Magazin SBC - številka 2 - poletje 2023

tina Maze: Da zmagaš, si je treba upati.

SLOVENIAN BUSINESSCLUB

PRV H 50.000 KM

Novi modeli Taycan & energija

MOON Charge.

Stopite na pot vrhunske zmogljivosti in prestiža.

Izberite svoj sanjski Porsche Taycan, mi pa vam ob nakupu avtomobila podarimo za 50.000 kilometrov * električne energije.

Porsche Center Ljubljana

Porsche Inter Auto d.o.o.

Bravničarjeva ulica 13 1000 Ljubljana

Tel.: +386 (0)1 58 25 407

E-mail: info@porsche.si

www.porsche.si

Poskenirajte QR kodo in prilagodite ekskluzivno financiranje z ugodno obrestno mero po svojih željah.

financiranje.porsche.si

POLETJE 2023

Najboljša slovenska smučarka Tina Maze v poletni izdaji revije SBC? Nikar se ne prestrašite, ne govori o snegu, govori o miselno-

sti, vztrajnosti in trdem delu, s čimer lahko postaneš zmagovalec. Enako poudarja dr. Jure Knez, podpredsednik SBC, ki pravi, da mora naš šolski sistem dati poudarek predvsem vzgoji za zmagovalce.

Tudi poletno izdajo revije SBC magazin je oblikovno zasnoval in te ideje prenesel na papir naš oblikovalec Nenad Bebić. V njegovih oblikovalskih rešitvah lahko vedno znova prepoznate izrazno moč, ustvarjalnost in pretanjen občutek za vizualno. Uredniki vemo, da ni dovolj, da je vsebina zanimiva, enako pomembno je, kako skozi likovni izraz prihaja do bralca. Prav tukaj se najbolj pokaže oblikovalčevo mojstrstvo. Zgodbe in informacije zna Nenad Bebić predstaviti tako, da bralec lahko v njih resnično uživa.

Ko boste listali revijo, boste opazili tudi dve grafiki, najprej roko, ki vam jo ponuja umetna inteligenca, nato še uvodno grafiko v sklop vsebin o poletnem lifestylu. Obe grafiki sta delo Doriana Spanzla. Atelje galerija zanj pravi: »Umetnost Doriana Spanzla je internacionalna umetnost. Na svoji umetniški poti ohranja odprt in iskren nagovor, iz katerega sijeta ustvarjalni žar in tista posebna ljubezen do življenja, ki jo na ustvarjalen način gojijo umetniki. Značaj mladega umetnika, ki je umetnost vzel za samoumevno, za tesno prepleteno z vsakdanjim življenjem in za tisto, ki še vedno lahko prinaša resnico in ustvarja boljši jutri.«

red vami je druga številka magazina Slovenian Business Club. Tokratna izdaja je zasnovana kot bralni sopotnik v poletnem času, ko imamo priložnost, da se malce ustavimo in preberemo kaj zanimivega, svežega, drugačnega.

Preden preidem na magazin, želim poudariti, da je klub v preteklih mesecih dosegel pomemben mejnik. Skupščina je marca letos potrdila nova organa, nadzorni svet in senat. To je pomembno iz več razlogov. V nadzornem svetu so renomirani strokovnjaki, ki klubu pomagajo ter ga nadzirajo in usmerjajo na poti rasti in razvoja. V senatu sedijo dolgoletni člani, najbolj zavzeti posamezniki, ki predsedniku in upravnemu odboru pomagajo pripravljati strategije delovanja. Z dvema dodatnima članoma smo okrepili tudi upravni odbor. Kot predsednik se zelo zavzemam, da je v delovanje kluba neposredno vključeno večje število članov. Učinki takšnega pristopa so preverjeno dobri in krepijo našo povezavo. Toliko bolj je to pomembno v času, ko politika ne izkazuje naklonjenosti podjetnikom in

Ppodjetnim, kar se odraža tudi v ukrepih, ki imajo vpliv na poslovno okolje.

V poletni izdaji magazina lahko spoznate nova uspešna podjetja, člane SBC. Uspeh je tisti, ki nas v klubu povezuje, zato je prav, da lahko bralci odlične zgodbe članov podrobneje spoznate. V tokratni številki smo se posebej posvetili miselnosti zmagovalcev. Misli Tine Maze, naše največje športnice, da za zmago ni dovolj, da si najboljši, ampak si moraš tudi upati, so nam, podjetnikom, blizu. O tem, kako vzgajati zmagovalce, v pogovoru razmišlja podpredsednik kluba in moj cenjeni podjetniški kolega Jure Knez. Klub že pol leta obiskuje regije in v pogovorih z župani po vsej državi ugotavljamo, kaj bi morali v Sloveniji storiti, da bi lahko vsi delali in živeli bolje – več o tem lahko preberete v našem magazinu. Prostor namenjamo tudi eni od najbolj vročih tem tega trenutka, umetni inteligenci. Ta vedno bolj postaja sestavni del poslovnih procesov, a z njo je treba znati. Kako jo kar najbolje izkoristiti, lahko preberete v našem nasvetu za podjetnike. Pred vami je tudi bogato magazinsko branje o kadrih, trajnosti, vinu kot investiciji, pogovarjali smo se tudi z najbolj digitalnim slovenskim župnikom in vrhunskim imitatorjem.

Poletne številke seveda ni brez svežih poletnih tem: tokrat vam ponujamo jahte, ure, poletni poslovni bonton, potovalne nasvete in dobre knjige, ki jih je vredno vzeti v roke. In še veliko drugega.

Želim vam obilo užitkov ob branju, obenem pa lep dopust in zaslužen poletni odklop.

Vaš predsednik, Joc Pečečnik

Spoštovani!

SLOVENIAN

Številka 2

BUSINESSCLUB

Poletje 2023

Magazin Slovenian Business Club

Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Joc Pečečnik

Direktorica SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Katarina Karlovšek

Uredniški odbor: Joc Pečečnik, Katarina Karlovšek, Tanja

Pavlič, Uroš Urbas, Jan Tomše, Špela Jurglič, Nenad Bebić

Glavni in odgovorni urednik:

Uroš Urbas

Izvršni urednik: Jan Tomše

Priprava vsebin: Uroš Urbas, Jan Tomše, SBC – Klub slovenskih podjetnikov urednistvo@sbc.si

Kreativa in oblikovanje: Nenad Bebić

Fotografija na naslovnici: Grega Valančič/Sportida

Fotografije: Barbara Reya, Grega Valančič/Sportida, Marjana Hafner, Matic Lipar, Anabelle Logar, Marko Pigac, Andraž Purg, Shutterstock, poslovni partnerji v magazinu

Jezikovni pregled: Nina Drašler, Tjaša Karer, Manca Uršič

Trženje oglasnega prostora: Tanja Pavlič tanja.pavlic@sbc.si

Tiskano v Sloveniji

ISSN 2820-6223

Kaj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino

Magazin Slovenian Business Club je natisnjen na ekološkem papirju. S tem klub uresničuje svoje zlato vodilo, ki zavezuje k ohranjanju narave in spodbujanju ekoloških poslovnih praks in uporabi okolju prijaznih tehnologij.

Magazin Slovenian Business Club štirikrat letno izdaja SBC - Klub slovenskih podjetnikov, Dunajska cesta 119, Ljubljana. Na voljo je v izbranih hotelih, restavracijah, kongresnih in poslovnih centrih, wellness in športnih centrih, golfskih klubih, na letališčih. Magazin prejemajo vsa ključna poslovna in gospodarska javnost ter politični odločevalci.

Če bi želeli svoj izvod, nam pišite na marketing@sbc.si.

Naslednja številka izide 15. septembra 2023.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119 Ljubljana

Modna kreatorka Matea Benedetti

Tina Maze

Martin Golob, najbolj digitalen slovenski župnik

VzgaJaTi zmagOVaLcE.

To je mentaliteta, ki jo mora našim otrokom dati šolski sistem.

SouStanovitelj in večinSki

laStnik podjetja deweSoft

ter podpredsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov o tem, kako zgraditi podjetje, ki bo živelo tudi sto let po tem, ko ustanovitelja ne bo več v njem. Pa o Sloveniji, ki se je premaknila iz tečajev. »Tudi mogočne dinastije so propadle zaradi napačnih odločitev,« opozarja dr. Jure Knez, ki razkrije svoj pogled, kdo so pravi podjetniški zmagovalci in kakšna je njihova mentaliteta.

10 Intervju: Jure Knez

VSloveniji ste bili med prvimi lastniki oziroma ustanovitelji podjetja, ki je preostale zaposlene sprejel med solastnike. Kakšne so danes vaše izkušnje s solastništvom zaposlenih?

V svetu je že veliko podobnih praks.

V ZDA je v zasebnih podjetjih okoli deset odstotkov zaposlenih vključenih v solastništvo. Mi smo solastništvo zaposlenih uvedli leta 2016 in izkušnje so zelo pozitivne. Poudariti pa moram, da je solastniške sisteme treba skrbno načrtovati in negovati, zato da ohranjajo svoje poslanstvo.

Kakšno dobrobit ima Dewesoft po vaših opažanjih od solastništva zaposlenih?

Razlika je v mentaliteti. Nekdo, ki pride v službo, dejansko pride v službo v svoje podjetje. Dewesoft je že veliko podjetje in zato je za vsakogar zelo umestno vprašanje, ali je zanj bolje, da ima majhen solastniški delež v velikem podjetju ali 100 odstotkov v majhnem podjetju. Dejansko vsi, ki smo solastniki, čutimo s podjetjem in si zanj želimo le najbolje.

Zadnje leto opazujemo izjemen globalni inovacijski cikel. Smo Slovenci inovatorji, ki se lahko vključimo v ta cikel?

Menim, da smo Slovenci po svoji naravi kar malo čuden narod. Če pogledamo športnike, vidimo, da smo v svetovnem vrhu, in menim, da je pri inoviranju podobno. Prepričan sem, da se v Sloveniji rojeva veliko novih idej in da smo zasluženo tako visoko na lestvici inovatorjev.

Kaj pa je po vaših izkušnjah ključen dejavnik pri spodbujanju inovacij?

Mislim, da smo bili Slovenci vedno na stičišču različnih kultur in različnih velesil in da smo se morali ves čas boriti za svoj obstoj. Zato smo se naučili biti inovativni.

Kakšna pa je lahko vloga države pri spodbujanju inovacij in podjetništva? Globalne velesile namreč namenjajo ogromna sredstva spodbujanju inovacij.

Vloga države na tem področju je ključna. Žal pa v zadnjem času Slovenija postaja vse manj konkurenčna, zlasti na trgu delovne sile, ko želimo privabiti visoko kvalificirane kadre. Opažam, da je zelo težko prepričati nekoga iz tujine, da se pre-

seli v Slovenijo. Tudi pri startupih opažam, da se jih mnogi odločijo ustanoviti v tujini. Mislim, da je zato treba čim prej spremeniti tako obremenitev dela kot obremenitev kapitala, več je treba nameniti za spodbujanje inovacij in podjetništva. Začeli smo zaostajati za našimi bližnjimi sosedi.

V Dewesoftu nihče od vas ni študiral v tujini, zato so vaši izdelki na neki način še bolj odraz slovenskega znanja, ki je osvojilo tujino. Ali je slovenski šolski sistem še ustrezen za globalne izzive?

Zdi se mi, da smo v preteklosti bolj in bolje pridobivali temeljna znanja. Šolski sistem je bil sicer tog, ampak je zelo dobro podal osnovno znanje. Zdajšnji šolski sistem v Sloveniji se mi zdi slabši, saj osnove niso dobro utrjene. Čeprav živimo v dobi interneta in umetne inteligence, od otrok še vedno zahtevamo ogromne količine enciklopedičnega znanja, ki se ga v praksi dobi na vsakem koraku. Menim, da je treba temeljito premisliti, katere stvari so resnično nujno potrebne, zmanjšati količino snovi in utrditi osnove.

Nekateri tuji šolski sistemi skozi šport in samoizobraževanje sistematično vzgajajo zmagovalce. Menim, da je prav to, mentaliteta zmagovalcev, tisto, kar je nujno potrebno za to, da smo lahko uspešni.”

Najpomembneje pa se mi zdi spremeniti pristop. Tudi v naših časih je šolski sistem kazal napake in odkrival pomanjkljivosti. Nekateri tuji šolski sistemi skozi šport in samoizobraževanje sistematično vzgajajo zmagovalce. Menim, da je prav to, mentaliteta zmagovalcev, tisto, kar je nujno potrebno za to, da smo lahko uspešni.

Kaj bi moral biti fokus izobraževalnega sistema?

Temeljna znanja ter odprtost za učenje. Pri matematiki lahko vzamemo za primer poštevanko. Čeprav imamo danes kalkulatorje, je še vedno zelo pomembno, da nam možgani tečejo, da se naučijo osnovnih operacij, ker moramo znati hitro razmišljati. Za ta temeljna znanja se mi zdi, da so skrita nekje v gozdu prevelike količine informacij in se zato izgubijo. Če ni temeljnega znanja, potem je težko nadgrajevati. Pri matematiki, ki je osnova za vse tehnične poklice, je na koncu osnovne šole pri veliki večini otrok zaznati upor, češ, to pa ni zame.

Kako vi vidite primerjavo usposobljenosti mladih slovenskih in tujih kadrov?

Treba je imeti zdravo mero samozavesti. Tudi pretirana samozavest, ki jo pri mladih včasih opažam, ni dobra. Ampak ni pa niti nobenega razloga, da bi se počutili manjvredne zaradi tujega znanja. Menim, da smo Slovenci že velikokrat dokazali, da smo lahko v svetovni špici. Mladim moramo govoriti o izkušnjah in dosežkih. Moramo jim povedati, da smo s trdim in predanim delom ter znanjem enakovredni komurkoli.

Kakšna mentaliteta pa odlikuje globalne zmagovalce v podjetništvu?

Osnovna značilnost zmagovalcev je, da si upajo. To je verjetno na prvem mestu, da jih ne vodi strah, kajti strah je ena izmed glavnih ovir na poti do uspeha. Nato sledita predanost in vztrajnost. Podjetništvo lahko primerjamo z maratonom, s tekom na dolge proge, kajti uspeh ne pride čez noč. Uspeh je povezan z dolgoletnim trdim delom in prav ta vztrajnost določi prave zmagovalce. Eden ključnih elementov mentalitete zmagovalca je tudi pogled na poraz: ali je poraz razumljen kot korak v pridobivanju znanja na poti k uspehu ali pa je dokaz o nesposobnosti posameznika? Chance to fail je stvar, ki se je moramo Slovenci in tudi Evropejci šele naučiti.

Dewesoft ima okoli 500 zaposlenih. Koliko od teh je Slovencev?

V Trbovljah nas je okoli 170, večina jih prihaja iz Slovenije. V tujih podjetjih pa so zaposleni domačini iz lokalnega okolja. Na Kitajskem imamo Kitajce, v ZDA imamo Američane …

Ste vi že na začetku svoje podjetniške poti imeli mentaliteto zmagovalca?

Ko sem začel razvoj prvega inštrumenta, je bila to tako močna želja, da se nikoli nisem spraševal, ali mi bo uspelo ali ne. Enostavno sem hotel iti po tej poti. V življenju vsakega podjetnika vedno pridejo vzponi in padci. Pride čas, ko bi vse skupaj najraje zagnal v kot. Ampak prav ljubezen do tistega, kar delaš, te žene naprej in te spodbuja, da nizke točke premagaš in da uživaš v uspehih, ki tudi zagotovo pridejo.

Jaz sem si to pot zadal in pri njej pač vztrajal. Nikoli nisem razmišljal o neuspehu na njej. Osebno verjamem, da kar se je zgodilo v Dewesoftu, je mali čudež, da smo bili za določene projekte ob pravem času na pravem mestu. Ampak ali bi bil neuspeh to, če bi bili danes samo trije v Dewesoftu, pa bi še vedno delali tisto, v čemer uživamo? Kakšna pa je definicija uspeha? Jaz mislim, da je uspeh to, da resnično uživaš v tem, kar počneš.

Intervju: Jure Knez

Intervju: Jure Knez

Obenem pa ste na tej poti še bolj kljubovali gravitaciji in ovrgli še en mit, in sicer da v Zasavju poleg knapovstva ni mogoče početi ničesar drugega.

Zasavski knapi so nam dali zelo dobro osnovo. Tudi moj pradedek je delal v rudniku. Za knapa si moral imeti določene lastnosti. Za delo si moral biti po zasavsko »zategel«, vztrajen, ekipno delo je bilo nujno, če si hotel priti živ iz jame. To nam je dalo naše okolje. Zaradi zapiranja rudnika in tovarn je v našem okolju nastala apatija in mislim, da smo to resnično že presegli. Užitek je gledati mlade, ki so v tem okolju zrasli in ki prihajajo v to naše okolje iz drugih koncev Slovenije, saj imajo pri nas lepe možnosti za razvoj svojih idej. Ko sem jaz začenjal, tega ni bilo, treba je bilo začeti iz nič, zdaj pa v Katapultu tudi drugim ponujamo naša znanja, stroje, naprave … To nas vse bogati. To ni samo enosmeren proces dajanja, tudi mi ogromno pridobivamo.

Treba je jasno definirati, kaj pomeni pojem zmagovalca.

Zame je zmaga to, da nas naše stranke pohvalijo in da nas uporabljajo v najprestižnejših projektih pri razvoju novih vozil, letal in raket. Biti zmagovalec nikakor ne pomeni, da bi poskušal za vsako ceno tekmovati z nekom drugim. Obenem pa se mi zdi, da človek veliko lažje živi, če dopusti, da je svet različnih barv.”

Kako pomembno je, da ima podjetnik tudi sposobnost sodelovanja z drugimi?

Mi se z našimi konkurenti odprto pogovarjamo. Velikost trga je dana, včasih zmagamo mi, včasih zmaga nekdo drug. Treba je jasno definirati, kaj pomeni pojem zmagovalca. Zame je zmaga to, da nas naše stranke pohvalijo in da nas uporabljajo v najprestižnejših projektih pri razvoju novih vozil, letal in raket. Biti zmagovalec nikakor ne pomeni, da bi poskušal za vsako ceno tekmovati z nekom drugim. Obenem pa se mi zdi, da človek veliko lažje živi, če dopusti, da je svet različnih barv.

Ko kdo od naših konkurentov dobi dober posel, ga nemalokrat pokličem in mu čestitam. Zdi se mi, da je to ena od stvari, ki jih je treba usvojiti, tudi zato ker nezdravo tekmovanje privede do tega, da nisi uspešen.

Jaz o svojih konkurentih nikoli ne govorim slabo. Pred strankami izpostavljam naše močne točke in poskušam s strastjo in predanostjo dokazati, da smo najboljši partner za njihove izzive. Tega

se moramo še precej naučiti. Mislim, da to logiko dobro ponazori zgodba s sarajevske Baščaršije, ko je prišla stranka k nekomu, ki je prodajal plašče. Pa mu prodajalec reče, pojdi k sosedi, jaz sem danes prodal že tri, ona pa še nobenega. Tudi ta veličina definira prave zmagovalce.

Pa se v Dewesoftu primerjate s konkurenco?

Ja, seveda. Zamislimo si drugačno skrajnost, da ima nekdo popoln monopol, da je edini na svetu, ki ponuja določen izdelek ali storitev. Ne znam si predstavljati, ali ima ta monopolist še toliko volje, da vedno znova inovira, daje vse od sebe in ponuja vrhunec tehnologije. Zdrava konkurenca je gonilo razvoja in to je treba spoštovati.

Mi smo začeli iz nič, pri tem smo sebe primerjali s konkurenco in razmišljali, kaj lahko mi naredimo bolje. Zato smo na svetovni ravni v naši panogi prišli na peto mesto po prihodkih, po hitrosti rasti pa smo najhitreje rastoče podjetje v naši dejavnosti. Na naši poti razvoja smo gledali druga podjetja, ki so začela zaostajati, ker niso več vlagala v razvoj. Ampak to nas ne sme uspavati, tudi konkurenti razvijajo boljše storitve in to je najboljša motivacija, da poskušamo inovirati.

Kaj bliskovit razvoj umetne inteligence prinaša Dewesoftu?

Ko smo mi začeli, ni bilo niti interneta. Zabavno se mi je o razvoju tehnologije pogovarjat z otroki, ko me vprašajo, ata, kaj si pa ti delal pri šestih letih, kako hiter internet ste imeli takrat? Jah, ni bilo še interneta. Kakšen mobitel pa si imel? Tudi mobitelov takrat še ni bilo. A elektriko ste pa imeli? Ja, štrom smo pa imeli, toliko pa vseeno nisem star, jim odgovorim.

Z umetno inteligenco je podobno. Moramo se navaditi na nove razmere, to je orodje, ki se lahko s pridom uporabi. Čez nekaj let bomo verjetno povsem navajeni na uporabo umetne inteligence, tako kot so nam internet in mobiteli samoumevni. Ne smemo se ustrašiti nove tehnologije. Potrebe po določenih poklicih se bodo verjetno zmanjšale, ampak enako se je zgodilo pred sto leti, ko se je pojavil traktor in je bilo ročno delo na polju z živino manj potrebno. Ljudje bomo našli nove stvari, ki bodo izboljševale kakovost življenja.

Kako v Dewesoftu vidite možnosti za sobivanje z roboti?

Robotizacija je dejstvo, ki nam pomaga, da dvigujemo dodano vrednost, ki pri nas znaša 160 tisoč evrov na zaposlenega. Mi se z roboti opremljamo na obdelovalnih strojih CNC, s sosednjim podjetjem smo razvili robotsko celico za kalibracijo, v logistiki vpeljujemo robote … Robot zelo dobro nadomesti človeka pri opravlja -

Pa se v Dewesoftu primerjate s konkurenco?

Ja, seveda. Zamislimo si drugačno skrajnost, da ima nekdo popoln monopol, da je edini na svetu, ki ponuja določen izdelek ali storitev. Ne znam si predstavljati, ali ima ta monopolist še toliko volje, da vedno znova inovira, daje vse od sebe in ponuja vrhunec tehnologije. Zdrava konkurenca je gonilo razvoja in to je treba spoštovati.

Intervju: Jure Knez

14 Intervju: Jure Knez

nju enostavnih ponavljajočih se del in s tem je delo tudi bolj humano. Robot pa ne more opravljati kompleksnih operacij, ki jih lahko naredi le človek.

Kje so meje raziskovanja vesolja, do kod zmore vesoljska tehnologija ponesti človeka?

Za Dewesoft je vesoljska tehnologija pomemben del posla, našo opremo se vedno pogosteje uporablja v raziskovanju vesolja. Nasa in Evropska vesoljska agencija nam dajeta sloves, ampak tudi priložnosti za razvoj nove tehnologije, ki jo lahko uporabljamo tudi drugje. Za nas je res pomembno, da smo pri tem v vrhu, da smo zraven pri vseh novih projektih, kot sta na primer SLS ali Orion, torej rakete Artemis v Nasi. Pri teh projektih smo zraven veliko prej, kot se uresničijo prve izstrelitve. Za vsakega tehnika je sodelovanje na takšnih projektih izpolnitev otroških sanj.

Nekoč ste rekli: Načrtujem narediti podjetje, ki bo živelo še sto let po tem, ko me ne bo več. Kako vam gre ta načrt?

Treba se je vprašati, kako zasnovati podjetje, da lahko stoji na trdnih temeljih tudi v prihodnosti. Ko gre podjetje na borzo ali pa ko je v lasti nekega finančnega sklada, se je vsaj v naši branži pokazalo, da taka podjetja praviloma nimajo več tiste strasti in zagona, da so vse bolj usmerjena v ustvarjanje dobička na kratek rok. Posledično podjetja ne vlagajo več v dolgoročni razvoj. Jaz pa bi želel naše podjetje zapeljati nekoliko drugače. Solastništvo zaposlenih je prav gotovo trden temelj, na osnovi katerega je treba graditi. Na drugi strani pa zagotavljati potrpežljiv kapital v smislu družinskega nasledstva. To se mi trenutno zdi najboljši recept, da lahko podjetje preživi sto let.

Kje bo Dewesoft čez deset let?

Vsekakor bomo še vedno poslušali stranke, še vedno jim bomo pomagali pri razvoju. In to je tista stvar, ki mora ostati naš osnovni moto. Potem pa bomo videli, kam nas bo to pripeljalo. S to hitro rastjo, ki smo ji priča v zadnjih letih, bomo potrebovali mnogo več zaposlenih, fizično bomo potrebovali Mesto akrobatov.

Vendar si tega ne želim postaviti kot fiksen cilj. Prav nič ne bom nesrečen, če se to ne bo zgodilo. Tudi če ostanemo v zdajšnjem obsegu, dokler nas bodo naše stranke imele rade, dokler bomo lahko delali z njimi, je to zame uspeh.

Kje pa bo Slovenija čez pet let?

Slovenija je stopila na neko pot, ki ni prava in ima mnogo pasti, zato se bojim, da če ne bomo resnič-

no prepoznali trenutnih težav in če jih ne bomo čim prej rešili, nas bosta prehiteli ne le Madžarska in Češka, ampak tudi naše južne sosede. Ne pozabimo, da so še veliko večje in močnejše dinastije in monarhije propadle zaradi napačnih odločitev. Vsaka struktura je zelo krhka in jo je treba zelo skrbno čuvati, da ne pade iz ravnovesja. Zdaj se trudimo izvleči iz ravnovesja in to je zelo slabo za prihodnost Slovenije.

Kje vidite največje nevarnosti za prihodnost Slovenije?

Na prvem mestu naš odnos do kapitala. Ali je slovenski kapital sploh zaželen? Ali so zaželeni obrtniki, ki začnejo na svojem in zaposlijo še koga?

Kaj pa, ko ta obrtnik zraste in zaposluje 100, 200 ali celo 500 ljudi? Takrat nenadoma dobi status kapitalista in v Sloveniji postane nezaželen. Menim, da je ta mentaliteta napačna. Tako kot cenimo vrhunske športnike, bi morali tudi vrhunske podjetnike znati ceniti in spoštovati. Predvsem pa je treba ustvariti pogoje, da se ustvarjeni slovenski kapital ponovno investira v Slovenijo, ne pa drugam.

Treba se je vprašati, kako zasnovati podjetje, da lahko stoji na trdnih temeljih tudi v prihodnosti. Ko gre podjetje na borzo ali pa ko je v lasti nekega finančnega sklada, se je vsaj v naši branži pokazalo, da taka podjetja praviloma nimajo več tiste strasti in zagona, da so vse bolj usmerjena v ustvarjanje dobička na kratek rok.”

Potrebujemo učinkovito državo. Po porabi denarja je recimo avstrijska javna uprava, merjeno v stroških, trikrat bolj učinkovita od naše.

Moramo tudi veliko bolj ceniti delo, ki mora biti postavljeno zelo visoko na lestvici vrednot. Obdavčitev dela je pri nas previsoka. Slovenija je izredno lepa dežela, ampak ni privlačna za tujce, ker so sosednje države bistveno ugodnejše.

Zdravstveni sistem postaja velika cokla za zaposlovanje. Na odločitev tujca, ali bi se preselil v Slovenijo, vpliva tudi dejstvo, da je zelo težko dobiti osebnega zdravnika.

Vse te stvari nas ovirajo, da bi lahko rasli, vzdrževali našo gospodarsko rast in višali dodano vrednost na zaposlenega.

Kaj in kako naJ umETna inTELigEnca dela za moje podjetje?

Da, to je še en članek o trenutno najbolj vroči temi – umetni inteligenci. Vendar je napisan z iskreno željo po tem, da slovenskim podjetjem, podjetnikom in znanja željnim podjetnim posameznikom ponudi nekaj več.

Grafika je avtorsko delo Doriana Spanzla.

Torej, v zadnjih nekaj mesecih ste slišali za neverjeten razvoj na področju umetne inteligence. Bolj specifično, na področju velikih jezikovnih modelov (LLMs), med katerimi je brez dvoma najbolj znan generativni model podjetja OpenAI –ChatGPT.

Ta je konec lanskega novembra povzročil pravo revolucijo, tudi na trgu dela. Nekateri so z odprtimi rokami sprejeli ta napredek, drugi pa malce manj. Poglejmo si torej, kako lahko ChatGPT in nekatera druga orodja s področja umetne inteligence (UI) pomagajo posameznikom in podjetjem, ki sprejemajo ta napredek.

KJe SPloh začeTi?

Če ste se pred kratkim navdušili nad UI in ChatGPT-jem, obstaja velika verjetnost, da ste se znašli v kopici objav in posnetkov posameznikov, ki jih splet imenuje »hustle bros«.

To so sicer zanimivi in energije polni ljudje, vendar običajno ponujajo le površinsko znanje na to temo, prazne obljube o hitrih zaslužkih in ponavljajoče se objave o »teh desetih orodjih UI, ki vam bodo spremenila življenje«.

Če pa ste zmožni preslišati ves ta šum, obstaja tudi kar nekaj konkretnih, verodostojnih in dobrih virov informacij na to temo. V slovenskem jeziku je denimo tema UI in uporabe ChatGPT-ja

ZELO podrobno in na razumljiv način obdelana v podkastih AIDEA RE:moat, od 12. epizode.

V 12. epizodi se je gostitelju Klemnu Selakoviču in drugim gostom pridružil nov redni gost – Boris Cergol, med drugim strokovnjak na področju strojnega učenja. V zadnjih treh mesecih so skupaj posneli že štiri epizode, kar pomeni šest ur kakovostnih in poglobljenih informacij o UI, ChatGPT-ju in aktualnem dogajanju. Podkasti so prosto dostopni na spletu.

Poleg tega obstaja še kar nekaj koristnih spletnih strani za začetnike in za spremljanje aktualnega dogajanja. Tukaj lahko omenimo TheNeuron.ai, kjer so na enem mestu zbrana nekatera glavna orodja za različne namene uporabe UI. Zelo pregledna spletna stran, ki dnevno pošilja tudi aktualne in zanimive e-novice.

KAKo lAhKo ChATGPT ozIRoMA

GPT-4 KoriSTi PodJeTJeM?

Da ne bomo metali vsega v isti koš: ChatGPT temelji na modelu gpt-3.5-turbo in spada v serijo modelov GPT-3.5 podjetja OpenAI. Njihov najnovejši in najzmogljivejši model (v času nastanka tega članka junija) pa je GPT-4, na katerega se bomo nanašali v nadaljevanju, čeprav je marsikaj mogoče narediti tudi s ChatGPT-jem. Nedavno je GPT-4 dobil tudi dostop do interneta in množice vtičnikov za različne namene, vendar je na voljo le naročnikom in stane 20 dolarjev na mesec.

»Hustle bros« so sicer zanimivi in energije polni ljudje, vendar običajno ponujajo le površinsko znanje na to temo, prazne obljube o hitrih zaslužkih in ponavljajoče se objave o »teh desetih orodjih ui, ki vam bodo spremenila življenje«.

GPT-4 »upravljamo« s tako imenovanimi prompti oziroma pozivi. Na spletu obstajajo cele knjižnice promptov, kjer lahko najdete in odkrijete različne ideje, kako in za kaj vse uporabiti GPT-4. Dobra začetna iztočnica bo, če v Google vpišete »ChatGPT prompt library« in začnete raziskovati. Z različnimi prompti lahko dosežemo marsikaj. GPT-4 nam lahko na primer pomaga pri učenju praktično česarkoli, sami si lahko celo izdelamo učni načrt in določimo čas, v katerem želimo doseči X. Lahko nam pomaga tudi pri generiranju poslovnih idej, idej za nove načine trženja nekega izdelka ali storitve, ali pa nam sestavi načrt, kako naj se lotimo nove marketinške kampanje. Seveda nam lahko generira kakršnokoli besedilno vsebino na podlagi naših navodil. Podrobnejša ko bodo, boljši bo rezultat. GPT-4 lahko opravlja različne analize (denimo analizo SWOT) ali celo oblikuje strategije z različnimi in poljubnimi ogrodji (ang. framework). Možnosti je res veliko in GPT-4 je mogoče smiselno uporabiti pri različ-

nih strokovnih, pisarniških, vodstvenih ali administrativnih delih.

Razne procese lahko avtomatizira in izboljša ter s tem prihrani čas in denar. Če pa mogoče nimate ideje, kako to storiti, mu opišite, kaj počnete, povejte, kaj bi radi dosegli, in ga preprosto vprašajte, kako vam lahko pomaga. Sliši se smešno, a zagotovo vam bo dal kakšno »kost«, če boste do zadeve pristopili brez fige v žepu.

Sicer pa je najbolj očitno in hitro dostopno področje uporabe ChatGPT-ja na področju pomoči uporabnikom. Ali pa kot interno orodje, ki ima dostop do vaše baze podatkov in lahko generira celotne tečaje za novince. Ali pa služi kot pameten sistem za iskanje točno določenega podatka v vaši obsežni bazi podatkov.

Poglejmo si še nekaj orodij, ki so zagotovo lahko v izjemno pomoč marsikomu.

različna orodJa za vSe vrSTe

NAMENoV

Eno izmed takšnih orodij je strojni prevajalnik Deepl, ki skoraj brezhibno prevaja v 31 različnih jezikov, tudi v slovenščino, in smiselno prilagodi strukturo stavkov. Če ga primerjamo z Googlovim Prevajalnikom, je zadnji na vrtčevski stopnji, medtem ko je DeepL že na faksu in pri prevodu skoraj ne potrebuje popravkov. Omogoča tudi prevajanje celotnih dokumentov in izbiranje med različnimi sopomenkami, če vam določena beseda v prevodu ni všeč.

Kar zadeva spletne iskalnike – če niste navdušeni nad Microsoftovim Bingom, ki sicer ponuja kar nekaj novih možnosti, preizkusite Perplexity. ai. To je brezplačen spletni iskalnik, ki z uporabo velikih jezikovnih modelov (GPT-3.5 in po novem tudi GPT-4) in dostopom do interneta v realnem času zagotavlja natančne odgovore na vprašanja. S tem spletnim iskalnikom lahko prihranite kar nekaj časa pri iskanju informacij, opravljanju analiz trga in tako naprej. Perplexity ponuja nov način iskanja podatkov po spletu v načinu pogovora. Vsak odgovor je opremljen s povezavami do virov informacij, zastavite lahko navezujoče se vprašanje in tako nadaljujete »pogovor«. Najbrž takšni modeli še nekaj časa ne bodo ogrozili Googla, zagotovo pa predstavljajo nov in drugačen način brskanja po spletu.

Obstaja pa še cela množica generativnih orodij s področja UI. Eno najboljših orodij za generiranje slik je zagotovo Midjourney, ki sliko ustvari na podlagi navodil v naravnem jeziku (ang. text-to-image). Potem sta tukaj še pretvorba iz govora v tekst ali prepis govora (denimo Descript) in pretvorba iz teksta v govor (denimo Elevenlabs).

Obstajajo celo orodja za generiranje videoposnetkov, prezentacij ali spletnih strani na podlagi navodil v naravnem jeziku. Vedno več je specializiranih orodij na področju UI, vendar se je treba zavedati, da je večina teh še v povojih. Čeprav prinašajo demokratizacijo veščin in mnogo posameznikom omogočajo različne možnosti na novih področjih, še vedno ne zmorejo konkurirati izkušenemu človeku na posameznem področju.

Eno najboljših orodij za generiranje slik je zagotovo Midjourney, ki sliko ustvari na podlagi navodil v naravnem jeziku (ang. text-to-image).

Foto: AI Midjourney

Kako je JurE LEskOVEc zbral ekipo v Silicijevi dolini za novi AI-startup

Podpredsednik tehnološkega startupa

Kumo je nekdanji

slovenski minister za digitalizacijo Mark Boris

Andrijanič, zadolžen je za internacionalizacijo poslovanja

Startup Kumo je dobro leto in pol staro podjetje, ki je razvilo platformo, s katero lahko podjetja predvidijo obnašanje svojih strank in različne poslovne dogodke. Njihova tehnologija temelji na uporabi nevronskih mrež, ki so zasnovane za hitro in natančno obdelavo velikih količin podatkov podjetij. Investitorji očitno verjamejo v to podjetje, saj so jim lani že dali 40 milijonov dolarjev (37 milijonov evrov).

Podjetje Kumo so ustanovili trije posamezniki, ki spadajo v sam svetovni vrh na svojem raziskovalnem ali poslovnem področju:

Vanja Josifovski, ki je bil pred ustanovitvijo

Kuma tehnični direktor pri Airbnb in Pinterest, je glavni izvršni direktor podjetja;

dr. Jure Leskovec, profesor na Stanfordu in nekdanji vodja področja umetne inteligence pri Pinterestu, Hema Raghavan, ki je bila vodja področja umetne inteligence pri LinkedInu.

Podjetje Kumo je lani od investitorjev dobilo 40 milijonov dolarjev, glavni investitor je sklad tveganega kapitala Sequoia Capital, ki je sloves pridobil z naložbami v Apple, Cisco, Google, Instagram, LinkedIn, PayPal, Zoom … Ideja platforme Kumo je, da podjetjem omogoča hitro in natančno napovedovanje poslovnih dogodkov in trendov z novo generacijo umetne inteligence. Podjetja na preprost način vnesejo svoje podatke v platformo, ki nato te podatke strukturira v obliko velikega grafa, iz katerega so jasno razvidne povezave med različnimi podatki, pa naj gre za kupce, proizvode ali prodajalce. Te podatke nato obdelajo s pomočjo nevronskih mrež, ki na podlagi zaznanih povezav predvidijo prihodnji potek dogodkov. Platforma Kumo se lahko uporablja za pridobivanje

novih strank, zvestobo in zadržanje obstoječih strank, personalizacijo, priporočila, pa tudi za odkrivanje finančnih in drugih zlorab.

Kar predstavlja ChatGPT za vsebine na spletu, to prinaša platforma Kumo za poslovne podatke. Revolucionarno tehnologijo nevronskih mrež je razvil in dodelal Jure Leskovec v svojem laboratoriju na Univerzi Stanford in jo nato vpeljal v prakso na družbenem omrežju za deljenje slik Pinterest, kjer je bil vrsto let šef razvoja. Gre za tehnologijo, ki je izjemno kompleksna, zato jo danes razvijajo in uporabljajo zgolj največja tehnološka podjetja, ki imajo na tisoče računalniških inženirjev ter milijarde dolarjev za raziskave in razvoj. Ideja ustanoviteljev platforme Kumo je, da to tehnologijo pripeljejo v vsa podjetja, ne le največja. »Naša ambicija je demokratizacija najzmogljivejše in najmodernejše oblike umetne inteligence za poslovno uporabo, ki si jo danes lahko privoščijo zgolj največji,« pravi Mark Boris Andrijanič, novoimenovani podpredsednik uprave v podjetju Kumo, zadolžen za internacionalizacijo poslovanja.

naša ambicija je demokratizacija

najzmogljivejše in najmodernejše oblike umetne inteligence za poslovno uporabo, ki si jo danes lahko privoščijo zgolj največji.

Gospod Andrijanič, kakšne koristi prinaša podjetjem uporaba storitev, ki jih ponuja Kumo?

Platforma Kumo podjetjem prinaša številne koristi, saj jim omogoča, da mnogo bolje razumejo svoje stranke in temu primerno prilagajajo ponudbo ter komunikacijo z njimi. Naša platforma lahko na primer zelo natančno napove, katere stranke nameravajo kupiti določen izdelek, na podlagi česar lahko podjetja oblikujejo mnogo boljša priporočila in ponudbo prilagodijo stranki.

Kakšna je vaša vloga v podjetju?

Moja odgovornost je, da to tehnologijo popeljem v svet. Moja področja so prodaja, marketing in komunikacije. Za zdaj smo še zelo majhna eki-

20 Umetna inteligenca

pa, trenutno nas je nekaj več kot 40. Naša ekipa je nacionalno povsem mešana: številni naši inženirji so Indijci in Kitajci, imamo pa tudi kar nekaj Evropejcev, vključno s Slovenci. Zanimivo je tudi, da nihče od naših ustanoviteljev ni bil rojen v Ameriki. Na podlagi tega si upam trditi, da dokler bo Amerika lahko privabljala najboljše talente z vsega sveta, bo zmagovala v tekmi s Kitajsko. Obenem pa je tudi lekcija za nas, Slovence. Moramo se odpreti za najboljše talente, ki so do zdaj Slovenijo preskakovali.

Kako lahko s pomočjo umetne inteligence napovedujete prihodnje trende, posebej na področju, kjer je odločitev za nakup izdelka ali storitve pogosto tudi čustvena?

Prednost platforme Kumo je uporaba nevronskih mrež. To pomeni, da naša platforma razume, da so podatki v podjetjih večinoma med seboj tako ali drugače povezani, zato jih obdeluje kot celoto in ne zgolj kot ločene delčke. Ker so nevronske mreže del globokega učenja, same prepoznajo, kateri podatki so v določenem primeru pomembni in kateri niso. Hkrati pa se ves čas samodejno učijo, zato so naše napovedi čedalje boljše. Obenem je platforma Kumo tako preprosta za uporabo, da jo lahko uporablja praktično vsak član ekipe, pa naj gre za vodjo financ, marketing ali prodajo.

Katera podjetja že uporabljajo opisano tehnologijo?

To tehnologijo že danes uporabljajo podjetja, kot so Amazon, Google, Netflix in Spotify, za veliko večino preostalih pa je bila do našega prihoda praktično nedosegljiva. Čeprav smo še zelo mlado podjetje, imamo prav zato že izjemen nabor strank, ki imajo na desetine ali celo stotine milijonov uporabnikov po vsem svetu.

Dr. Jure Leskovec je slovenski računalniški znanstvenik in profesor na Univerzi Stanford. Je priznan strokovnjak na področju podatkovne znanosti, rudarjenja podatkov, analize omrežij in strojnega učenja. Leskovec je pridobil doktorat iz računalniških znanosti na Univerzi Carnegie Mellon. Njegovo delo se osredotoča na razumevanje velikih omrežij, družbenih medijev in informacijskih vplivov v družbi. Je avtor številnih pomembnih raziskav in člankov, ki so bili objavljeni v uglednih znanstvenih revijah.

Jure Leskovec je tudi prejemnik številnih nagrad za svoje prispevke k podatkovni znanosti in računalništvu.

Kako korenito bo umetna inteligenca spremenila podjetja?

Umetna inteligenca prinaša ogromno priložnosti za podjetja, ki so agilna in usmerjena v prihodnost ter razumejo nove priložnosti v poslovanju. Obenem pa predstavlja ogromna tveganja za podjetja, ki so rigidna, ki nimajo podatkovne vizije in zaposlenih, ki bi znali postavljati prave rešitve. Za vsa podjetja bo izziv, kako to tehnologijo izkoristiti, predvsem pa tudi, kako nabrati prave kadre, ki bodo lahko nove rešitve uresničili v praksi. Podjetja se bodo še bolj spopadala s pomanjkanjem IT-inženirjev in strokovnjakov za podatke, ki so nujni za vpeljevanje najnovejših tehnologij.

Ker so nevronske mreže del globokega učenja, same prepoznajo, kateri podatki so v določenem primeru pomembni in kateri niso. Hkrati pa se ves čas samodejno učijo, zato so naše napovedi čedalje boljše.”

Ali so mala in srednja podjetja zanimive stranke za Kumo?

Absolutno, predvsem takšna podjetja so lahko najboljši uporabniki novih orodij umetne inteligence, saj lahko z njimi mnogo lažje tekmujejo z velikimi. S Kumom želimo najmodernejšo in najmočnejšo tehnologijo umetne inteligence pripeljati praktično do vsakega malce večjega podjetja, ki posluje neposredno s strankami. Naša tehnologija ima najboljše rezultate pri podjetjih, ki imajo vsaj nekaj sto tisoč strank in precej podatkov o preteklem poslovanju.

Slika dr. Jureta Leskovca je nastala z orodjem Midjourney.

Človeška skrb za trajnostno prihodnost, nov biomaterial in sodobna znanost so se združili v izjemen lonček po navdihu matere narave. Matterra je inovativen lonček, ustvarjen iz 100 % biorazgradljivih materialov in obnovljivih virov

Lonček Matterra je revolucionaren dosežek in plod sodelovanja med inženirji podjetij Ekstera, O.P.S Breznik in Fakultete za tehnologijo polimerov

Ekstera Poljana 1C, 2391 Prevalje info@ekstera.si

O.P.S. BREZNIK

Koroška cesta 41, 2366 Muta info@breznik.net

ameriški trg ni kot Podjetniki,

Pred leti sem spoznal poslovno uspešno Slovenko, ki je svojo ameriško pot začela v new Yorku, kasneje pa prav tako zelo uspešno tudi v Kaliforniji. Med sproščenim kosilom sem ji omenil, da poleg vodenja svojega podjetja postavljam na noge tudi platformo, ki ima namen slovenskim podjetjem pomagati pri preboju na ameriški trg. Ker pa sem sam bil že več kot 15 let odmaknjen od slovenske poslovne kulture, načina razmišljanja in razumevanja nekaterih primarnih poslovnih korakov, značilnih za deželo pod alpami, sem z zanimanjem prisluhnil njenim izkušnjam. z leti sem spoznal, da so bile njene izkušnje enake mojim sedanjim.

RazliKe med zda in Slovenijo večplastne zgodovinske, kulturne in sociološke razlike med Slovenijo in zDA so gromozanske, lahko bi rekli kot noč in dan – tudi ko govorimo o poslu. Pregovor, ki je prisoten v slovenskem vsakodnevnem in na žalost tudi poslovnem življenju, da v španoviji še pes crkne, je v popolnem nasprotju z ameriško kulturo, ne samo v poslu, temveč tudi z njihovim vsakdanjim načinom razmišljanja in dela.

Slovenci smo individualističen narod, kjer je vključevanje ljudi v skupni projekt za skupno dobro pogosto izjema. naš pogled je prežet s sumničavostjo in razmišljanjem o alternativnih razlogih za povabilo. izredno težko nam je prestopiti črto, ko bi si lahko rekli, da smo že po pravilu močnejši, če združimo moči. Težko razumemo, da so ob združevanju izkušenj, različnih pogledov, mreži kontaktov in posledično deljenju stroškov možnosti za uspeh dosti večje.

pozor:

film

avTor: JUre BraTKič, slovensko-ameriški poslovnež v nasprotju z zda, kjer je beseda »team« skoraj po pravilu vedno na prvem mestu, sledijo pa ji besede »connect«, »partnership« in »collaboration«.

Te razlike še toliko bolj pridejo do izraza in so lepo vidne pri sodelovanju z ljudmi iz velikih držav: rusija, Kitajska, indija, avstralija, Brazilija, Kanada ... ne glede na to, ali so to poslovneži, študenti, dijaki ali upokojenci, je njihov pogled širok in njihovo osnovno dojemanje uspeha je na drugačni ravni. nihče ne namenja časa razmišljanju o nekem operativnem detajlu, saj ta v celotni sliki ni pomemben. Prav tako ti ljudje kot po pravilu iščejo sodelovanje in izkušnje ljudi, ki so del njihove bodoče poti že prehodili. Popolnoma so osredotočeni na prihodnost, uspeh in uresničitev poslovnega načrta. ne izgubljajo časa pri vprašanju, ali je pomoč plačljiva ali ni, to ni tema pogovorov. zanje je razumljivo, da se znanje plača in da izkušnje niso zastonj.

Avtor je slovensko-ameriški podjetnik, ki želi vrniti svojemu matičnemu okolju nekaj znanja in izkušenj, zato da bo njegovim sonarodnjakom lažje. In mogoče v prihodnosti prevzeti neko slovensko podjetje in napisati uspešno mednarodno zgodbo.

Poslovni nasvet

PET ENoSTAVNIh VPRAšANJ, PREDEN SE oDPRAVITE V zDA

Odgovori na začetna vprašanja vsakemu podjetju, ki se želi preizkusiti na ameriškem trgu, zelo jasno in nedvoumno pokažejo njihovo pripravljenost, sposobnost in zrelost.

1. Kaj želite doseči z vstopom v ZDA?

2. Kakšna je vaša časovnica?

3. Koliko denarja imate na voljo?

4. Imate vse potrebne certifikate/ potrdila in ali ste v celoti naredili svojo domačo nalogo?

5. Zakaj ste se odločili za trg ZDA?

Pravilo zgornjih petih vprašanj oriše podjetje in njihov vodstveni kader v smislu dojemanja novega trga. Ali podjetje na ameriški trg gleda skozi oči hollywoodskih filmov, kjer je poleg palm, sonca, veliko denarja in lepih deklet uspeh že sam po sebi zagotovljen? Kjer v povezavi z razumevanjem velikosti trga ni niti pripravljenosti za to, da bi pomislili na povezavo z domačo konkurenco (in tako se vrnemo k individualizmu in španoviji), in kjer je pričakovanje, da bodo pomoč, znanje, izkušnje ter mreža kontaktov zastonj.

V resnem poslovnem svetu se takšni poslovni aroganci že na daleč izogibamo. Razumeti je namreč treba, da si kot svetovalec v primeru povezovanja ljudi osebno odgovoren za njihov (ne)uspeh. Arhaično razmišljanje, da osebne odgovornosti ni, je v popolnem nasprotju z novimi trendi. Ne samo da je osebna odgovornost po pravilu prisotna, uspeh celotnega načrta podjetja je pri vstopu na ameriški trg v pogodbi pogojen z osebnim vložkom in osebnimi rezultati. To torej pomeni, da sta na črti ime in integriteta svetovalca.

RAzlIKA MED SloVENSKIM IN AMERIšKIM PoSloVNIM IN drUžaBniM SveToM

Vsakič, ko obiščem Slovenijo, sem presenečen, kako izredno razvito je družabno življenje in kako se to odraža v vsakodnevnem življenju. Številne pijače, kave, druženja, prvomajske, krompirjeve, božično-novoletne, zimske in poletne počitnice …

Ljudje se ob 16. uri popoldne začnejo odpravljati proti svojim kolesom, na neskončnih »poslovnih« srečanjih in kosilih je slišati obljube, kaj vse se bo naredilo oziroma kako se bodo prihodnji teden temu res začeli posvečati. Vse to se na ameriškem trgu v resnih podjetjih prevede v pozno nočno delo, letenje na sestanke v druga mesta, srečanja z drugimi solastniki podjetij ter srečanja v okviru nepridobitnih organizacij, katerih sponzor je podjetje, na sestanke z investitorji. Na papirju je letni odmor nekje med 14 in 21 dnevi z vklopljenim mobilnim telefonom in takojšnjim odgovarjanjem na e-pošto. V realnosti pa ameriški poslovni svet nima odmora in je 24/7.

KolIKo lJUDI Bo GARAlo zA MISIJo V zda?

Ko podjetja sprašujemo o njihovi časovnici, iščemo dva podatka: prvi nam pove velikost tima/oddelka, ki se bo ukvarjal s 340-milijonskim trgom, drugi pa, kakšna je kakovost vodstvenega kadra. To, da ima nekdo v podjetju nekaj ur tedensko odvečnega časa, vsekakor ni niti približno dobra osnova za misijo v ZDA.

Če je oddelek večji, se gleda, kako so vloge razdeljene. Kako je vodenje postavljeno, kakšno je delegiranje, kakšna je čustvena inteligenca, kdo so ljudje, ki sprejemajo odločitve, kako se obnašajo, kako govorijo, kako se pogovarjajo, kakšne so njihove mehke veščine. Klic prek aplikacij Zoom ali Teams z večjim številom ljudi, kjer sedem parov oči nikoli ne odpre ust in ki so neprestano uprte samo v enega govorca, je zelo čuden. In da je mera polna, govorec ne obvlada angleščine in se na sestanek ni pripravil –da bi vsaj predstavitev podjetja bila solidna in da bi druge pomanjkljivosti prišle na dan šele med prostim pogovorom.

kljub lastnemu neomajnemu prepričanju, da je slovenski izdelek najboljši v svojem razredu, je to za ameriško potrošniško družbo popolnoma nepomembno in brezpredmetno.

Ob opazovanju njihove govorice telesa, poslušanju njihovih komentarjev, pogledov in razmišljanj se določi, ali imamo opravka z mikromenedžerjem, ki je v podjetju vpleten v vsak proces od kupovanja ključavnic do oddaje davkov. Kdo bo dejansko tisti, ki bo sprejel kakršnokoli odločitev in kako bo njen/njegov pogled krojil uspešnost procesa? Ali zna med pogovorom postaviti jasna pričakovanja, ali je aktiven poslušalec, ima karizmo, zna jasno in učinkovito komunicirati, zna biti prepričljiv ...?

NAJ VAS NIKAR NE zavede začeTna SProščenoST!

Z Američani so začetni poslovni pogovori skoraj kot po pravilu zelo sproščeni, prisotni so smeh in šaljivi komentarji. Pogovor je preplet (pol) osebnih vprašanj s poslovnimi deli začetnega spoznavanja.

(Pol)osebna vprašanja nikoli niso iskanje prijateljstva ali dejansko zanimanje za vašo osebno zgodbo.

Ameriški podjetnik ima v povprečju že znotraj svojega podjetja veliko kulturno, versko in etnično mešanico, tako da pogovori z ljudmi iz Slovenije niso nekaj novega oziroma ekskluzivnega.

Prav tako ne smemo biti presenečeni, ko na spoznavnih sestankih ni prisotnih lastnikov podjetij, temveč tisti, ki sprejemajo odločitve (»decision-makers«). Razmerja v merilu so namreč tako velika, da ima povprečno veliko ameriško podjetje celoten oddelek, namenjen širjenju sodelovanja, medtem ko je v slovenskem prostoru to število drastično manjše. Prepričanje, da je slovenski izdelek najboljši v svojem razredu, je za ameriško potrošniško družbo popolnoma nepomembno in

Poslovni nasvet 25

brezpredmetno. Ameriški poslovnež ob tej trditvi sliši le cenovni razred vašega izdelka in vidi takojšnjo težavo pri prodaji tega izdelka srednjemu in spodnjemu srednjemu razredu. Tu se kaže pomanjkanje znanja in vedenja o potrošniškem razmišljanju povprečnega Američana in kako se temu prilagaja ameriška industrija. Naduta in arogantna pričakovanja, da bodo pogodbe že pripravljene čakale na podpis, so na žalost tudi del napačnega tolmačenja, kako biti uspešen na ameriškem trgu.

če verJaMeTe v SVoJ IzDElEK, KolIKo lASTNEGA

KAPITAlA BoSTE

NAMENIlI zA

MiSiJo v zda?

Resnost in odločenost slovenskega lastnika za preboj na ameriški trg se kaže tudi z lastnim financiranjem stroškov v povezavi s prihajanjem na ameriški trg. Vsi vemo, kako lepo nam je bilo v srednji šoli potovati na ekskurzije, ki so nam jih plačali starši, dedki in babice, tete in strici. Vendar ko srednješolske klopi zamenjamo za vodstvene položaje, mora biti stvar drugačna. Koliko je podjetje iz lastnega žepa na letni ravni že namenilo za svoje izobraževanje in pripravo na ameriški trg?

Vsakemu ameriškemu poslovnežu je jasno, da je del njegovega letnega proračuna namenjen za investicijo v tuje trge. To vključuje potovanja, vnaprej izdelan itinerar srečanj z drugimi morebitnimi poslovnimi partnerji, celotno domačo nalogo, med katere spadajo tudi urejene operativne stvari, vključno z gostovanjem pri mobilnem operaterju. Na žalost se v Sloveniji vidi, da se ogromno delegacij, podjetniških srečanj v tujini odvija pod okriljem sofinanciranj, kjer ni osebne odgovornosti za uresničitev razvojnih načrtov. Kako je mogoče potem pričakovati resnost teh lastnikov, če je navajenost na kritje stroškov postala del vsakdana? Kako spremeniti kulturo razmišljanja in dojemanje tujih trgov?

PozaBiTe na PovPrečnoST

V ZDA imajo različne zvezne države različne spodbujevalne načrte in programe. Tiste, ki so v razvoju, imajo seveda na razpolago več sredstev (lastnih in federalnih), medtem ko imajo bolj razvite države, npr. Kalifornija, ta sredstva zelo omejena in namenjena za točno določene po-

Pristop za uspešno

slovensko-ameriško zgodbo v smislu, jaz prinesem »knowhow«, ameriški trg pa pristavi kapital, je zelo pogosto prava utopija.

slovne segmente/industrije. Ob tem si morda lahko kdo misli, da je situacija podobna, če ne celo identična, vendar ni tako. Prvič, zaradi prisotnosti konkurence na tem velikem trgu neposredno izpadejo povprečne entitete. Kjer pa se podjetništvo šele začenja, so zneski za ameriški trg relativno gledano minimalni in je posledično tudi domet krajši.

naduta in arogantna pričakovanja, da bodo

pogodbe ob prvem obisku

ZDA že pripravljene

čakale na podpis, so na

žalost del napačnega

tolmačenja, kako biti uspešen na ameriškem

trgu.

oDGoVoR, zAKAJ SE SloVENCI Iz zDA vrneJo razočarani

Ob koncu bi se rad dotaknil tudi pogostega scenarija o iskanju investitorjev in zakaj so tako pogosta razočaranja, ko slovenski vijak iz pravega kaljenega jekla ne dobi svoje priložnosti. Vrnimo se na del, kjer smo omenili, da je slovenski izdelek najboljši, in kako si to informacijo prevedeta ameriški poslovnež ali investitor. Poleg tega je tukaj treba nujno dodati del o vodstvenem značaju in osebnostnih lastnostih.

Pristop za uspešno zgodbo v smislu, jaz prinesem »know-how«, ameriški trg pa pristavi kapital, je zelo pogosto prava utopija. Ne samo zato, ker imajo investitorji takšnih ponudb malo morje, temveč tudi zato, ker bo eno izmed prvih vprašanj, koliko lastnega kapitala ste že vložili za vstop na ameriški trg. In odgovor, da so bila dozdajšnja poslovna

Jure Bratkič je serijski podjetnik in poslovni svetovalec, ki več kot 15 let živi in dela v ZDA. Je ustanovitelj in solastnik podjetij Breakthrough in SkipQ, mednarodni mentor in predavatelj.

Je ustanovni član zveze PDA (Private Directors Association), ki se aktivno ukvarja z upravnimi in nadzornimi odbori v ameriških podjetjih. Sočasno je tudi predsednik nepridobitne organizacije TEAM*, ki uveljavljenim in zagonskim podjetjem pomaga poslovno prečkati Atlantik.

*TEAM (The European American Match)

Ponudbo, ki je ni bilo mogoče zavrniti, je lahko dal samo Don Vito Corleone. Podjetnik, ki želi vstopiti na ameriški trg in prepričati ameriškega partnerja, pa mora za to garati, garati in garati. Vse ostalo so zgolj filmi iz Hollywooda.

potovanja sponzorirana, zagotovo ni najboljši. Ko namesto finančnih izkazov, rasti in poslovanja v zadnjih 3–5 letih investitor dobi 40 strani dolg katalog o vsakem posameznem vijaku in matici iz najčistejšega jekla, se matrika o čistem zaslužku, ki naj bi bila vsaj 20-kratna v prvih treh letih, zmanjša na borih pet (5) in je odločitev samoumevna. Investicije ne bo.

šTEJE SAMo ENA STVAR. IN SICER DElo, DElo IN DElo.

Za uspešno ameriško zgodbo je potrebno delo, delo in še enkrat delo. Delo na izdelku, delo na sebi in še enkrat delo na sebi. Vstop na ameriški trg je tekma s preostalim delom sveta, kjer so ljudje pripravljeni poslušati in narediti prav vse, samo zato ker so tako osredotočeni na uspeh. Ko podjetjem preberete omenjenih pet vprašanj, lahko zdaj lažje razumete, kaj se dejansko skriva za njimi.

V svojem sestavku sem vam želel približati in opisati nekaj najpogostejših napačnih pogledov in pristopov, ki sem jih med leti zasledil pri sodelovanju s slovenskimi podjetji. Iskreno upam, da vam bo moj sestavek služil kot dobro vodilo, kaj narediti in čemu se je treba izogniti, ko se pripravljate na poslovni prihod v ZDA.

Kolumna

Znano je, da je zmage še teže ohraniti, kot jih je bilo težko doseči. Zato so potrebni premišljeni načini, kako razširiti in utrditi delovanja, ki so nekomu pomagala, da je vrh dosegel, jih še dodelati in izpopolniti, nato pa vanje vključiti tudi mlajše, da bodo lahko zmagovitost še dolgo ohranjali in vrh branili pred drugimi.

Točke odličnosti ali kako bomo v mediokriteti vedno najboljši

AVToRICA: dr. Alja Brglez

Dr. Alja Brglez je bila od februarja 2013 do decembra 2022 vodja kabineta predsednika republike Boruta Pahorja. Po izteku mandata je še vedno v ekipi nekdanjega predsednika republike. Ima znanstveni doktorat iz historične antropologije ter magisterij iz zgodovine in magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Leta 2005 jo je WEF kot prvo iz Slovenije imenoval za eno od mladih voditeljev prihodnosti (Young Global Leader).

Takšno premišljeno delovanje je pred desetimi leti vzpostavilo naše ministrstvo za šolstvo, ko je v zadnjo triado osnovnih šol uvedlo sistem točkovanja. Število doseženih točk določi srednjo šolo, v katero se nosilec/nosilka točk lahko vpiše. Najvišje število točk je 175, toliko jih ima, kdor ima v sedmem, osmem in devetem razredu v spričevalu same petice.

Ministrstvo za šolstvo se je zgledovalo po uspešni praksi, ki je v tistem času pri nas že zelo tekoče urejala delovanje javne uprave in je plod domačega znanja. Od vzpostavitve javne uprave v naši samostojni državi pred tridesetimi leti smo namreč vedeli, da nam glede tega ni treba upoštevati nobenih zunanjih vplivov, da smo bili dovolj dolgo pod tujim jarmom in da sami najbolje vemo, kaj je dobro za nas.

V obdobju, ko sem nekaj let službovala v javni upravi, sem se lahko prepričala, da sistem deluje popolno. Predpogoji takšnega delovanja so, da je vključenih

posameznikov dovolj in ne premalo, da je torej sistem lahko razmeroma zaprt in ne spodbuja velike pretočnosti, da za vstop vsi izpolnjujejo neko dogovorjeno formalnost (npr. izobrazba določene stopnje, smeri, šole ipd.), da je denarja za plače vedno dovolj ne glede na okoliščine in da je plačni sistem tako dodelan, da je mogoče navzven vedno pokazati, da so plače nizke, v resnici pa so prejemki dovolj visoki, da nihče ne želi ven. Enkrat letno se v sistemu opravi ocenjevanje, v katerem predstojniki sodelavcem dodelijo opisne ocene: prva leta sem se res potrudila. Podrobno sem za vsakega opisala, v čem je bil dober in zakaj, kako je s svojim delom in še bolj z zamislimi ali pobudami prispeval k morebitnim izboljšavam, kako in s kom se je zlasti dobro ujel in bi bilo zato smiselno takšna sodelovanja spodbujati ter dobro delo in predloge nagrajevati. Takšnih sodelavcev/sodelavk je bilo nekaj, veselje je bilo sodelovati z njimi. Navedla sem tudi, kdo se ne ujame, se ne izkaže, ne sodeluje oziroma iz takega ali drugačnega razloga ne dela, ne zna, ne prispeva. Tudi takšnih je bilo

nekaj. Ko sem čez čas spoznala, da so moji zapisi namenjeni arhiviranju, sodelavci pa napredujejo glede na druge kriterije in imajo vsi zelo visoke ocene, nekateri pa tudi plače, ki presegajo plače predstojnikov, sem razumela, da je sistem popoln, naši zaposleni pa so vsi najboljši.

Ugotovitve letošnjih priprav na vpis v prihodnje šolsko leto že kažejo prve rezultate. Če je bilo v Ljubljani včasih težko priti na Gimnazijo Bežigrad, ker je bilo zanimanja odličnjakov zanjo toliko, da drugi niso mogli blizu, je zdaj odličnjakov preveč tudi že za Vič, Poljane, Ledino in druge. Na spletni strani Gimnazije Bežigrad se ta hip za 196 mest poteguje 141 devetošolcev, ki bodo imeli v zadnjih treh razredih same petice, še 33 je takih, da bodo imeli po eno štirico, od vseh drugih, ki bodo imeli po dve ali več, pa bodo vzeli še 22 takih s po dvema. Tako bodo dobili svoj popolni mehurček, v katerem sošolci poznajo samo sošolce iz kluba 175, kar pomeni, da so vsi odlični v vsem – ne le v predmetih, kjer je treba izkazati razumevanje, marveč tudi pri tistih, kjer se je treba učiti, in celo v petju, risanju in športu.

Kljub eksperimentu bodo imeli svoje ideje, ustanavljali bodo svoja podjetja in delali dodano vrednost na tujem, Sloveniji pa vračali, kolikor bodo mislili, da jim je dala. Vedno jo bodo nosili v srcu, ker je lepa in ima dobre športnike. Tisti, ki jim ne bo uspelo, pa bodo ostali doma, imeli vso to lepoto zase in navijali.

Če bodo naši odličnjaki vedno ostali v svojem popolnem mehurčku, torej študirali in se zaposlili v podobnem okolju, kot jim ga ustvarja ta socialni eksperiment, na primer na ustreznih domačih šolah in v javni upravi, bo vse v redu. Brez pretresov bodo lahko ostali odlični vse življenje.

Zato zdaj, ko je v mesecih pred zaključkom šolskega leta toliko razprav o ocenjevanju devetošolcev, natanko razumem, čemu je namenjen sistem točk, ki jih morajo zbrati za vstop v srednjo šolo. Osnovna šola je pri nas obvezna: če na tej stopnji vsem podelimo najboljše ocene, bomo vsi najboljši.

Po desetih letih je jasno tudi že, kako smo te velike uspehe dosegli: z odločitvijo. Če je bila včasih srednja ocena v naših šolah med tri in štiri in se je v poprečju dvigovala počasi, za manj kot desetinko na deset let, se je zdaj na hitro povzpela na 4. Znanje je počasnejše, zato gre krivulja, ki kaže ocene, na grafu, ki ga je Pop TV v oddaji Inšpektor pokazal na to temo, gor, tista, ki kaže znanje, pa dol. Direktorica šolskega centra Ljubljana je dodala, da so pred desetletjem v gimnazijah natanko vedeli, kje začeti, zdaj pa morajo najprej ugotoviti, kaj kdo zna, za nekatere učence kakšno snov ponoviti in šele nato se leto lahko začne.

Če pa bo kdo izstopil, šel morda študirat v tujino, se zaposlil pri zasebnem delodajalcu, se lotil podjetništva ali iskal službo doma ali v tujini, pa bo moral na hitro ugotoviti, da točke na trgu ne veljajo. Najboljšim bo seveda uspelo in se nam zanje ni treba bati. Kljub eksperimentu bodo imeli svoje ideje, ustanavljali bodo svoja podjetja in delali dodano vrednost na tujem, Sloveniji pa vračali, kolikor bodo mislili, da jim je dala. Vedno jo bodo nosili v srcu, ker je lepa in ima dobre športnike. Tisti, ki jim ne bo uspelo, pa bodo ostali doma, imeli vso to lepoto zase in navijali.

Pogovor: Milan Kuster

OmEJEVaLi sO mE. Zato sem poiskal novega lastnika.

Milan Kuster, član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je eden od podjetniških zmagovalcev te pomladi. Podjetje I-Vent, v preteklosti Lunos, je prodal britanskemu podjetju Volution Group za 42 milijonov evrov. Pot v podjetju nadaljuje kot glavni menedžer z enako ekipo in ambiciozno vizijo. »Zdaj lahko naredim tisto, česar prej nisem mogel. Nemci so me omejevali, Britanci nam pustijo, da gremo naprej,« pravi Kuster, čigar podjetje je v petih letih početverilo dodano vrednost.

ilan Kuster je neposreden in dinamičen sogovornik, ki ima na podjetništvo in družbo kritičen pogled in se pri tem ne »špara«. Razgovoril se je o prodaji podjetja I-Vent britanski skupini Volution Group, specialistu za prezračevalno opremo in sisteme, ki kotira na londonski borzi. Kupnina: 42 milijonov evrov. »Če bi dali deset milijonov manj, ne bi prodal,« trdi.

MZakaj prodaja? »Kaj mi pomaga, če je podjetje v lasti Milana Kusterja zelo uspešno, a je omejeno s sodelovanjem z nemškim partnerjem? Ali ni boljše, da je podjetje v lasti drugih, Kuster in ekipa pa nato ponesejo glas o podjetju in Sloveniji v svet?«

»V pogovorih nisem postavljal nobenih pogojev glede cene. Ko sem slišal za ponudbo, sem si rekel: to je absolutno dovolj,« pravi, a hkrati priznava, da podjetja ne bi prodal, če bi bila ponudba deset milijonov nižja. I-Vent, ki ponuja sisteme pametnega prezračevanja, ima izjemne poslovne kazalnike. Rast podjetja je vrhunska, lani so imeli ob 20 zaposlenih deset milijonov evrov prihodkov, EBITDA dosega 36 odstotkov.

Pogovor: Milan Kuster

32 Pogovor: Milan Kuster

Dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 240 tisoč evrov – še pet let nazaj 60 tisoč evrov.

Prodajna pogodba ima

136 strani. Verjetno si lahko predstavljate, kaj vse piše notri. Vključno z našimi prodajnimi pogoji, pri katerih sem ves čas vztrajal.”

»iSKali SMo PaMeTneJše in SPoSoBneJše«

Izhod, ki nagradi lastnika kot ustvarjalca uspešne poslovne zgodbe, je na nek način smisel podjetništva. Mnogi sanjajo o družinskih podjetjih in nadaljevanju tradicije, to so lepe zgodbe, ki večinoma držijo samo v teoriji, v praksi pa se hitro zalomijo in so izteki slabši od pričakovanj, meni Kuster. »Vsak podjetnik se mora glede na svoje trenutne okoliščine, glede na to, kaj zanima naslednike, za kaj so nadarjeni in v katero smer bi želeli v življenju, odločati, kaj je najbolje zanj. Otrok nikoli nisem silil v nekaj, kar jih ne bi zanimalo,« pravi Kuster, član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov od leta 2020.

Eden od glavnih razlogov za prodajo je bil, da v partnerstvu z nemškim principalom niso mogli več rasti, viziji partnerjev sta bili vedno bolj različni, položaj ni bil več win-win. »Rekel sem si: najti moram sogovornike, ki so pametnejši, sposobnejši in nam bodo dali dodatno motivacijo in zagon, da gremo na svetovne trge. To je bil naš glavni argument, ko smo se začeli ozirati po drugih možnostih,« razlaga.

Ko so preverjali zanimanje na trgu, se je izkazalo, da je interesentov za nakup veliko. Iskali so najboljšega, odločilen kriterij ni bila cena. Kuster je iskal nekoga, ki se bo strinjal z njegovimi pogoji prodaje. Sam jih označuje za nenavadne. »Zakaj?

Ker nisem želel lastnika, ki se mi vtika v poslovanje in me omejuje pri načinu dela, organizaciji posla, širitvi in razvoju produktov,« pojasni.

Najbolj so se ujeli z Britanci, milijardno korporacijo, ki ima v portfelju poleg britanskih tudi skandinavska, nemška in francoska podjetja. Med po-

“res ne vem, zakaj se moramo pri nas spravljati na uspešne in jim podstavljati nogo.”

gajanji je Kuster dvakrat rekel, da se ne gre več. »Niso mi hoteli dati popolne avtonomije pri zaposlovanju in politiki plač. To je pomemben del našega delovanja: da so ljudje dobro plačani in nagrajeni, ker si to zaslužijo. Mi smo homogeni. Če ljudi ne plačaš, kot je treba, se poslabša gibljivost podjetja,« razmišlja. Korporacija ima drugačen način delovanja, zastopati mora interese delničarjev, zato je bilo vztrajanje pri jamstvih, da bo lahko I-Vent še naprej vodil kot doslej – kot majhno, prožno podjetje –, zanj glavni del prodajne strategije. Ob informaciji, da kupuje I-Vent, se je vzpela tudi vrednost delnice Volution Groupa na londonski borzi.

Pogovor: Milan Kuster

Verjemite, da nas nihče ne bi kupil zaradi partnerstva z Nemci. Kupili so nas zaradi naših vrhunskih kazalnikov.”

PovPrečen evroPSKi Menedžer v SloveniJi »niMa šanS«

Med opisovanjem pristopa k vodenju Kuster pogosto uporablja besedno zvezo zdrava kmečka logika. Ko v podjetju nihče ni neizkoriščen, se lahko zaposleni hitro obrnejo, kar jim je všeč. Tako lahko generiraš bistveno večje prihodke. Za I-Vent je vitalen razvojno-inovacijski del, ki zagotavlja napredne prezračevalne rešitve in poteka zunaj podjetja. Izvajajo ga v partnerstvu z zunanjimi sodelavci – če bi ga sami, bi morali imeti dodatno zaposlenih od 10 do 15 ljudi, lasten laboratorij in preizkuševalnik.

»V Sloveniji imaš vrhunske ekipe, podjetja, v katerih delujejo najboljši domači in tuji strokovnjaki s specifičnimi znanji. Ko se povežeš s temi raziskovalci, specialisti za različna področja, lahko z njimi prideš do odličnih produktov. Prav to počnemo. Ni poceni, je pa gotovo ceneje, kot če bi imeli zaposlene znanstvenike,« razloži Kuster.

60 odstotkov toplotnih

Slovenskega znanja ne bi smeli podcenjevati, še manj iznajdljivosti, čeprav se pogosto dogaja ravno to. »Povprečen evropski menedžer nima 'šans', da bi bil uspešen v Sloveniji. Podjetniki moramo voziti slalom med birokratskimi ovirami, v katerem bi tujci verjetno izpadli že pri drugih, tretjih vratcih.«

»Sprašujem se, zakaj moramo poleg rednega dela še 50 odstotkov časa porabiti za to, da ovinkarimo med nesmisli – vsaka naslednja vlada se iz slabe regulative potrudi narediti še slabšo. Izgubljamo

čas, ker nismo podprti in stimulirani za ustvarjanje dodane vrednosti. Samo uspešna, dobra podjetja lahko s prispevki in davki ustvarjajo uspešno

izgub nastane zaradi prezračevanja. za izdelavo izolacije izvajalci potrebujejo dva meseca, za prezračevanje pa potrebujemo eno uro. To je skregano z vsako logiko.«

34 Pogovor: Milan Kuster

družbo, več denarja za javno porabo in socialne transferje. Res ne vem, zakaj se pri nas spravljamo na uspešne in jim podstavljamo nogo.«

“Podjetja ne bi dal iz rok, če ne bi bil prepričan, da se bomo lahko širili naprej.”

Izvirni greh sega v čas osamosvojitve, ko smo mislili, da si bomo postavili nova pravila in hodili po boljših poteh kot prej. V času privatizacije nam je uspelo uničiti in razprodati vse vitalne dele gospodarstva. A tega nihče ni niti opazil, saj je imel takrat slovenski človek močno potrebo, da si ustvari nekaj svojega, zato ni bil pozoren na takšne prakse, pravi Kuster, ki je močno kritičen tudi do Bruslja in mnogih tamkajšnjih predpisov – zdijo se mu neživljenjski.

PrezračevanJe Se Seli

v oBlaK

I-Vent gre naprej z ambiciozno vizijo, za katero stoji Kuster z ekipo. O dolgoročnem sodelovanju se pogovarjajo s poljsko poslovno skupino, pogledujejo proti Kanadi, kar narekuje prilagoditev izdelkov tamkajšnji zakonodaji. »Postajamo igralec v mednarodnem prostoru,« pravi Kuster in v isti sapi doda, da jedro poslovanja ostajata slovenski in hrvaški trg, aktivni ostajajo tudi na trgih nekdanje skupne države. »Skrbimo za kakovosten in svež zrak v slovenskih domovih, kjer je trenutno prezračenost 8-odstotna. Prepričan sem, da bomo kot država dosegli 50-odstotni delež prezračenosti, od tega bo 85 odstotkov fonda stavb našega,« napoveduje Kuster, podobno, meni, bo na Hrvaškem.

Med razlaganjem se vrne v čas začetkov pred 13 leti, ko si je zamislil, da bodo šli prav do vsake stranke z enakim pristopom, enako skrbno in strokovno. Tako je še danes, a z eno razliko. »Ko dosežeš na tisoče strank – mi jih imamo že 50 tisoč –, lahko profesionalen odnos obvladuješ samo z digitalizacijo procesov in dobro podkovanimi strokovnjaki. Naši prodajni inženirji lahko izvedejo po 15 ogledov dnevno, pred leti so lahko štiri. Vaja dela mojstra. Nekaj prispevajo izkušnje.«

Hiša ne sme biti laboratorij za doseganje energetskih prihrankov. Biti mora dom in prostor, kjer se dobro počutiš.«

Vsaka stranka dobi izdelan mini projekt z vsemi rešitvami, vsak objekt zaščitijo, za seboj vedno pospravijo. »Ne dovolim, da bi ta standard padel, to je glavna stvar, ki nas je peljala naprej.« Spet se vrne k digitalizaciji: »Vzpostavljamo sistem spremljanja in servisa v oblaku, postavljamo stvari, o katerih lahko v naši panogi svetovna konkurenca samo sanja.«

NA FAKUlTETAh PREMAlo PRAVEGA »drila«

Pred časom so načrtovali gradnjo novega objekta, a so jih dogodki prehiteli. S prodajo Britancem je I-Vent preskočil nekaj faz in postaja večji, prevelik za predvidene nove kapacitete. »Doslej smo bili na 15 tisoč izdelkih letno, načrtoval sem jih 50 tisoč, zdaj kaže, da bomo šli na 100 tisoč. To so ogromne razlike,« pravi Kuster in se ob tem naveže na še eno ambicijo. V prihodnje načrte stavbe bodo umestili akademijo prezračevanja.

»Na fakultetah je znanja o energetsko učinkoviti gradnji in trendih premalo, akademska sfera naši stroki ne sledi. Prav je, da tudi prezračevanje pride v predmetnike, da se študentje učijo o energetski učinkovitosti.« Prav je tudi, da bodoči inženirji izkusijo tisti pravi »dril«, ki jim bo omogočil, da gredo lahko takoj delat kamorkoli na svetu, je prepričan.

Kuster na čelu I-Venta nadaljuje delo z ljudmi, ki jim zaupa. Pravi, da je med sodelavci izbral mlade, sposobne in ambiciozne ter jih imenoval v upravni odbor. V treh letih bodo suvereni, tudi v svetovnem merilu. »Potem bom lahko nekako izpregel. Naslednje generacije lahko iz tega naredijo čudo. Želim si, da bom lahko še dolgo prispeval k uspehom podjetja, tudi ko ne bom več ves čas tam. Mogoče bom pa kakšen nasvet še lahko dal.«

EŠITVE ZA N PREDELAVO

EŠITVE ZA N PREDELAVO

CELOVITE REŠITVE ZA

OBDELAVO IN PREDELAVO MATERIALOV

Naša dejavnost Naše prednosti

o c e l o v i t i s i s t e m i z a n r e z a n j e o d p a d n i h ( p a p i r , p l a s t i k a , S R F ,

o c e l o v i t i s i s t e m i z a n r e z a n j e o d p a d n i h ( p a p i r , p l a s t i k a , S R F ,

O s n o v n a d e j a v n o s t p o d j e t j a s o c e l o v i t i s i s t e m i z a s o r t i r a n j e , b a l i r a n j e , m l e t j e i n r e z a n j e o d p a d n i h m a t e r i a l o v z a v s e v r s t e a p l i k a c i j ( p a p i r , p l a s t i k a , S R F , R D F , e t c )

e g a r a z v o j a , z n a n j a i n t n a t e h n i k a , s i s t e m i z a , s t i s k a l n i c e , s t r o j i i n n s k e k o n s t r u k c i j e n a š i h p r o d u k t o v v a š i m j e v s a k n a š i z d e l e k e l o v n e m p r o c e s u p a

e g a r a z v o j a , z n a n j a i n t n a t e h n i k a , s i s t e m i z a , s t i s k a l n i c e , s t r o j i i n n s k e k o n s t r u k c i j e . n a š i h p r o d u k t o v v a š i m j e v s a k n a š i z d e l e k e l o v n e m p r o c e s u p a

t v o , j e u s m e r i t e v v i t o r e š e v a n j e o k o l j s k e u s p e š n o z d r u ž u j e m o t r o k o v n j a k o v

t v o , j e u s m e r i t e v v i t o r e š e v a n j e o k o l j s k e u s p e š n o z d r u ž u j e m o t r o k o v n j a k o v .

M e d p r o d u k t e , k i s o p l o d l a s t n e g a r a z v o j a , z n a n j a i n p r o i z v o d n j e , t a k o s o d i j o t r a n s p o r t n a t e h n i k a , s i s t e m i z a o b d e l a v o m a t e r i a l a i n o d p a d k o v , s t i s k a l n i c e , s t r o j i i n s i s t e m i z a r a z r e z , k r m i l j a t e r k o v i n s k e k o n s t r u k c i j e . S p e c i a l i z i r a n i s m o z a p r i l a g o d i t e v n a š i h p r o d u k t o v v a š i m p r o i z v o d n i m p r o c e s o m , s č i m e r j e v s a k n a š i z d e l e k u n i k a t e n , v a š i z k o r i s t e k v d e l o v n e m p r o c e s u p a m a k s i m a l e n N a š e v o d i l o i n h k r a t i p o s l a n s t v o , j e u s m e r i t e v v p r i h o d n o s t i n r a z v o j t e r u č i n k o v i t o r e š e v a n j e o k o l j s k e p r o b l e m a t i k e . N a t e m p o d r o č j u u s p e š n o z d r u ž u j e m o b o g a t e i z k u š n j e d o m a č i h i n t u j i h s t r o k o v n j a k o v .

STOPITE V STIK Z NAMI

Naše prednosti

Naše prednosti

Svetovanje, načrtovanje in lastna proizvodnja - storitev na ključ

Svetovanje, načrtovanje in lastna proizvodnja - storitev na ključ

Svetovanje, načrtovanje in lastna proizvodnja - storitev na ključ

Unikatne rešitve za potrebe vaše proizvodnje

Unikatne rešitve za potrebe vaše proizvodnje

Unikatne rešitve za potrebe vaše proizvodnje

Podpora in nadgraditve

Podpora in nadgraditve o-ekos.si

Podpora in nadgraditve

Vodnik po kadrovski strategiji vsakega uspešnega podjetja za razvijanje znanja svojih zaposlenih

KAKo Do naJbOLJšiH kadrov za naše podjetje?

Kakšne priložnosti prinaša nova realnost z delom na daljavo, predvsem pa, kaj od podjetij in podjetnikov pričakujejo mladi, ki prihajajo na trg dela, pojasnjuje partnerica in direktorica prodaje v kadrovski agenciji Competo Tina Novak Kač.

Kako je pandemija covid-19 spremenila način iskanja in razvoja kadrov v Sloveniji?

Pandemija covid-19 je korenito spremenila načine in oblike dela, po mojem mnenju na bolje. Osebno mi hibriden način dela zelo ustreza in ob spremembah na področju tehnologije in organiziranosti dela teče povsem gladko. Sama delujem na prodajnem področju in lahko potrdim, da so spoznavna srečanja ali zahtevnejši dogovori učinkovitejši v primeru srečanja v živo. Po drugi strani so krajši, operativni oziroma bolj rutinski sestanki lahko zelo učinkoviti na daljavo. Sliši se enostavno, pa ni. Predvsem v podjetjih, kjer gre za spremembo miselnosti oziroma kulture. Ta zahteva veliko spremembo in napor, še posebej kadar v podjetju ni prisotna kultura zaupanja in zaposleni niso opolnomočeni.

Kaj je recept za vodenje v spremenljivih razmerah?

Enotnega recepta ni, opažam pa trend, da podjetja, ki so v celoti prešla na delo na daljavo, sedaj skušajo motivirati zaposlene, da vsaj 40 % časa preživijo v pisarni. Pogoji za sodelovanje, predvsem pa inoviranje so boljši, ko se srečamo v živo. Dodatno tveganje dela na daljavo je počasnejše zaznavanje slabšega počutja ali težav. Pozorni moramo biti na sistematično odprto komunikacijo in redno merjenje utripa (klime) podjetja, da pravočasno zaznamo odstopanja in se odzovemo na spremembe. Veliko ljudem zelo ustreza delo od doma in so kratkoročno celo bolj učinkoviti, vendar lahko ob tem pozabijo, da se dolgoročno gledano oddaljujejo od ekipe, osamijo, posledično pa njihova učinkovitost začne padati. Velik premik, ki ga je pandemija še pospešila, je sprememba miselnosti – od merjenja števila ur, ki jih preživimo na delovnem mestu, k rezultatom

oz. kakovostno opravljenemu delu. Gre za premik stran od razmišljanja »Bodi zadovoljen, da imaš delo« v smer nenehnega dialoga: »Si želiš biti del naše zgodbe? Kaj potrebuješ? Kaj so tvoje želje, ambicije in kako te lahko pri tem podprem? Kaj mi ponujaš?«. Gre za spremembo paradigme – od dela z nalogami k delu s čustvi. Grajenje čustvene povezave med podjetjem in zaposlenim glede na raziskave pozitivno vpliva na zavzetost, zvestobo in učinkovitost.

Kako lahko podjetja izboljšajo svojo strategijo pridobivanja talentov?

Naj se vrnem korak pred pridobivanje novih kadrov, ko je smotrno, da se vprašamo, kakšne zaposlene potrebujemo za doseganje naše poslovne strategije. Še vedno opažam, da ima razmeroma malo podjetij pripravljeno in razdelano kadrovsko strategijo. Vizijo in strategijo podjetja namreč uresničujemo ljudje. Kadrovska strategija sledi in podpira poslovno strategijo, zato je pomembno, da jo pripravi vodstvo skupaj s kadrovsko službo. Ne glede na velikost podjetja daje kadrovska strategija smer in osredotočenost našim aktivnostim.

Kadrovska strategija odgovarja tudi na vprašanje, kakšen profil novih sodelavcev potrebujemo, s kakšnim sporočilom jih bomo uspešno predvsem zadržali, nagovorili nove sodelavce in kateri kanali bodo pri tem učinkovita izbira. Nagovor je smiselno začeti z obljubo delodajalca, ki nas jasno razlikuje od preostalih podjetij in prilagodi ciljni skupini (npr. pri mlajši generaciji izpostaviti ravnovesje med delom in zasebnim časom, odgovornost do okolja, močno vizijo, hibridno delo, če ga omogočamo, pri položajih v IT že v razpisu navesti plačilo). Poleg običajnih objav na zaposlitvenih kanalih, LinkedInu, v skupinah na Facebooku lahko nagovorimo tudi naš alumni klub bivših sodelavcev, spodbudimo zaposlene k priporočilom, razvijamo sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami in presenetimo z objavo tam, kjer nas ne pričakujejo, npr. na koncertih, združenjih … Najučinkovitejši način za dobro javno podobo ter privabljanje kadrov je širjenje zgodb o uspehu, ki sledi jasni viziji, prispeva k nečemu večjemu in vzbuja zdrava čustva.

Za zahtevnejše položaje (tako strokovne kot vodstvene) svetujem aktivno nagovarjanje kandidatov (headhunting), ki poseže v trg zaposlenih, ki aktivno ne išče nove karierne priložnosti. Ta del

Podjetja, ki so v celoti prešla na delo na daljavo, sedaj skušajo motivirati zaposlene, da vsaj 40 % časa preživijo v pisarni.

namreč predstavlja kar dve tretjini trga. Pri tem je pomembno, da nas svetovalec HR dobro pozna, saj je naš ambasador na trgu.

Kaj vi priporočate svojim strankam, kako lahko podjetja zaposlene ohranijo motivirane in angažirane?

Ponavadi se v podjetjih, ko zaznamo slabšo zavzetost zaposlenih, hitro začnemo pogovarjati o plačah. S plačo ne rešujemo motiviranosti in angažiranosti. Plača je higienik, ki mora odražati odgovornost delovnega mesta in biti tržno primerljiva. Zadovoljstvo ob povišanju plače je kratkoročno, saj se po 2–3 mesecih že prilagodimo na novo raven in posebnega zadovoljstva ob tem ne občutimo več. Med ključne dejavnike zavzetosti spadajo možnosti za stalno rast in razvoj, skrbni vodja, nenehna komunikacija, osredotočenost na močna področja posameznika (želimo si biti prepoznani po tem, kar nas dela edinstvene) in smisel –občutek, da smo del skupnosti, ter razumevanje, kako s svojim delom prispevamo k uspešnosti podjetja oziroma družbe na splošno.

primerljivo s tujino, sicer lahko za tuja podjetja za višjo plačo delajo od doma.

Glede na našo demografijo bomo za ohranjanje konkurenčnosti morali iz tujine sprejeti do 200 tisoč ljudi. Smo kot družba pripravljeni sprejeti tujce in jim poleg dela ponuditi občutek sprejetosti? Birokracija in visoki stroški dela sta oviri.

Kako lahko podjetja pritegnejo in zadržijo mlade talente?

Velik premik, ki ga je pandemija

Rajši kot o mladih talentih govorim o ključnih kadrih. Vsako podjetje ima zaposlene, ki dosegajo pričakovanja (t. i. solid contributors), in tiste, ki jih presegajo (t. i. high performers). Pomembno je, da kot podjetje sistemsko prepoznamo zadnje in zanje oblikujemo program razvoja. Vodje točno vedo, kdo so tisti v oddelku, ki delajo razliko. Gre za t. i. vlečne konje, ki delajo razliko, so ključni za naše delovanje (še posebej v kriznih obdobjih), so pozitiven vzgled za preostale zaposlene in so naši ambasadorji.

še pospešila, je sprememba miselnosti – od merjenja števila ur, ki jih preživimo na delovnem mestu, k rezultatom oz. kakovostno opravljenemu delu.

Kaj so izzivi, na katere naletite v podjetjih?

Naj omenim najpogostejše: neusposobljeni vodje na vodstvenih položajih, podjetja ne vlagajo v razvoj zaposlenih, še posebej starejših (raziskave nevroznanosti kažejo, da odsotnost učenja ne pomeni stagnacije, ampak degradacijo možganske kapacitete), dobri strokovnjaki, ki postanejo brez razvoja veščin voditeljstva slabi vodje, prenizke plače, ki pomenijo visoko fluktuacijo, a tudi previsoke plače, ki prinesejo t. i. zlato kletko.

Ali imamo možnosti, da visoko izobražene pritegnemo iz tujine, da se vrnejo v Slovenijo?

Vsekakor je ena od strategij, ki jo lahko uporabijo podjetja za zaposlitev vrzeli v kadrovski ponudbi, aktivno zavzemanje za visoko izobražene iz tujine. Gre celo za več kot le za zaposlitev vrzeli, ampak dodano vrednost v obliki dragocenih znanj in izkušenj. Aktivno sodelujemo z društvom Vtis, ki združuje v tujini izobražene Slovence in ima več kot dva tisoč članov. Partnersko sodelujejo zgolj s peščico slovenskih podjetij, ki aktivno komunicirajo o kariernih priložnostih za njihove člane. Tukaj je še veliko prostora za napredek. Nekaj imamo tudi partnerjev, ki so za določene visoko strokovne profile ugotovili, da jih morajo plačati

Kako se lahko podjetja prilagodijo različnim generacijam zaposlenih?

Da so na delovnem mestu združene različne generacije, ni nič novega, prvič pa se na delovnem mestu srečujejo kar štiri, saj ostajamo zaposleni vedno dlje časa: baby boom, generacija x, milenijci oz. generacija y, generacija z. Vse generacije imamo enake potrebe, ki jih zadovoljujemo ob delu. To nam je skupno, ima pa vsaka generacija svoj pristop do dela, zato je pomembno vzpostaviti okolje, v katerem se bodo vse generacije dobro počutile in se učile druga od druge. Ena od učinkovitih spodbud medgeneracijskega sodelovanja je obratno mentorstvo, kjer poteka učenje v vse smeri. Na primer mlajši, ki so vešči

Za zaposlene je pomembno, da razumejo, kako konkretno s svojim delom prispevajo k uspehu in razvoju podjetja. Kako uresničujejo svoje poslanstvo in s tem poslanstvo podjetja,” poudarja partnerica in direktorica prodaje v kadrovski agenciji Competo Tina Novak Kač.

digitalnih veščin, uporabe umetne inteligence in družbenih omrežij, lahko znanje prenašajo na starejše, starejši pa vračajo s prenosom znanj in izkušenj, ki so jih pridobili ob delu. Mlajše generacije lahko na primer bolj cenijo prilagodljiv delovni čas ali možnost dela na daljavo, medtem ko starejše generacije morda dajejo prednost stabilnosti in tradicionalnim delovnim modelom. Bolj kot osredotočanje na generacijske razlike se mi zdi pomembno poudariti, da smo ljudje različni oz. smo v različnih življenjskih obdobjih – tako nam v določnem obdobju več pomeni dodaten evro, v določnem obdobju dodatni dnevi dopusta, spet v tretjem sponzorstvo izobraževanja. V tujini vedno več podjetij ponuja t. i. kavarniški meni bonitet, kjer po vzoru kavarne izbereš, kar ustreza tvojemu okusu.

Kako lahko podjetja preprečijo izgorelost med svojimi zaposlenimi in ohranijo visoko motivacijo?

Še vedno zaznavam prepričanje, da je izgorelost povezana s preobilico dela. Tako zgolj dopust izčrpanosti ne bo rešil. Izgorimo, ko v svojem delu ne vidimo smisla. Takšno delo nas energetsko prazni in na daljši rok izčrpa. Vloga vodstva in vodij je v tem smislu izjemno pomembna, da pravočasno zazna posameznike, jim zagotavlja podporo in pomoč. Predvsem pa redno komuni-

Tveganje dela na daljavo je počasnejše zaznavanje slabšega počutja ali težav. Pozorni moramo biti na sistematično odprto komunikacijo in redno merjenje utripa (klime) podjetja, da pravočasno zaznamo odstopanja in se odzovemo na spremembe. Veliko ljudem zelo ustreza delo od doma in so kratkoročno celo bolj učinkoviti, vendar lahko ob tem pozabijo, da se dolgoročno gledano oddaljujejo od ekipe, osamijo, njihova učinkovitost pa posledično začne padati.

cira, zakaj obstajamo in kam kot podjetje gremo. Za zaposlene je pomembno, da razumejo, kako konkretno s svojim delom prispevajo k uspehu in razvoju podjetja. Kako uresničujejo svoje poslanstvo in s tem poslanstvo podjetja. Tudi temu so namenjeni razvojni pogovori, kaskadiranje ciljev ter transparentni in pravični sistemi HR.

Kaj se bo po vašem mnenju najbolj spremenilo pri iskanju in zaposlovanju kadrov v prihodnosti?

Umetna inteligenca, digitalizacija bosta olajšali dele procesa zaposlovanja, ki so rutinski, kar je pozitivno, ker se bomo lahko še bolj posvetili delu, ki dodaja vrednost – poglobljenemu povezovanju, raziskovanju sogovornika, svetovanju vodjem zaposlovanja … Sicer pa gre prihodnost dela v smeri podjetij, ki imajo jasno poslanstvo ter se ljudje z njim povežejo. Ko ga uresničujejo, se razvijajo in so partnerji podjetja. Gallupova raziskava je pokazala, da prijateljski odnosi med sodelavci povečajo zavzetost za sedemkrat.

Ženske lahko zelo dobro sodelujemo, a za to se je treba ves čas truditi

Podjetja v zadnjem času vse težje najdejo prave kadre. Pri iskanju se pogosto zanašajo na tradicionalne pristope, pri katerih ponudba vključuje plačilo, poklicne nazive in možnosti napredovanja. Čas pandemije pa je pri mnogih iskalcih zaposlitve spodbudil premislek, kaj pravzaprav

»Ko izbiramo bodoče sodelavce, prevladata osebnostni vidik in presoja, kako bi se nekdo vključil v našo ekipo. Osebnost je odločilna,« pravi

Katarina Ložar

iz podjetja Vizija Računovodstvo, d. d.

želijo na poklicni poti in čemu dajejo prednost, ko se odločajo za delodajalca, v študiji iz leta 2022, opravljeni v več državah, ugotavlja svetovalna hiša McKinsey.

Tradicionalna pričakovanja je pri mnogih iskalcih nadomestila večja zahtevnost, ko gre za način in pogoje dela. Med temi so večja prilagodljivost na strani delodajalcev, tako glede delovnega časa kot pri spodbujanju dobrega počutja, skrb za zdravje, vzdrževanje notranje kulture podjetja ter različne možnosti napredovanja in kariernega razvoja. Iskalcem se zdi pomembno, da podjetja vlagajo v pripadnost in močnejšo timsko povezanost, ugotavljajo pri McKinseyju. To na drugi strani pomeni, da morajo podjetja in organizacije spremeniti svoje pristope, če želijo privabiti želeni kader.

SKRB zA PREToK zNANJA

Podjetje Vizija Računovodstvo je primer zaposlovalca, ki razume pričakovanja iskalcev zaposlitve, hkrati pa iskanju bodočih sodelavcev posveča veliko pozornosti. Prvi koraki pri iskanju potekajo digitalno; poleg zaposlitvenih portalov uporabljajo omrežje LinkedIn in orodje Google Ads, ki omogočata ciljano nagovarjanje, pojasnjuje Katarina Ložar, članica uprave podjetja, ki ima v Sloveniji 18 poslovnih enot ter velja za enega največjih ponudnikov računovodskih storitev in davčnega svetovanja pri nas. Kandidate nato povabijo na razgovor, na katerem jim zastavijo splošna in konkretna knjigovodska oziroma računovodska vprašanja. Če jih ocenijo kot dobre, jih povabijo na ponovni razgovor, včasih na poskusno delo, da v praksi preverijo, kako se obnesejo. Če so obojestransko zadovoljni, sledi zaposlitev. Kaj ima prednost, ko gre za izbiro prihodnjih sodelavcev – strokovnost ali osebnost? »Pretežno prevlada osebnostni vidik. Osebnost je ključna. Presoja, kako bi nekdo sodil v našo ekipo,« poudarja Katarina Ložar. Veliko njihovih novih zaposlenih je na začetku karierne poti, v izobraževanje jih vključijo takoj. Razvili so lastne videovsebine, ki pokrivajo vsa glavna področja, od davkov in knjiženja računov do priprave plačnih izpiskov, in temeljijo na praktičnih primerih. Videogradivo

je pomemben preskok, ki so ga naredili v zadnjih letih. »Kdor pride k nam, poleg mentorja prejme vsebinsko gradivo, iz katerega črpa novo znanje. S tem poenotimo sistem učenja in hkrati razbremenimo naše strokovnjake,« razloži Katarina Ložar in doda, da novim sodelavcem načrtno predajajo tudi notranjo kulturo podjetja, od pravil delovanja do kolegialnosti med sodelavci. Sestavni del poslovne kulture Vizije Računovodstva je nepretrgano izobraževanje. Vsak torek in sredo zjutraj ekipa na kratkih spletnih sestankih spoznava praktične primere, ki jih predstavljajo področni vodje. Tako skrbijo za sproten pretok znanja, saj gre za dinamična strokovna področja, ki se pogosto spreminjajo. Na predavanjih namenjajo prostor tudi bontonu, računalniški pismenosti in drugim veščinam, ki spremljajo svetovalno delo.

Uporaben se mi zdi nasvet, naj sporočila zavijemo v sendvič. Najprej povejmo nekaj dobrega, potem omenimo možnost izboljšave in zaključimo s pohvalo.”

ISKANJE VoDIJ

Iskanje pravih vodij je za podjetja velik izziv. Nekdo, ki je bil na določenem (strokovnem) položaju uspešen, lahko namreč kot vodja v novi vlogi povsem odpove. Po podatkih ameriške svetovalne hiše Chief Learning Officer kljub velikim vložkom, ki jih podjetja namenjajo za razvoj novih vodij, kar 60 odstotkom teh v prvih dveh letih spodleti, saj z veščinami niso kos novi nalogi. Kot pravi Katarina Ložar, je bila večina njihovih vodij sprva na strokovnih položajih, sčasoma pa so v njih prepoznali tudi druge kvalitete in vodstveni potencial. »Takšne sodelavce sproti spodbujamo k razvoju vodstvenih veščin. Tako vlagamo v človeški kapital, ki je, vemo, največja vrednost in najmočnejše orodje podjetja.«

Vodje nenehno izobražujejo in organizirajo seminarje; od tega, kako voditi ženske time, do tega, kako se spoprijemati z zahtevnimi in stresnimi okoliščinami. Enkrat na leto imajo dvodnevni timbilding, kjer jim predajajo mehke veščine in jih nato vse leto krepijo. V preteklosti so sodelovali z nekdanjo vrhunsko športnico Petro Majdič, ki je z ekipo delila, kako razmišljajo zmagovalci.

zavedamo se, da pri zahtevnih nalogah zaposleni te sami opravijo odgovorno, zato ni potrebe po podaljševanju urnika. Pomembno je, da vidijo, kako cenimo njihov trud in lojalnost.

Katarina Ložar za svoj razvoj skrbi z obiskovanjem seminarjev in delavnic, tako strokovnih kot menedžerskih, na katerih znanje predajajo zunanji strokovnjaki. Časa za branje strokovnih knjig ob vsem delu ni dovolj, pravi. Pred kratkim je prebrala Modro ekonomijo Gunterja Paulija, ki je izšla pri SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Najpomembnejša sogovornika Katarine Ložar sta predsednica uprave Andreja Prislan, tudi njena mama, in lastnik Bogomir Tomažič. »Mi smo trojica, ki ustvarja nove in nadgrajuje obstoječe ideje ter skrbi, da je smer podjetja prava.«

KoMUNIKACIJA

V podjetju posebno pozornost namenjajo komunikaciji, tako navznoter kot s strankami. »Uporaben se mi zdi nasvet, naj sporočila zavijemo v sendvič. Najprej povejmo nekaj dobrega, potem

predlagajmo izboljšave in zaključimo s pohvalo. Tega se držim tako pri komunikaciji znotraj tima kot pri komunikaciji s strankami. S tem načinom in s prijaznostjo, ki je nujen del komunikacije, po mojih izkušnjah prideš daleč in se lahko dogovoriš vse potrebno,« ugotavlja Katarina Ložar.

Nasvet strokovnjakinje, ki sem si ga še posebej zapomnila, je: če si za eno sodelavko vzameš pet minut časa, glej, da si ga vzameš tudi za drugo.”

Neprijetne situacije v podjetju rešujejo z aktivnim poslušanjem. Zgolj dajanje navodil ni dovolj, poudarja sogovornica, ki ob tem omeni, da ima prevladujoč ženski tim svoje izzive. Temu namenjajo kar nekaj posvetovanja s strokovnjaki in njihova priporočila poskušajo izvajati v praksi. »Ženske smo res lahko zelo dobre sodelavke, a za to se moramo truditi vsak dan. Glavni poudarek vodenja ženskega tima je medsebojno sprejemanje, veliko komunikacije in razporeditev ekip tako, da 'pašejo' skupaj,« pravi in prizna, da vsem ustreza, če se ekipi pridruži tudi moški, saj so »skupaj boljši«.

KoliKo Je ravno Prav?

Če se vrnemo k začetnemu vprašanju: kako zaposlenim ponuditi nekaj več, saj tradicionalni »zaposlitveni paket« marsikomu danes ne zadošča več? Po besedah sogovornice prijetno delovno okolje ustvarjajo z lepimi prostori, novim pohištvom, dobrim vzdušjem. Poskrbijo za kakovostne tehnične rešitve, vsak zaposleni ima dva ekrana. Tehnika je nasploh pomembna, ker je njihova glavna podpora pri delu, pravi.

Zaposlenim gredo naproti tudi z drugimi prijemi. Januarja so uvedli krajši petkov delovnik, ki traja do 13. ure, brez nadomeščanja ob drugih dnevih. »Zavedamo se, da pri zahtevnih nalogah zaposleni te sami opravijo odgovorno, zato ni potrebe po podaljševanju urnika. Pomembno je, da vidijo, kako cenimo njihov trud in lojalnost.«

Kaj pa skupni dogodki in timbildingi? »Imeli smo izzive, koliko tega je ravno prav. Naše spoznanje je, da je za zaposlene dovolj en skupen izlet na leto, za vodje pa vsako leto en timbilding, ki traja dva dni. V podjetju smo našli ravnotežje, ki ustreza vsem. Ob praznovanju 30. obletnice na začetku junija smo imeli skoraj stoodstotno udeležbo, kar je potrditev, da delamo prav. Septembra nas izjemoma čaka še drugi dogodek, pohod na Triglav.«

OsEbna rasT zaPOsLEniH in TraJnOsTnO POsLOVanJE sta najmočnejše orodje za uspeh.

»Kreativno obvladovanje skic je naše poslanstvo. Pustite nam svoje ideje in poskrbeli bomo, da bodo vaši izdelki navdušili vaše kupce,« pravi

Kako je Skaza v začetku tisočletja uresničila trajnostno poslovanje v Sloveniji?

Naša strast do trajnostnega razvoja sega 46 let v preteklost, ko smo začeli graditi našo zgodbo, preden se je trajnostna miselnost sploh začela uveljavljati. Danes smo ponosni partner pri razvoju trajnostnih rešitev v pohištveni in elektro industriji.. Kot vaš razvojni dobavitelj vam pomagamo pri razvoju trajnostnih izdelkov, od zasnove do končnega izdelka. Naša vizija se osredotoča na inovativnost, učinkovitost in trajnost. Dajte nam skico in pustite, da vaš izdelek pripoveduje trajnostno zgodbo. Ves čas poudarjamo pomembnost odprtega dialoga in transparen-

tnosti med procesom razvoja, kar zagotavlja, da je vaš glas slišan in vaše ideje uresničene. Zanesljivost in celovitost sta ključnega pomena za nas, zato si nenehno prizadevamo za ustvarjanje dodane vrednosti za vaše podjetje in kupce. Našo zavezanost trajnostnim rešitvam potrjuje zaupanje, ki nam ga izkazujejo globalna podjetja, ta pa puščajo trajnostni pečat v svetu, med njimi Ikea, Landis&Gyr, Häfele in mnogi drugi. Naši zadovoljni kupci nam dajejo upanje, da bo vsako leto več takšnih podjetij, ki želijo trajnostno poslovati in deliti skupno vizijo ohranitve našega planeta.

Kako Skaza zagotavlja trajnostno prihodnost globalne industrije?

Kreativno obvladovanje skic je naše poslanstvo. Pustite nam svoje ideje in poskrbeli bomo, da bodo vaši izdelki navdušili vaše kupce. S strastjo in strokovnostjo smo osvojili srca mnogo strank. Z veseljem opravljamo svoje delo, še posebej pa

Tanja Skaza, solastnica Plastike Skaza in direktorica Inštituta Skaza.

Tanja Skaza, lastnica podjetja Plastika Skaza in ustanoviteljica Inštituta Skaza.

nas navdušuje razvoj novih rešitev, saj predstavlja izzive, ki nam omogočajo preseganje pričakovanj naših strank. Inovativno, učinkovito in trajnostno ustvarjamo izdelke, ki so uporabni in do okolja prijazni. Če iščete partnerja, ki vam bo pomagal uresničiti vaše ideje in navdušiti kupce, nam zaupajte – s svojo kreativnostjo in znanjem vam bomo pomagali uresničiti vaše cilje. Pridružite se nam in skupaj bomo igrali za zmago – za okolje in za vaše poslovanje. Če želite postati vodilni igralec v svoji panogi in hkrati pomagati pri ohranjanju planeta, se nam pridružite.

Kako ohranjate prednost blagovne znamke Bokashi Organko pred konkurenco in kako vam nagrade, kot je Red Dot za dizajn, pomagajo pri tem?

Kot pionirji inovativnih proizvodov za dom in vrt ne ustvarjamo le dobrih izdelkov – ustvarjamo vrhunske! Naša blagovna znamka je sinonim za kakovost, ki jo lahko začutite in vidite že na prvi pogled. Naši izdelki so prejemniki številnih nagrad, ki potrjujejo njihovo vrhunsko oblikovanje. Z nagradama Red Dot dokazujemo, da stojimo za svojimi izdelki in smo pripravljeni vložiti vse,

kar je treba, da so naši kupci resnično zadovoljni. Zato vas kličemo k uporabi naših najnovejših kompostnikov – Bokashi Essential in dnevne posode za zbiranje organskih odpadkov Organko Daily, ki sta finalista prestižne nagrade European Plastic Awards 2023. Ti dizajnersko dovršeni izdelki so edinstveni in se prilegajo vsakemu domu ali pisarni. In najboljše: kompostiranje z Bokashi Organkom vam prinaša številne prednosti. Postanite del gibanja za boljši jutri in prispevajte k ohranjanju našega planeta ter uživajte v čudovitih, zdravih in bujnih rastlinah ter naravno pridelani in okusni hrani!

Kako razvoj mehkih veščin in cilji Inštituta Skaza vplivajo na poslovno uspešnost?

Srečni in zadovoljni zaposleni so ključni za uspeh podjetja. Zato sva z Igorjem ustanovila Inštitut Skaza, ki si prizadeva ustvariti družbo, kjer ljudje uresničujejo svoje poslanstvo, so srečni in uspešni. Takšno okolje pozitivno vpliva na poslovanje podjetja in družbo kot celoto. Naša vizija je dosegljiva s pomočjo osebne rasti, ki je ključnega pomena za doseganje sreče in uspeha. Inštitut Skaza svojim strankam omogoča, da začutijo, kdo v resnici so in kaj je njihovo poslanstvo. Želimo si, da bi vsi direktorji in lastniki podjetij spoznali orodja, ki lahko izboljšajo delovno dinamiko ter vodijo do rasti in doseganja ciljev podjetja. Podjetja, ki želijo preveriti, ali so njihovi zaposleni razvili ustrezne mehke veščine in izboljšati prakso na tem področju, lahko poiščejo pomoč Inštituta Skaza. Pri nas se obdajamo s srčnimi in uspešnimi posamezniki, ki so strokovnjaki na svojih področjih. Vabljeni k sodelovanju.

Želimo si, da bi vsi direktorji in lastniki podjetij spoznali orodja, ki lahko izboljšajo delovno dinamiko ter vodijo do rasti in doseganja ciljev podjetja.

POsLOVni TErmOmETEr: Inovirajte. Pazite na stroške. Učvrstite dobavne verige.

Tri področja, ki jih morate podjetniki spremljati v prihodnjih mesecih, in nasvet, kako ravnati, da se izognete pastem. Vsebino smo pripravili s pomočjo ekonomista in profesorja dr. Anžeta Burgerja.

1.RASToČI sTrOški

ANAlIzA

S srednjeročnega, strukturnega vidika smo priča obratu iz pozitivnega v negativni agregatni ponudbeni šok, poudarja dr. Anže Burger. Rast in nizka inflacija od preloma stoletja sta bili posledici globalizacije, rastoče mednarodne trgovine in investicij, vstopa rastočih gospodarstev v globalno ekonomijo, visoke rasti ponudbe dela teh držav, razmaha globalnih verig vrednosti, šibkih sindikatov, tehnoloških inovacij, imigracij in stabilnega geopolitičnega dogajanja.

2.inFLaciJa

ANAlIzA

Inflacija je v Sloveniji in evropski monetarni uniji še vedno zelo visoka in široko osnovana, pričakovanja finančnih trgov kažejo na njeno vztrajanje tudi v naslednjih nekaj letih. Pričakujemo lahko še višje obrestne mere, ki lahko sprožijo kreditni krč, katerega zametki so se v preteklih mesecih pokazali na primeru manjših regionalnih bank v ZDA s potencialom prelitja na evropski trg, izpostavlja dr. Burger.

V zadnjih letih smo priča negativnemu obratu v obliki deglobalizacije, protekcionizma, selitve proizvodnje nazaj v regijo, staranja prebivalstva, omejevanja imigracij, stroškov segrevanja ozračja, geopolitične fragmentacije, razklopitve z Rusijo in morda celo s Kitajsko, balkanizacije globalnih verig vrednosti ter visokih cen energentov in hrane.

NASVET: PAzITE NA STRošKE.

INoVIRAJTE.

Omenjeni strukturni faktorji delujejo inflacijsko in stagflacijsko, zato bodo podjetja morala krotiti stroške inputov in plač, inovirati in biti še bolj previdna pri cenovni politiki.

NASVET: KREPITE PRoDUKTIVNoST. VlAGAJTE V AVToMATIzACIJo.

Potrošnja gospodinjstev zaradi visoke inflacije in visokih obrestnih mer bo nižja, zato se bo letos nadaljevalo ohlajanje gospodarstva. Zaradi razmer na pregretem trgu dela se bo rast plač nadaljevala kljub ohlajanju, zato naj podjetja intenzivno poskušajo dvigniti produktivnost zaposlenih, avtomatizirati proizvodnjo in optimizirati proizvodno verigo. Zaradi pomanjkanja delovne sile bodo plače relativno in realno naraščale, zato bodo podjetja prisiljena redko in drago delovno silo nadomeščati z avtomatizacijo proizvodnih procesov, kjer bo pomembno vlogo igrala tudi umetna inteligenca.

3.PrEskrba s surOVinami

ANAlIzA

Cene surovin se sicer umirjajo z vrha v sredini lanskega leta, a so še vedno precej višje od dolgoletnega historičnega povprečja in za 75 % višje od predpandemičnih ravni. Suša v Španiji in Severni Afriki napoveduje tudi dvig cen hrane v prihodnje. Vojna v Ukrajini in z njo povezane sankcije Rusiji ter vprašanje iranskega razvoja jedrskega orožja in možnost vojaške intervencije prav tako odpirajo možnost nove energetske krize.

NASVET: zAGoToVITE SI enerGenTe. UčvrSTiTe doBavne VERIGE.

Za zeleni prehod si bodo podjetja morala zagotoviti dovolj surovin in energije po sprejemljivih cenah, da ne bosta ogroženi konkurenčnost in odpornost na šoke. Pandemija in vojna v Ukrajini sta pokazali, kako ključne so robustne dobavne verige z alternativnimi viri, četudi so v normalnih razmerah nekoliko dražje od just-in-time proizvodnje.

Trije elementi za uspešno prodajo na podlagi podatkov: osnovni podatki podjetja + spletni podatki + informacije o časovnem načrtovanju. (vir: Dun & Bradstreet)

5 najpomembnejših prodajnih trendov ta hip

Ključ do uspešne prodaje je premišljena uporaba podatkov in informacij.

Naloga prodaje je, da vzpostavi odporen prodajni kanal, kjer so podatki temelj in gonilo rasti. Pravilni, aktualni in ključni podatki o strankah in potencialnih strankah pomagajo razumeti njihove potrebe ter omogočajo pametno ciljanje, poudarjajo pri analitični hiši Dun & Bradstreet. Uspešne prodajne ekipe zmagujejo s tem, da znajo priti do pravih podatkov in jih premišljeno uporabiti. Poglejmo, kako to počnejo v praksi.

1.NE PRoDAJAJTE, AMPAK SVETUJTE

Danes se nagovarjanja kupcev ne lotevamo več tako, da na slepo srečo po telefonu pokličemo v centralo in se pustimo povezati z želeno osebo. Potrebujemo vzpostavitev neposredne povezave: prek neposredne telefonske številke, elektronskega naslova ali poslovnega profila na družbenem omrežju (najpogosteje LinkedIn) z želeno osebo v ciljnem podjetju. Toda delo prodaje se tukaj ne konča. Želimo namreč izvedeti več informacij o tej osebi. Ko vzpostavimo stik, se moramo pripraviti in vedeti, katere teme jo zanimajo. Med pogovorom lahko potem povemo pravo zgodbo ali zanimiv podatek, kajti stranke in potencialni kupci želijo slišati tisto, česar še ne vedo. Zato ne prodajajte izdelkov, temveč jim svetujte, kako lahko poslujejo bolje in učinkoviteje.

2.IzBERITE DoBER TAJMING

Ustrezno časovno načrtovanje je alfa in omega na področju prodaje. Podjetja potrebujejo vaše izdelke ali storitve, vendar pogosto le v omejenem časovnem oknu. Vzemimo na primer pisarniško pohištvo. Podjetja, ki se širijo ali selijo, potrebujejo pohištvo, tiskalnike in podobno, zato bodo na spletu iskala te vsebine. Ker tega ne izvajajo na vaši spletni strani, o tem ne boste vedeli nič – razen če uporabljate podatke o nameri nakupa tretjih oseb (angl. Third Party Intent Data). Tako boste vedeli, katera podjetja iščejo katere vsebine na spletu, in sicer tudi na spletnih straneh tretjih oseb. Ko se obrnemo na ta podjetja, to naredimo v ravno pravem trenutku – takrat, ko nas potrebujejo.

3.oBVlADUJTE TVEGANJA

Poleg upoštevanja kriterijev ESG (angl. Environmental, Social and Governance, op. a.) gre pri obvladovanju tveganj tudi za iskanje finančno močnih in plačilno sposobnih poslovnih partnerjev. Vsako podjetje zato potrebuje delujoče obvladovanje tveganj, da že zgodaj izloči »gnila jajca«, še preden so ta vključena v prodajni proces. Posel s stranko, ki ne plačuje ali se ne drži pravil skladnosti poslovanja, hitro privede do finančnih izgub ali škoduje ugledu. Podatki o tveganjih so vedno bolj iskani, saj so uporabni za zgodnje izločanje tveganih podjetij. To poteka ročno ali, še bolje, v avtomatiziranih procesih pridobivanja strank.

4.AVToMATIzIRAJTE

S premišljeno digitalizacijo in avtomatizacijo krepimo učinkovitost prodaje, in to iz dveh razlogov. Prvič, pomagata nam izvajati pravilne korake, torej prepoznati stranke z visokim potencialom in trenutno potrebo po določenih izdelkih in storitvah. Drugič, pomaga nam, da dejavnosti izvajamo pravilno. Ročna opravila so dolgotrajna in dovzetna za napake. Ključ do vitkejših procesov, več hitrosti in kakovosti je avtomatizacija. Ta lahko uspe le, če procesi temeljijo na veljavnih in pravilnih podatkih, za to pa je potrebno vključevanje podatkov. Vendar so informacijsko-tehnološki viri praviloma redka dobrina, zaradi česar avtomatizacija pogosto spodleti ali se sploh ne začne. Trend se zato giblje v smeri povezovalnikov, ki omogočajo hitro in nezapleteno vključevanje podatkov v običajne sisteme, kot so SAP, Salesforce in Microsoft Dynamics.

NA PoDlAGI

5.odločaJTe Se

PoDATKoV

Kar velja v trženju, velja tudi v prodaji – odločanje mora potekati ob pravih podatkih. Prodajne ekipe potrebujejo podatke in informacije, da lahko prepoznajo stranke, za katere obstaja visoka verjetnost, da bodo z njimi sklenile posel. Klicanje podjetij z nekvalificiranih seznamov je preteklost, saj neizogibno vodi do frustracij in slabih rezultatov. Odločanje na podlagi podatkov zadeva vsa podjetja, ne le velikih in mednarodnih korporacij. Obstala bodo namreč tista, ki bodo iz omejenih sredstev izvlekla največ. Pomemben gradnik pri tem so veljavni in aktualni podatki ter avtomatizirani procesi, ki gradijo na njih. Ustvarite 360-stopinjski pogled na stranke in potencialne kupce. Trije gradniki za to so visokokakovostni osnovni podatki podjetja, učinkoviti spletni podatki in informacije o izbiri pravega časa. V kombinaciji zagotavljajo, da prodajne ekipe ob ustreznem času nagovorijo primerna ciljna podjetja s primerno vsebino.

Podatki o tveganjih so vedno bolj iskani, saj so uporabni za zgodnje izločanje tveganih podjetij.

Kam in kako po denar za Vaš razVOJ in inVEsTiciJE

Najnovejši razpisi, ki so aktualni za mala in srednja podjetja. Pregled smo pripravili ob pomoči svetovalnega podjetja Tiko Pro, ki je specializirano za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bruslju.

UP ravičeni ST roš K i :

• Izvedba gradenj (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije) ter izvedba obrtniških in instalacijskih del.

• Nakup, dobava in montaža pripadajoče opreme.

VGRADNJA

GENERAToRJEV ToPloTE z oBNoVlJIVIMI VIRI ENERGIJE

P ol N o IME RA z PISA: Javni razpis za sofinanciranje prestrukturiranja daljinskih sistemov na OVE za obdobje od 2023 do 2025 (NOO – DO OVE 2023)

PREDMET RA z PISA: Nepovratna sredstva za sofinanciranje projektov vgradnje generatorjev toplote, ki uporabljajo obnovljive vire energije:

• kotlov na lesno biomaso,

• toplotnih črpalk,

• sončnih sprejemnikov za proizvodnjo toplote ter

• izgradnjo postrojenj za soproizvodnjo toplote in električne energije iz OVE v obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja.

• Storitve strokovnega nadzora gradnje v vrednosti največ 3 % priznanih upravičenih stroškov projekta (strokovni nadzor v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo).

• Obdobje upravičenosti stroškov: od datuma oddaje vloge do 31. 8. 2025.

• Vrednost upravičenih stroškov projekta vsaj 500.000 € (brez DDV).

VI š INA S o FINANCIRANJA: do 45 %

KD o RA z PISUJE: Ministrstvo za okolje in prostor

KD o SE l A h K o PRIJAVI: Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki po Zakonu o gospodarskih družbah ter zadruge po Zakonu o zadrugah.

DATUM o BJAVE : 5. 5. 2023

ROK ZA ODDAJO: prvi rok je 5. 6. 2023, sledijo še 4 roki oziroma do porabe sredstev. v eč informacij: www.tikopro.si

TRAJNoSTNA PREoBRAzBA PoDJETIJ

P ol N o IME RA z PISA: Javni razpis – Podpora zagonskim, mikro, malim in srednjim podjetjem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja v letih 2022–2025 (JR STKTP NOO 2022–2025)

PREDMET RA z PISA: Cilj javnega razpisa je podpreti vsaj 200 zagonskih, mikro, malih in srednjih podjetij pri trajnostni in krožni transformaciji poslovanja. Poudarek je na zasledovanju naslednjih strateških ciljev:

• učinkovita raba virov,

• krožno gospodarstvo,

• zniževanje negativnih oziroma povečevanje pozitivnih vplivov na podnebje in okolje, družbo in ekonomsko skupnost ter

Kristina Kočet hudrap, podjetje Tiko pro

• posledično povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij.

UP ravičeni ST roš K i : Faza A dvodelnega razpisa vključuje do petmesečni proces strateške trajnostne in krožne transformacije v posameznem podjetju. Podjetje prejme svetovalno in strokovno podporo dodeljenega zunanjega strokovnjaka/eksperta.

Sofinanciranje: 100 %

Shema pomoči de minimis – v obliki storitve zunanjega svetovalca, in ne v obliki nakazila subvencije.

Sledi faza B, ki vključuje pripravo in prijavo prioritetnega izvedbenega projekta.

Upravičeni stroški:

• stroški investicij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva (nakup opreme),

• stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci),

• stroški instrumentov, opreme, objektov in zemljišč,

• stroški pogodbenih raziskav, znanj in patentov,

• posredni stroški v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog,

• stroški svetovalnih storitev, ki jih zagotovijo zunanji svetovalci.

Sofinanciranje faze B: do 50 %/do 70 %

Shema pomoči de minimis/ shema državne pomoči RRI/ shema državne pomoči MSP.

KD o RA z PISUJE : Javna agencija SPIRIT

KD o SE l A h K o PRIJAVI: Zagonska, mikro, mala in srednja podjetja (podrobnosti na spletni strani www.tiko-pro.eu).

DATUM o BJAVE: 5. 8. 2022

R o K z A o DDAJ o : prvi rok je 15. 6. 2023 (sklop I), sledita še 2 roka; prvi rok za sklop II je 15. 9. 2023, sledita še 2 roka.

KREPITEV

KonKUrenčnoSTi oB

MEJI

P ol N o IME RA z PISA: Javni razpis za spodbude za sofinanciranje začetnih investicij na obmejnih problemskih območjih – BIZI NOO

PREDMET RA z PISA: Spodbujanje začetnih trajnostnih projektov za razvoj in dvig konkurenčnosti podjetij na obmejnih problemskih območjih z namenom:

• pozitivnega učinka na konkurenčnost, produktivnost in tehnološko opremljenost,

• ohranjanja oziroma povečevanja števila zaposlenih,

• varstva okolja in spodbujanja učinkovite rabe virov.

UP ravičeni ST roš K i

• Gradnja, adaptacija in rekonstrukcija poslovnih zgradb/ drugih poslovnih prostorov (do največ 50 %).

• Nova strojna oprema in delovni stroji (brez gradbene mehanizacije) ter v primeru sheme de minimis tudi nova oprema in stroji za manjšo porabo energije (npr. sončne elektrarne), ki je namenjena za samooskrbo vlagatelja.

• Neopredmetena sredstva (le v obliki programske opreme in v povezavi z drugimi upravičenimi stroški pri projektu).

KD o RA z PISUJE: Slovenski regionalno razvojni sklad

KD o SE l A h K o PRIJAVI:

Subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah, registrirani kot:

• pravna oseba,

• fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,

• zadruga.

Subjekt mora biti vpisan v sodni oziroma poslovni register pred 1. 1. 2020 in mora delovati na problemskem obmejnem območju (seznam območij-občin na spletni strani www.tiko-pro.eu).

Upravičena velikost: MSP: mikro, mala in srednje velika podjetja.

DATUM o BJAVE: 19. 5. 2023

R o K z A o DDAJ o : prvi rok je 16. 6.2023, sledijo še 3 roki oziroma do porabe sredstev.

VI š INA S o FINANCIRANJA : do 50 % oziroma največ 160.000 €

122 MiliJonov za DIGITAl EURoPE

Na začetku maja je zaživel prvi val razpisa programa Digital Europe, ki prinaša več kot 122 milijonov € za razvoj digitalnih tehnologij in kompetenc. Program vključuje naslednja področja:

• umetna inteligenca

• kibernetska varnost

• izpopolnjevanje digitalnih veščin

• digitalni dvojčki

• digitalna transformacija

Ena od najbolj vročih tem ta hip so podatkovni prostori (Data Spaces).

Želite vedeti več?

Pojasnilo: predstavljene so osnovne informacije. Za podrobne informacije in pojasnila v zvezi z razpisi in možnostjo prijav se obrnite na podjetje Tiko Pro, člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: www.tiko-pro.eu.

UMETNOSTI BIVANJA

Lumar GreenLine XS (2020) Inspiracija: Paul Gauguin (1884-1903)

ŽIVETI NAJBOLJE JE UMETNOST

Mnogim tega ne uspe doseči nikoli, drugim z lahkoto. Kaj pomeni živeti najbolje? Sto ljudi ima sto odgovorov.

Vsak človek ima svojo zgodbo. V Lumarju že 30 let podpiramo te zgodbe s svojimi tehnološko naprednimi, inovativnimi, okolju prijaznimi in energetsko učinkovitimi hišami, v katerih lahko naši kupci zaživijo polno in trajnostno, z najvišjo kakovostjo bivanja ter odgovorno do soljudi, okolja in generacij, ki prihajajo. Ob tej okrogli obletnici smo se odločili, da na prav poseben način predstavimo naše delo.

VABLJENI NA RAZSTAVO HIŠ V GALERIJA.LUMAR.SI

Ne zato, ker bi bile hiše Lumar umetnine, temveč zato, ker je vsaka hiša Lumar majhen doprinos k umetnosti dobrega bivanja.

Lumarjeva filozofija že od samega začetka temelji na povezovanju tradicije in naprednih tehnologij. Tradicija se kaže v uporabi lesa, kot osnovnega gradnika naših hiš, mojstrski izdelavi in izjemnem občutku za podrobnosti.

Nenehni razvoj in uporaba naprednih tehnologij pa nam omogočata, da že vrsto let spadamo med vodilne ponudnike na področju trajnostne gradnje in smo uspešni na poti do bivanja brez emisij.

Tako si lahko v galeriji Lumar ogledate izbor nekaj hiš Lumar, ki so zaznamovale naših 30 let, kot interpretacije različnih, danes že tradicionalnih umetniških slogov. Naša inspiracija so bili mojstri kot so: Wassily Kandinsky, Juan Gris, Paul Gauguin, Paul Nash, Vincent van Gogh, Claude Monet, Paul Cézanne, Piet Mondrian, Alphonse Mucha, Rembrandt, Robert Delaunay, Leonardo da Vinci, Caspar David Friedrich, Gustav Klimt in Kazimir Severinovič Malevič – brez posebnega vrstnega reda in preferenc.

Vsa dela so bila ustvarjena z uporabo napredne tehnologije – umetne inteligence, ki dokazuje, da se svet okoli nas izjemno hitro spreminja. Naj bo razstava zanimivo in zabavno potovanje skozi svet udobnega bivanja ter hkrati opomnik za premislek o vplivu te tehnologije na našo sedanjost in prihodnost.

Obiščite galerijo! galerija.lumar.si

DA ZmAgAš, si mOraš uPaTi. To ni za vsakogar.

zgodba o tem, kaj jo je naučil šport: ko si najboljši, je to težko zdržati. Marsikdo se boji izstopati in prevzeti odgovornost, da je najboljši, ker mu bodo drugi nevoščljivi.

To je spoznanje o uspehu najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze.

Na kosilu s Tino Maze

Foto: Grega Valančič/Sportida

Samo ta stavek izgovori Andrea Massi, nekoč trener najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze, ki je pred natanko desetimi leti osvojila najvišje število točk v svetovnem pokalu. 2.414 točk do danes ni presegla še nobena druga smučarka. Pokličemo ga iz avta s pojasnilom in opravičilom, da bomo zamudili. Peljemo se namreč na kosilo v Goriška Brda. Zastoji so postali zakonitost primorske ceste in tega res nismo predvideli v zadostni količini časa.

»Nič hudega, da ste zamudili, saj sem se ustavila in naredila fotografije za DS. To je moja obveznost dvakrat tedensko,« pove Tina Maze, ko stopi iz avta na parkirišču. Na srečo smo pred njo v Brdih. Že takoj vidimo, da je dobre volje.

Se lahko tikamo, vpraša, ko se usedemo za mizo. Povsem je že prevzela zamejski naglas. Začetek maja je praznovala rojstni dan, okroglo številko, zato jo vprašava, kaj so življenjske lekcije, ki se jih je naučila v vrhunskem tekmovalnem športu.

»Če nisi popolnoma osredotočen v trenutku, nisi učinkovit. Tu in zdaj sem stoodstotno prisotna in zbrana. To me je naučil šport. Ko sem tekmovala, zame ni smelo obstajati nič drugega. To je bila zame prva največja lekcija, druga so pa po -

Predvidevanje je sestavni del življenja.”

56 Na kosilu s Tino Maze

zitivne misli, kako negativne misli spremeniti v pozitivne.«

Naročimo toč, domačo specialiteto Hiše Marica, ki jo sestavljajo bela polenta, kuhana domača salama in grah v bakreni ponvici. Zraven pa kozarec rebule. Vprašam, ali še vedno pazi na prehrano. »Moja prehrana je povsem podrejena temu, kar je moja hčerka. Mama pač poje tisto, kar ostane od hčerke.« Kako pa iz perspektive življenja v Gorici, kjer živi,

gleda na Slovenijo? Občutek je, da ne želi reči nič kritičnega: »Slovenija je krasna država. Vsi se pritožujejo, to je bilo vedno. Ampak živi se dobro.«

PoziTivna Moč MiSli

»Nočem poslušati slabih stvari, niti ne želim govoriti o slabih stvareh. Slabe stvari privlačijo slabo in dobre stvari privlačijo dobre. Jaz pa mislim, da ne more biti v neki stvari samo slabo. Vedno je treba najti tudi dobro. To ravnotežje v mislih, da v življenju ne obstaja samo dobro ali samo slabo, je zame ključno. Prepričana sem, da to, kar daješ, tudi dobiš. Če boš širil dobro, te bo dobro privlačilo, živel boš bolje in k tebi bo prišlo dobro,« nama razloži svoje življenjsko vodilo.

»Pozitivne misli so v športu zelo pomembne. V mladostniških letih tega nisem znala. Slaba volja, brezvoljnost, vedno je bilo kaj narobe. Ker sem se začela zavedati teh misli, tega mojega razmišljanja, ki ni bilo pozitivno, sem se lahko posvetila sebi, da sem to spremenila. Ob vsakodnevnem treningu, ki je krepil moje psihofizično stanje, me je zanimive tehnike naučil tudi psiholog Aleš Vičič.« Poudari, da se je je pri njem naučila in nikoli več ni potrebovala njegove pomoči, čeprav je tehniko pogosto uporabljala. »Razumela sem trik tehnike in preusmerjanje negativnih misli v pozitivne. Vsem, ki se znajdejo v težavah, zelo priporočam, da se tega naučijo in to uporabljajo vse življenje.«

Pravi, da dela to, kar se je naučila v športu. »V športu mi je šlo dobro, ko sem razmišljala pozitivno. Takrat je bilo vse to merljivo z rezultati. Če je nekdo pošten in razmišlja pozitivno, se mi zdi prav tako merljivo.«

MENTAlITETA zMAGoVAlCA

Ker smo odrinili na področje psihologije, naju zanima, ali je opažala razlike med ameriškimi, skandinavskimi in srednjeevropskimi smučarkami. Pove, da ločuje predvsem ameriške in evropske tekmovalce, čeprav jo na Švedskem marsikaj spominja na Američane. »Iz Američanov kar sije prepričanje 'Yes

Moja prehrana je povsem podrejena temu, kar je moja hčerka. Mama pač poje tisto, kar ostane od hčerke.”

we can', tega mi Evropejci nimamo. Pri nas v Sloveniji pa je bolje biti v sredini in ne izstopati. Mislim, da sem jaz poskušala pokazati, kaj vse je mogoče doseči. Nam kot narodu ta samozavest manjka.«

Kje pa si našla podlago za mentaliteto vrhunske zmagovalke?

»Učila sem se od drugih. Bode Miller je imel na štartu vedno neko osebo, ki mu je s svojim izstopajočim glasom dala vedeti, da zmore. Za njim je vedno zavpil z izjemnim glasom 'C'mon Bode!' Američani pač imajo to moč in prepričanje, da so najboljši in da vse zmorejo.«

Ali si že imela mentaliteto zmagovalke, ko sta začela delati s trenerjem Andreo Massijem?

»Globoko v sebi ja, ampak je bila ubita. Massi je to videl, vedel je, da me ni strah zmagovati. Da zmagaš, si moraš upati. To ni za vsakogar. Marsikdo se boji izstopati, boji se prevzeti odgovornost, da je najboljši, ker mu bodo drugi nevoščljivi. Ko si najboljši, je to zelo težko in vprašanje je, koliko časa to zdržiš. V Sloveniji je bilo za domače navijače dovolj, da sem zmagala enkrat na leto. S tem sem bila carica. To je resnica slovenskega okolja. Pomembno je bilo, da sem bila dobra na Zlati lisici v Mariboru. Potem je bilo za tisto sezono rešeno domače vzdušje. Enako velja za trenerje, predsednika Smučarske zveze in zvezo samo. Takrat so si rešili rit za naslednjo sezono. Vedeli so, da je ena zmaga na leto dovolj za njihovo prihodnost.«

»Slovenija je letos imela v Planici svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, pa je bilo komaj

kaj navijačev. Ko je bila Planica, je bilo navijačev veliko. V svetovnem merilu je svetovno prvenstvo neprimerno pomembnejše. Slovensko prepričanje pa je, da če zmagaš v Mariboru, si večji kralj, kot če zmagaš na svetovnem prvenstvu. Ne trdim, da je to napačna mentaliteta, ampak to je značilnost našega okolja.

Ameriški športnik ne razmišlja o domači tekmi, on razmišlja, kako bo najboljši na svetu, ne pa doma. Američani so prepričani, da so najmočnejši, zato imajo velike strukture, dobro organizirane smučarske zveze, ki podpirajo tekmovalce.”

Tujci so me spraševali, zakaj je tako malo navijačev na svetovnem prvenstvu v Planici. Skušala sem jim razložiti, da Slovencev to ne zanima, zanimata jih le Planica in Zlata lisica. Tu se vidi razlika z Američani. Ameriški športnik ne razmišlja o domači tekmi, on razmišlja, kako bo najboljši na svetu, ne pa doma. Američani so prepričani, da so najmočnejši, zato imajo velike strukture, dobro organizirane smučarske zveze, ki podpirajo tekmovalce. Poglejte, kako je Lindsey Vonn podprla njihova smučarska zveza, medtem ko mene naša smučarska zveza ni nikoli,« pojasni. »Sistem smučarske zveze me ni zaščitil. Tam ni bilo nič urejeno. Meni je sistem omogočil, da sem

lahko prišla do določene ravni, nato pa se nisem razvijala. Ni bilo več čara, ugasnilo je moje otroško veselje do smučanja. Treningi so mi postali muka. Ko pa želiš na višjo raven, greš na polno, greš z žarom in ognjem, ki ga ima imaš, ker si zastavil nekaj, kar je tvoje, in temu pripadaš in se potem tudi drugi vklopijo. Od sebe daš najboljše, kar zmoreš. Primerjam s tem, ali si podjetnik, ki je zastavil vse, ali pa če greš v službo, da dobiš plačo. Ko smo mi šli proti sistemu, so bili vsi proti nam. Andrea je ta projekt zastavil visoko, bojevali smo se proti Američanki, za katero je delalo deset ljudi in je imela na voljo desetkratnik našega proračuna. Američani si lahko privoščijo trening, ki stane 1.500 evrov na dan.«

VloGA TRENERJA ANDREE MASSIJA

»Bila sem na tem, da bi pri 24 letih nehala, to je bila sezona 2006. Andrea je prišel na idejo, da ustanovimo zasebno ekipo. Ampak v pogodbi smučarske zveze piše, da lahko tekmovalec ustanovi individualno ekipo šele po dopolnjenem 25. letu. V realnosti pa to pomeni: znajdi se, sam si krij stroške, vse si uredi sam. Najprej smo bili Andrej Perovšek, Andrea in jaz. Avto Jarc nam je dal kombi, vsi trije smo potovali. Milan Zver kot minister za šolstvo nam je dal podporo, ki je bila baza za naše delo, pa Livarna Maribor. S 40 tisoč evri smo začeli zmagovati. Massi je prvi verjel v naš projekt in prvo leto je delal zastonj. Ko sem to videla, sem tudi jaz šla na vse ali nič.« Tina Maze potegne vzporednice z uspešno podjetniško zgodbo. »Ekipa je izjemno pomembna. Najtežje je bilo narediti ekipo petih ljudi. Starše

sem videla manj kot tiste ljudi, ki so bili moja ekipa. Vsak dan smo skupaj jedli zajtrk, kosilo in večerjo – in to 200 dni na leto. Med nami so se razvili tesni, prijateljski, skoraj družinski odnosi.«

Kaj se je v vaši ekipi dogajalo pred tisto rekordno sezono pred natanko desetimi leti?

Američani so na vsakem koraku kazali svoje prepričanje »We are the best«. Jaz nisem rasla s tem in tega ne potrebujem. Z Andreo sva šla pred mojo rekordno sezono na počitnice na Havaje. Andrea zelo zanima zgodovina, zato me je peljal v Pearl Harbour, kjer so Američani (v nedeljo, 7. decembra 1941, op. p.) doživeli japonski letalski napad neposredno v srce svoje vojske. Takrat sem razumela, da morda pa niso nepremagljivi. To mi je bila izkušnja, da so tudi Američani ranljivi. Takrat sem začela verjeti, da lahko premagam Lindsey Vonn, ki je sezono pred tem osvojila skoraj dva tisoč točk. Jaz pa sem naslednjo sezono osvojila 2.414 točk. To potovanje v Pearl Harbor je bilo zame zelo pomembno.

Iz Američanov kar sije prepričanje 'Yes we can', tega mi Evropejci nimamo. Pri nas v Sloveniji pa je bolje biti v sredini in ne izstopati.”

Kaj iz dobrega trenerja naredi odličnega trenerja?

Instinkt. Tega se ne da naučiti nikjer. Odličen trener, in to vsekakor je Andrea, ima instinkt, da predvidi stvari. Jaz se še vedno učim od Andree, ampak njegove vizije se ne moreš naučiti. On je imel dobre in veliko slabih trenerjev, od vseh se je učil in vse preizkusil na sebi. Imeti odličnega trenerja je sreča. Videti tekmovalca kot osebo v celoti, je zelo težko. To je umetniško delo, da ti da pravi trening v pravih količinah.

Ali trener lahko ima slab dan?

Po glavi mi gre Andreev ne, ampak tudi trenerji so osebe in jaz bi rekla, da je sprejemljiv, Andrea pa bi rekel, da ne. Bistveno lažje je izpeljati tekmo, če ima trener slab dan, kot pa, če ga ima tekmovalec.

Ali je razen smučanja kakšen šport, kjer je Tina Maze boljša kot Andrea Massi?

Še zdaj me premaga v teku in na kolesu, pa čeprav me je vedno motiviralo, da bom boljša od njega. Poleg smučanja ga morda premagam tudi v nogometu. Andrea je vedno znal pokazati, kaj moram narediti. On je športnik, prihaja iz atletike, kjer je temelj ključnega pomena.

Na kosilu s Tino Maze

60 Na kosilu s Tino Maze

Imaš še kje potrebo, da tekmuješ?

Ves čas, vsak dan. Sem taka, da moram zmagati. Če ne zmagam, sem tečna. S hčerko je to za zdaj drugače. Komaj čakam, da bova na isti ravni, da bova lahko tekmovali. V teku. Samo ne vem, kako je to, ko mama premaga hčerko.

Kaj pa, ko bo hčerka premagala mamo?

Ojej, to bo pa huda … Ta tekmovalnost sicer z leti izginja. Po svojem 27. letu sem čutila, da nisem več tako zagrizena. Tekmovalnost je za otroke. Energija v ekipi mi je pomembnejša kot boj s količki.

Ali je Andrea Massi tudi zvezda?

Mislim, da je. Eni ga sovražijo, drugi ga občudujejo. Tisti, ki ne marajo samozavesti, ga ne marajo. On je neposreden. On ve, zakaj nekaj govori. On ima takoj odgovor na vsako vprašanje. Njegovo poslanstvo je, da je profesor, on bo vse življenje učil, ampak samo tiste, ki so se pripravljeni učiti. Verjemi mi, da ima temelje, na katerih lahko uči. V življenju je toliko doživel, da lahko uči. Zdaj uči v šoli v Gorici.

ThE FUTURE'S

NoT oURS To SEE

Kaj danes počne družina Massi-Maze?

»Živiva za šport, ukvarjava se s športom, sva v naravi in to želiva predati na otroka. Imamo take pogoje, da gremo pozimi lahko smučat vsak dan. Ko sem jaz odraščala, sem vedno stremela k temu, da bom potovala, da bom prišla s Koroške, da bom videla svet, da bom videla, kaj je za hribom ... Vedela sem, da je smučanje način, ki me bo peljal iz tega. Poleg tega sem razumela, da če bom dobra, bom zaslužila, si bom lahko kupila avto … Zdajšnje generacije imajo vse, zato me zanima, kaj jih bo motiviralo, kaj je njihova lakota, ki jih bo vlekla naprej. Ali se to sploh da?« Vzame si čas za razmislek, nato jo preblisne: »Alberto Tomba je prihajal iz bogate družine in je bil uspešen. Torej bogastvo ali revščina nista pogoj za motivacijo.«

Pove, da jo za prihodnost smučanja skrbi zaradi treh razlogov: najprej so to klimatske spremembe. Nato »tehnologija, ki otroke zapira v prostor in ti zato ne potrebujejo smučanja«. Skrbi pa jo tudi, ker je smučanje tako »zelo drag šport in marsikdo si ne more privoščiti, da bi otroku omogočil smučanje«.

A zaključek kosila mora biti optimističen in Tina Maze sama poskrbi za to: »Leta 2009 so ljudje v meni videli navdihujočo zgodbo. Bila je finančna kriza, mi pa smo navduševali ljudi, ki so videli, da se lahko rezultat doseže tudi zunaj sistema. Mi smo jim dajali upanje in navdušenje. Mene je Italija spremenila, postala sem sproščena, odprta, komunikativna … V Sloveniji se reče, da medaljo osvojiš. V Italiji medaljo zmagaš!«

DOSEŽKI IN REKORDI

Tina Maze, ena najuspešnejših slovenskih športnic vseh časov in ena najboljših smučark v zgodovini alpskega smučanja, se je rodila 2. maja 1983 v Slovenj Gradcu. Na olimpijskih igrah je tekmovala v letih 2002, 2006, 2010 in 2014 ter osvojila štiri olimpijske medalje, od tega dve zlati. Na svetovnih prvenstvih je osvojila devet medalj, vključno z dvema zlatima medaljama, ter 26 zmag na svetovnem pokalu, kar jo uvršča na drugo mesto v zgodovini alpskega smučanja za Lindsey Vonn. Poleg tega je Tina Maze leta 2013 postavila nov rekord za največ zbranih točk v eni sezoni svetovnega pokala ter zmagala v vseh petih disciplinah alpskega smučanja v eni sezoni svetovnega pokala – prva ženska v zgodovini, ki ji je to uspelo. Leta 2015 se je Tina Maze upokojila kot smučarka in se posvetila drugim projektom, vključno z glasbo in modnim oblikovanjem. Z življenjskim partnerjem Andreo Massijem imata petletno hčerko Anouk.

Hiša Marica, ki daje utrip briški vasici Šmartno

Na nadmorski višini 259 metrov, v samem osrčju Goriških Brd, je vas z utrjenim obzidjem. Imenuje se šmartno in v njej je leta 2020 po podatkih Statističnega urada živelo 198 prebivalcev. vas je bila nekoč rimska postojanka, od koder so legionarji branili rimsko cesarstvo pred napadalci s severa. Kar nekaj stoletij kasneje, v času vojn med Beneško republiko in habsburško monarhijo, tam nekje v 16. stoletju, je to bila strateška vojaška utrdba in obenem zatočišče prebivalcev pred Turki in roparji. Danes je vas šmartno razglašena za kulturni spomenik. znotraj ohranjenega obzidja je strnjeno vaško jedro s tremi ulicami okoli cerkve, katere zavetnik je sv. Martin.

Hiša, ki danes daje utrip vasi Šmartno, se imenuje Hiša Marica, ki jo je leta 2005 od občine Brda odkupila in jo začela obnavljati družina Belica iz Medane, danes pa jo vodi Sebastjan Mavrič z družino. Hiša

Marica jo je poimenoval v čast svoji noni, ki je znala razvajati s hrano. S Hišo Marica se je začela razvijati tudi vas Šmartno. Da gre za izjemno hišo z zgodovino, poleg njene podobe priča tudi podatek, da je bila prvič omenjena že leta 1450. Seveda je razglašena za kulturni spomenik in zato so pri obnovi obdržali vse prvotne stene in strope. Sebastjan Mavrič, rojen leta 1977, je tri hiše povezal v Domačijo Belica, v kateri so danes restavracija in sedem sob za goste.

Pogovor ob kosilu s Tino Maze smo imeli v Hiši Marica. Kaj lahko kot gost pričakujete v Hiši Marica? Najprej prijeten ambient, ki vas bo vabil, da si ga boste želeli pozorneje ogledati. Glede hrane pa kuhinja Hiše Marica temelji na domači lokalni kulinariki. Odkupujejo zgolj lokalno pridelano hrano briških kmetov.

»Moja posebnost je pršut, za katerega sta potrebno vrhunsko meso in naša burja. Zorim ga štiri leta. Vsi moji predniki so delali pršut. Jaz imam v Brdih kmeta, ki zame vzredi svinje,«

pove lastnik Sebastjan Mavrič. V Hiši Marica je poleg njega in njegove žene zaposlenih še devet oseb, od tega štirje kuharji. V ekipi kuharjev je tudi Mavričeva mama.

Vina v ponudbi so lastna z Domačije Belica. Družina Mavrič ima namreč v Medani kmetijo s 15 hektarji vinogradov. Prevladuje belo grozdje. Zato pa so v ponudbi Hiše Marica tudi arhivska vina, Mavrič pa svojim gostom ponuja tudi »wine pairing«, torej izbiro in strežbo vin, ki dopolnjujejo okuse hrane.

Pozimi, ko ni turistične sezone, so gostje v Hiši Marica predvsem Slovenci in Italijani. Poleti, ko je turistična sezona, prevladujejo Avstrijci, Nemci, Belgijci, Nizozemci in Američani. Katere novosti lahko obiskovalci Hiše Marica pričakujejo v prihodnje? Mavrič je namreč tik pred korono odkupil obrambni stolp na spodnjem trgu vasi Šmartno in obljublja, da bodo najpozneje prihodnje leto v njem nova vsebina, doživetje za obiskovalce Brd in vasi Šmartno.

Odličnost, ki prepriča. Mercedes-Benz razred C.

Mercedes-Benz je z limuzino razreda C in družinskim karavanom v cenovno dostopnem vozilu združil športno naravo in mladostno obliko, hkrati pa ohranil bistvo znamke: ponuditi avtomobil največje kakovosti in s sodobno tehnologijo.

od leta 1982 so prodali več kot 10,5 milijona vozil razreda C, ki tako ostaja najbolj prodajan model znamke Mercedes-Benz.

Dinamičen, varen in zanesljiv. Avtomobil razreda C ostaja najbolj prodajani model znamke Mercedes-Benz in že 40 let navdušuje množice zadovoljnih uporabnikov. Tudi v najnovejši generaciji ponovno postavlja standarde srednjega premijskega razreda vozil. Z udobjem, zanesljivostjo in inovativno tehnologijo pa avtomobil razreda C sega tudi v razkošje kraljevskega razreda S.

Izpolnjene želje in presežena pričakovanja uporabnikov

In kaj je uporabnikom avtomobila razreda C najpomembnejše? Zagotovo udobje, varnost, prilagodljivost in tehnične inovacije. S serijskim samodejnim menjalnikom, povečano prostornostjo potniške kabine, na novo zasnovanimi sedeži in številnimi funkcijami za udobje je v šesti generaciji avtomobila razreda C odlično

poskrbljeno tudi za udobno vožnjo. Z inovativnimi asistenčnimi in varnostnimi sistemi, ki se ponašajo s super zmogljivimi senzorji, pa je vožnja lahko enako asistirana kot v najimenitnejšem avtomobilu razreda S. Če temu dodamo še dovršeno zasnovo aktivne in pasivne varnosti, ki je zapisana v gene vseh vozil Mercedes-Benz, pa se avtomobil razreda C uvršča v sam vrh srednjega premijskega razreda na varnostnem področju.

V notranjosti vozila je poskrbljeno za vzdušje, ki ga je doslej ponujal zgolj avtomobil razreda S. Digitalni kokpit, velik zaslon na dotik v sredinski konzoli in napreden koncept okrasnih elementov so nedvoumno jasni: avtomobil razreda C pooseblja napredno udobje. Za tiste, ki veliko časa preživite v avtomobilu, pa so na voljo ergonomsko oblikovani sedeži s številnimi možnostmi nastavitev in ekskluzivnimi dodatki za dobro počutje. Ergonomski detajli omogočajo popolnoma prilagojen položaj sedenja, napihljive stranske blazine pa poskrbijo za intenziven oprijem s strani. V kombinaciji s paketi ENERGIZING Comfort in prijetnimi masažnimi funkcijami z do šestimi različnimi programi je sedenje primerljivo z udobjem prvega razreda, vsaka vožnja pa je pravi užitek.

Prilagodljivost in vsakodnevna uporabnost sta v avtomobilu razreda C poudarjeni s številnimi odlagalnimi mesti za drobnarije v potniški kabini. Prtljažni prostor ima večjo odprtino za nakladanje, opremljen pa je tudi z dvojnim dnom in praktičnimi odlagalnimi mesti na levi in desni strani. Če vam osnovna prostornina ne zadostuje oziroma morate z avtomobilom prepeljati kakšen večji kos pohištva, športni rekvizit in podobno, se bo hrbtišče zadnjih sedežev preklopilo s pritiskom na le eno tipko – ne glede na to, ali se vozite z limuzino ali karavansko izvedenko.

Avtomobil razreda C je dokaz, kako zadovoljiti zahtevne uporabnike, ki vozilo uporabljajo tudi za posel. Njegovo odličnost so poleg bralcev in strokovne javnosti prepoznali tudi managerji uglednih slovenskih podjetij, ki so razredu C podelili laskavi naziv Poslovni avto leta 2021 in ga označili kot zelo dober nakup, ki opozarja na odlično razmerje med vsebino, stroški lastništva in ceno vozila.

Foto: Mercedes-Benz AG

Novi organi

Nova KLUBSKA moČ

SBC z novima organoma in močnejšim upravnim odborom krepi svoje delovanje ter utrjuje položaj vodilne podjetniške asociacije, ki povezuje lastnike nadpovprečno uspešnih slovenskih podjetij.

letna skupščina SBC

– Kluba slovenskih podjetnikov je marca letos

potrdila razširjen upravni odbor ter

nova organa: nadzorni odbor in senat.

V upravni odbor je skupščina kot dodatna člana izvolila Mihaela Blažiča in Jana Sibinčiča, ki sta se pridružila dozdajšnjim 11 članom tega klubskega organa. Člani nadzornega odbora so postali Gašper Čarman, Borut Čeh, Katja Kraškovic, Iztok Podkrižnik in Ivan Simič. V senat je skupščina izvolila Janka Koprivca, Francija Pliberška, Emo Pogačar, Toneta Stanovnika in Aleksandra Vrtača.

Nova organa sta začela delovati v prvi polovici aprila, ko so se novoizvoljeni

člani srečali na ustanovni seji. Začrtali so smernice delovanja in izvolili predsednika obeh organov. Predsednik nadzornega odbora je postal Ivan Simič, predsednik senata pa Aleksander Vrtač.

»Ko sem leta 2021 na izredni skupščini nastopil svoj mandat, sem obljubil, da bom skupaj s člani uvedel organizacijo, ki ne bo odvisna od predsednika in direktorja kluba. Mislim, da nam je z nadzornim svetom in senatom to uspelo,« poudarja predsednik SBC Joc Pečečnik. Prepričan je, da klub z novima organoma krepi svojo stabilnost in moč.

Nadzorni odbor

Petčlanski organ s štiriletnim mandatom nadzira zakonitost poslovanja, skrbi za skladnost poslovanja s finančnim načrtom ter skladnost delovanja kluba in članov ter nadzira uresničevanje izvajanja kodeksa predsednika in članstva.

Nadzorni odbor sestavljajo sami renomirani strokovnjaki, ki bodo pomagali, nadzirali in usmerjali klub, da se bo s sredstvi razvijal zakonito in korektno.”

Joc Pečečnik Senat

Petčlanski senat s štiriletnim mandatom je posvetovalno telo skupščine, pooblaščeno za diskrecijsko reševanje nepredvidenih situacij, ki niso urejene v notranjih aktih kluba, ter za posredovanje in mediacijo v primeru spora med člani. Skrbi za skladnost delovanja kluba in članov z osnovnimi načeli kluba in v primeru kršitev, za vodenje kandidacijskih postopkov za predsednika združenja ter za člane upravnega in nadzornega odbora ter skupščini podaja mnenja o skladnosti programov kandidatov za predsednika z osnovnimi načeli kluba.

Senat je organ modrecev, ki so v klubu več kot sedem let ter klubu, upravnemu odboru in predsedniku pomagajo pri pripravljanju strategij. To so najbolj zagnani člani, ki so srce kluba. Kot predsednik se zelo zavzemam za to, da je vse več članov neposredno vključenih v razvoj kluba, saj so učinki fantastični.«.”

Joc Pečečnik

Novi organi

sbc – KLUB SLOVENSKIH PODJETNIKOV

UPRAVNI oDBoR

Podpredsednik IGOR AKRAPOVIČ Akrapovič, d. d.

Predsednik JOC PEČEČNIK Elektronček, d. o. o.

Podpredsednik JURE KNEZ Dewesoft, d. o. o.

MARKO BITENC Kirurgija Bitenc, d. o. o.

MARTIN JEZERŠEK Jezeršek gostinstvo, d. o. o.

KRISTINA KOČET HUDRAP Tiko Pro, d. o. o.

MARKO LUKIĆ Lumar IG, d. o. o.

JANKO KUHAR POS Elektronček, d. o. o.

ŠTEFAN PAVLINJEK Roto Group, d. o. o.

ALEN ŠINKO Kovis, d. o. o.

NADzoRNI oDBoR

JAN SIBINČIČ Sibinčič Križanec Novak, o. p., d. o. o.

IVAN SIMIČ Simič & Partnerji, d. o. o.

GAŠPER ČARMAN Evino, d. o. o.

BORUT ČEH Labena, d. o. o.

SENAT

KATJA KRAŠKOVIC GEA College, d. d.

IZTOK PODKRIŽNIK Podkrižnik, d. o. o.

TONE

ALEKSANDER VRTAČ Avtohiša Vrtač, d. o. o.

JANKO KOPRIVEC Siliko, d. o. o.

FRANCI PLIBERŠEK MIK Celje, d. o. o.

EMA POGAČAR Conditus, d. o. o.

STANOVNIK Špica International, d. o. o.

ANDREA VOLENIK Volenik, d. o. o.

MIHAEL BLAŽIČ Blažič, d. o. o.

UPRAVNI oDBoR

Mihael Blažič

Blažič, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V povezovanju podjetnikov, kjer je ena izmed bistvenih prednosti izmenjava izkušenj med tistimi, ki razmere na trgu že poznajo, in tistimi, ki na trg šele vstopajo. Člani kluba so z znanjem in izkušnjami pomemben vir informacij za manjša in manj izkušena podjetja. Mnoge dejavnosti in dogodki v preteklosti dokazujejo, da je SBC pri tem na pravi poti: SBC Mladi, program mentorstva in številni dogodki.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Poleg nalog v okviru upravnega odbora se bom tudi v prihodnje najbolj posvečal humanitarnosti in Rdeči žogi, ki kot neprofitna dobrodelna organizacija deluje pod okriljem SBC. Za nami je nekaj lepih zgodb: družabna igra Igrivi izzivi, ki spodbuja podjetnost med otroki, zbrali smo 100.000 evrov ter v Ukrajino poslali konvoj hrane in drugih nujnih potrebščin, pred kratkim smo kupili kontejnerja za bivanje družin, prizadetih v potresu v Turčiji. Pripravljamo dogodek Pozdrav poletju z dobrodelno dražbo, kjer bomo zbirali sredstva za socialno ogrožene otroke in jih peljali na letovanje ter izpolnili njihove želje. Intenzivno bomo zagnali projekt Igrivi izzivi.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let? Verjamem, da bomo v prihodnje začeli resno spreminjati miselnost o tem, kdo in kaj smo podjetniki. Upam, da bo imelo naše mnenje vedno večjo težo, saj bomo z dejanji pokazali, kaj je prav. Želim si, da bi bili ljudje kritični do napačnih ravnanj oziroma dejanj, hkrati pa bi spodbujali vse tisto, kar je v naši družbi dobrega.

Jan SiBinčič

Sibinčič Križanec Novak, o. p., d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Klub ima izjemno pester in bogat program, največjo vrednost, ki je obenem tudi največja razlika v primerjavi z drugimi združenji, pa vidim v aktivnem nastopanju pri izboljšanju podjetniškega okolja. Poleg dogodkov za medije se aktivno pogajamo glede davčne reforme ter ukrepov v ener-

getiki in na številnih drugih področjih, ki neposredno zadevajo vse podjetnike, s tem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Želimo in prizadevamo si za to, da bo klub odločilno pripomogel k boljšim pogojem za podjetnike in podjetništvo (kar predstavlja hrbtenico države) ter ugledu podjetništva.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Sam sem osredotočen na poenoteno, analitično utemeljeno in učinkovito komuniciranje čim večjega števila članov kluba z državo pri sprejemanju zakonodaje in ukrepov na področju podjetništva. Naš namen je doseči, da bomo slišani in razumljeni ter tako skupaj ustvarili okolje, ki bo podjetništvo cenilo in ga nagrajevalo, namesto da se podjetništvo in podjetnike obravnava kot nekaj slabega.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Klub vidim kot odločilnega aktivnega udeleženca (skupaj z državo) pri kreiranju podjetniškega okolja in kot platformo za pomoč članom pri vstopu na nove trge. Obenem pa vsekakor tudi kot drugi dom, kjer se v sproščenem okolju družimo s prijatelji.

NADZORNI ODBOR

ivan SiMič (predsednik)

Simič & Partnerji, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Največja vrednost je druženje podjetnikov, izmenjava informacij in podajanje pobud za boljše gospodarstvo.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus? Nadzor poslovanja.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Pričakujem, da se bo klub razvijal še naprej in da se nam bo pridružilo več podjetnikov.

GašPer čarMan

Evino, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Največjo vrednost vidim v možnosti medsebojne izmenjave mnenj, znanj in izkušenj. SBC je za Slovenijo nekaj edinstvenega, nekaj novega, in hvalevredno je, da je bil postavljen na takšen način, z vsemi moralnimi načeli – seveda ob vsem, kar ponuja svojim članom: izobraževanja in dodatna znanja, druženje, mreženje ... Vesel sem, da sem član SBC.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Moja skrb bo predvsem nadzor nad financami ter zagotavljanje njihove skladnosti s pravili kluba in predpisi na splošno. Na prvi seji smo za predsednika izvolili Ivana Simiča, saj ima na tem področju največ znanja in je absolutno pravilna izbira. Na prvi seji smo se dogovorili, da pridobimo podatke o poslovanju kluba za prvi kvartal 2023. Člani nadzornega odbora se bomo dobivali na dva meseca.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Vidim ga kot strateškega, inteligentnega in tvornega sogovornika vsakokratne vlade. Absolutno prav bi bilo, da vsaka vlada, leva, desna ali sredinska, klubu omogoči, da pove svoje mnenje. V SBC so zbrani podjetniki, ki zagotavljajo veliko delovnih mest in v proračun prispevajo pomemben delež davkov. V SBC nismo tajkuni, večina članov je svoje podjetje zgradila iz garaže. Jaz sem ga začel v baraki na dvorišču naše gostilne. Člani imamo o začetkih svojih podjetij podobne zgodbe, zato je prav, da smo mi, ki smo podjetja zgradili s svojim znanjem in sposobnostjo ter ustvarjamo dodano vrednost in delovna mesta, tudi slišani pri vsakokratni vladi.

BorUT čeh

Labena, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V tem, da je klub osredotočen na podjetja, ki so v večinski slovenski lasti, hkrati krepi podjetniškega duha, dobro povezuje in je izredno odziven in realen pri odzivih na izzive in aktualno dogajanje.

Na kaj boste v svojem štiriletnem mandatu najbolj osredotočeni?

Na pregled poslovanja, povezovanje ter krepitev verodostojnosti kluba in njegovega poslanstva.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Klub bi čez pet let moral biti trdnjava slovenskega podjetništva, ki sodeluje z vsemi deležniki v državi na političnem, medijskem, razvojnem, kulturnem in športnem področju.

KATJA KRAšKoVIC

GEA College, d. d.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

SBC je odličen vir informacij, hkrati pa omogoča izjemno priložnost mreženja, kar poslovnežem pomaga pri uresničevanju obstoječih in novih poslovnih priložnosti. Ob pomoči SBC se lahko skupaj zavzemamo za podjetništvo in se medsebojno podpiramo.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Kot člani nadzornega odbora se bomo osredotočili predvsem na gospodarno in transparentno poslovanje SBC. Skrbno bomo upravljali sredstva in zagotavljali pregledno poslovanje, omogočali uspešno izvajanje načrtov in s ponosom gradili prihodnost.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

SBC bo vodilno združenje na področju podjetništva z uspešnimi člani, ki so aktivni, med seboj sodelujejo in se iskreno podpirajo. Želim si, da bi SBC še okrepil svojo kredibilnost in da bi bilo delo vseh članov deležno zasluženega spoštovanja.

izToK PodKrižniK

Podkrižnik, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba

slovenskih podjetnikov?

V medsebojnem povezovanju, sodelovanju, izmenjavi izkušenj in pomoči vsem podjetjem, ki so člani kluba, na različnih področjih in lokacijah doma in po svetu.

Pripomore k večji promociji slovenskega gospodarstva, utrjevanju in spodbujanju investicij ter internacionalizaciji poslovanja.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

S spremembami in primeri dobrih praks podjetništvu utrditi mesto, ki mu pripada. Skrb za transparentnost delovanja in nenehno izobraževanje. Omogočanje stikov ter izmenjava informacij med slovenskimi in tujimi podjetji, pomoč pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji v tujini, da bi tako prispevali k večji gospodarski rasti ter s tem k ustvarjanju večje dodane vrednosti in blaginje za vse.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Klub bo obogaten s številnimi novimi člani v družbi pozitivnih in dobro mislečih najboljših slovenskih podjetnikov, ki se zavzemajo za bolj podjetno Slovenijo, ugled podjetništva in vrednote, ter bo veljal za eno najbolj aktivnih poslovnih skupnosti pri nas in širše.

SENAT aleKSander vrTač (predsednik)

Avtohiša Vrtač, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Klub je združenje odličnih podjetnikov, neverjetne podjetniške energije in kreativnosti. Star rek pravi: v slogi je moč. Klub nam ponuja okolje za izmenjavo neprecenljivih izkušenj vsakega posameznika ter s tem za našo rast in pravo pot v prihodnost.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Iskanje skupnega imenovalca med vsemi nami na podlagi pozitivnih izkušenj in dobrih praks. Skupek tega mora biti podoba našega kluba in moč. Da pozitivno in pravilno vplivamo na družbo in odločevalce v tej družbi.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Klub bo postal izstopajoče pozitivna institucija v našem okolju in bo s svojim delom zgled naši družbi. Vsi resni podjetniki nas bodo poznali in si želeli biti del nas.

JANKo KoPRIVEC

Siliko, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V dvigu prepoznavnosti kluba in podjetništva kot nadvse pomembne dejavnosti v naši družbi. Podjetništvo ima v Sloveniji zaradi nekaterih posameznikov, ki so izvajali nepoštene prakse, neupravičeno okrnjen ugled.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus? Nadziranje upravljalcev kluba in skrb za to, da bodo še naprej uspešno vodili klub.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Klub bo z dobro vizijo, ki jo ima, še naprej rasel in krepil svojo prepoznavnost, hkrati pa bo aktiven zagovornik interesov podjetnikov.

FRANCI PlIBERšEK

MIK Celje, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V našem skupnem interesu, da se borimo za prave stvari, za vse zaposlene, za boljši razvoj Slovenije, za boljšo produktivnost in pravo dodano vrednost. Na koncu dneva štejejo samo dejanja, zato smo si za prihodnost zadali velike cilje. Tudi to, da do leta 2030 dvignemo dodano vrednost zaposlenega z zdajšnjega državnega povprečja 52.000 € na 80.000 €. Zelo pomembno je, da se ustanovitelji podjetij v SBC ne skrivamo pred odgovornostjo in to pokažemo z dejanji, pri poslovanju in z nastopom ter odgovornostjo pred javnostjo. Naš cilj je ustvariti dobre temelje za prihodnje rodove in naše potomce.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus? Uresničiti vse zgoraj našteto.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Če bomo vse našteto uresničili, bo klub imel spoštovanje, visoko dodano vrednost in veliko podpornikov, ki bodo verjeli v nas. S tem bodo naše poteze, spodbude in ideje, ki jih bomo predlagali, naletele na široko odobravanje. In nazadnje, verjamem, da bomo vsi skrbeli za lepšo prihodnost.

ToNE STANoVNIK

Špica International, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Podjetništvo je glavno gonilo napredka na področju blagostanja Slovencev. Tega se povprečen Slovenec premalo zaveda. SBC lahko k temu zavedanju največ prispeva s prebojnimi zgodbami svojih članov.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Čas je zlato! Podjetniki smo pogosto preveč zaverovani samo v rezultat. Moje poslanstvo je, da zbistrim pogled na učinkovitost. Ta ključni kazalnik namreč pomeni, da moramo rezultat deliti s časom. Digitalne tehnologije lahko vitalno skrajšajo čas za dosego rezultata.

eMa PoGačar Conditus, d. o. o.

V čem prepoznavate največjo vrednost SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V povezovanju enako mislečih. Klub mora delovati povezovalno predvsem med člani, pa tudi z drugimi institucijami. Člani moramo biti med seboj solidarni in si pomagati z nasveti, ker so bogate izkušnje in znanje članov naše največje bogastvo.

Kaj bo v štiriletnem mandatu vaš glavni fokus?

Aktivno sodelovanje v organih in prepoznavanju potreb članov, predvsem pa dobri in korektni odnosi.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Menim, da bo klub najmočnejše združenje na področju zasebnega podjetništva, ki je temelj razvoja vsake družbe. Klub bo cenjen in spoštovan, saj bo imel srčne, odgovorne in predane člane, zato bo glavni sogovornik vlade pri prihodnjem oblikovanju razvoja države.

Pogled v prihodnost: kje vidite klub čez pet let?

Če bomo vsi člani dovolj visoko zavihali rokave, bomo čez pet let svoj fokus usmerili v strategijo in načrt, kako kupiti kakšno novo podjetje v tujini in razširiti svoj tržni potencial, namesto trenutnega razmišljanja, kako prodati lastno podjetje.

sVETOVni sbc pomaga članom

»A

mbasade so članom kluba na voljo za pomoč pri pridobivanju pomembnih poslovnih informacij, povezovanju z eksperti na strateško pomembnih področjih, kot so računovodstvo, finance, pravno svetovanje in poslovno okolje, ter pri organizaciji poslovnih aktivnosti v ciljni državi,« pojasnjuje izvršna direktorica kluba Katarina Karlovšek, ki vodi tudi oddelek SBC Global. Oddelek članom kluba zagotavlja vso podporo pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce v Sloveniji in jim pomaga pri pridobivanju vizumov. V zadnjem letu je težave pri iskanju kadra ob pomoči oddelka uspešno rešilo več članov kluba. Po besedah Katarine Karlovšek se bo svetovna mreža kluba krepila naprej. »Širili in poglabljali bomo sodelovanje z uspešnimi posamezniki v različnih državah, tako s Slovenci kot z drugimi, ki lahko pomagajo najboljšim slovenskim podjetnikom in s tem tudi Sloveniji,« napoveduje izvršna direktorica kluba.

Čile

Nevada Kalifornija

SBC

SBC Global

Oddelek SBC Global članom kluba pomaga vstopati na tuje trge in tam poslovati. Vstopne točke nanje so ambasade SBC, ki delujejo na šestih celinah. Od ustanovitve oddelka pred dobrim letom dni je SBC vzpostavil ambasade v 28 državah sveta.

Rusija

Kitajska

Maroko

Indija

Dubaj

Savdska Arabija

Bangladeš

Nepal

Južnoafriška republika

Vietnam

Filipini

Turčija

Bolgarija

Romunija

Makedonija

Srbija

Bosna in Hercegovina

Hrvaška

Švica

Nemčija

Luksemburg

Belgija

Francija

Združeno Kraljestvo

Singapur

Želite informacije in pomoč pri vstopanju na nove trge? Iščete primerne kadre za vaše podjetje? Vas zanima, kako do vizumov za tujce? Pišite na: global@sbc.si.

DUBAJ

Ambasador SBC

Dr. Andrej Vizjak, lastnik podjetja av.consulting s sedežem v dubaju andrej@av.consulting

razvije podjetje za MEASA-regijo, katere so 'world class practices' za posamezne poslovne procese, kako prepričati investitorje, naj vložijo v podjetje, kako izterjati neplačane račune, kako ustanoviti podjetje, kako razviti distribucijske kanale, kako organizirati življenje v Dubaju: od osebnega vizuma, nakupa nepremičnine in avtomobila do šolanja otrok, kako postati član golf kluba in podobno.«

FRANCIJA

Ambasador SBC

Matej Kurent, predsednik Slovenskofrancoskega poslovnega kluba matej.kurent@bizclub.fr

»Dubaj se je uveljavil kot center regije MEASA (Middle east, africa, South asia; Bližnji vzhod, afrika, Južna azija, op. a.), ki ima 3,5 milijarde prebivalcev in je najhitreje rastoči trg na svetu z indijo (Južna azija) kot gonilno silo.

Številni lastniki podjetij iz regije so se šolali v Dubaju, kjer so prisotne podružnice vodilnih svetovnih poslovnih šol in svetovalnih podjetij. Zaradi izjemno dobre infrastrukture (najhitrejše internet omrežje na svetu, avionske povezave, pristanišča), prijetne klime (največ sončnih dni na svetu) in pestrega družabnega življenja so se ti lastniki podjetij za stalno naselili v Dubaju. Svoje holdinge podjetij imajo v mednarodnem dubajskem finančnem središču (DIFC: Dubai International Financial Centre, op. a.) ali v številnih drugih mednarodnih trgovskih conah v Dubaju. Pomemben razlog je tudi dejstvo, da Dubaj nima davka na osebni dohodek, niti davka na dobiček.

PriložnoSTi

»Podjetniki iz regije MEASA pogosto nimajo svojega razvoja, ampak so predstavniki mednarodnih znamk v regiji in trgovci. Vsako podjetje, ki ima inovativno rešitev, ima potencial za rast v regiji MEASA. Največji potencial vidim v spletni prodaji, za katero je Dubaj pogosto tudi logistično središče omenjene regije. Do zdaj imajo največ uspeha slovenski ponudniki IT-rešitev. V okviru Expo 2020 Dubai so spoznali priložnost in zdaj že sklepajo prve posle.«

KaKo PoMaGaTe PodJeTniKoM?

»Sem prva točka, na katero se lahko obrne vsak

član SBC, ki želi poslovati v Dubaju. Do zdaj so bila ključna vprašanja, ki sem jih pomagal rešiti: kakšno strategijo (katere produkte in trge) naj

»Francija je drugi največji evropski trg, vendar za slovenska podjetja prepogosto spregledana priložnost. za primerjavo in razmislek: slovenski izvoz v Francijo je 5-krat manjši od izvoza v nemčijo.«

PriložnoSTi

»Slovenska podjetja imajo izrazito priložnost v okviru specializiranih, tehnološko naprednih izdelkov, ki so namenjeni profesionalnim kupcem. Skratka, B2B. Francija je evropska velesila v energetiki, transportu, vesoljski industriji, farmaciji in kemični industriji. Tako ne preseneča, da so nekatera uspešna slovenska podjetja, denimo Dewesoft, Francijo prepoznala kot pomemben izvozni trg. Potencial imajo podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost z lastnim razvojem. To dokazujejo tudi podjetja, ki so že prisotna na francoskem trgu: Krka, Gorenje, SIP Šempeter, Mesi Medical, Roto … Slovenska podjetja ne morejo tekmovati z velikoserijsko proizvodnjo, lahko pa so izjemo uspešna, če se integrirajo v francoske dobavne verige. Ob tem ne gre pozabiti, da francoska državna politika, zaradi jasno definiranih prioritet in učinkovitih subvencij postaja vodilna sila v ključnih

evropskih iniciativah: električna mobilnost, nizkoogljične energije, reindustrializacija Evrope. Na naštetih področjih imajo slovenska podjetja, ki temeljijo na znanju, veliko priložnost.«

KaKo PoMaGaTe PodJeTniKoM?

»Kot ambasador SBC, pa tudi prek Slovensko-francoskega poslovnega kluba, katerega predsednik sem, predstavljamo ključno vstopno točko za slovenska podjetja, ki želijo na francoski trg. Naš pristop je pragmatičen, operativen in usmerjen k rezultatom. Naši ključni kazalnik uspeha (KPI, op. a.) je količina novega izvoza slovenskih podjetij v Francijo.«

JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA

Ambasador SBC

Anton loubster, lastnik in direktor podjetja Petroland s sedežem v Južnoafriški republiki anton@petroland.co.za

frastrukturne rešitve so na splošno velika priložnost. Priložnost je tudi v kmetijski in z njo povezanih panogah, denimo v vinarstvu.

Težje je vstopiti v panoge, ki sicer ponujajo priložnosti, a so v rokah velikih tujih konglomeratov, na primer rudarstvo in pridobivanje žlahtnih kovin. Podjetnikom, ki želijo na južnoafriški trg, priporočam, da poiščejo lokalnega poslovnega partnerja.«

KaKo PoMaGaTe PodJeTniKoM?

»Pomagam jim: z uporabnimi informacijami o državi iz prve roke, z napotitvijo na prave sogovornike in svetovalce, ki pomagajo pri vstopanju v različne specializirane panoge na trgu.«

TURČIJA

Ambasadorka SBC

Mizyal Karabiber nacaroglu, častna konzulka Republike Slovenije, podjetnica v Sloveniji in Turčiji mizyal@hotmail.com

Gospodarstvo Južnoafriške republike je drugo največje na afriški celini, kjer 60-milijonska država velja za najbolj tehnološko napredno in industrijsko razvito. njena gospodarska moč je v raznovrstnosti podjetniških panog, pri čemer vidno mesto še vedno zavzema izraba bogatih naravnih virov. Močno gospodarsko podstat Južnoafriške republike predstavljajo tudi finančni sektor, logistika, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kmetijstvo in avtomobilska industrija.

»Južnoafriška republika ponuja priložnosti za podjetja iz različnih panog. Naj ponazorim s primerom: v štirimilijonskem Capetownu lahko svojo priložnost najdejo podjetja, ki ponujajo rešitve dostopa do osnovnih komunalnih storitev, kot so elektrika, voda in druge komunalne rešitve, na primer odplake. Takšne rešitve so zelo iskanje, zlasti ko gre za ranljivo populacijo. Osnovne in-

84-milijonski turški trg zaradi velikosti ponuja različne poslovne priložnosti. Med najmočnejše panoge se uvrščajo kmetijstvo, tekstilna industrija ter proizvodnja motornih vozil, gradbenih materialov, transportne opreme, elektronike, domačih naprav in bele tehnike. Turčija ima v primerjavi z večino evropskih držav velik delež mlade populacije. Država z ugodno geostrateško lego je v svetovnem merilu med 20 državami z najvišjim BDP. Leta 2021 je imela po navedbah turške vlade 11-odstotno gospodarsko rast, kar je največ med državami G20.

PriložnoSTi

»Poslovno sodelovanje med Slovenijo in Turčijo je dobro, ponuja pa veliko prostora za nadgradnjo in veliko priložnosti za tiste, ki iščejo nove trge. Gaziantep, na primer, je industrijsko zelo živahno mesto, naj gre za avtomobilsko industrijo, belo

tehniko, hrano ali tekstil. Cena delovne sile je dostopna. Turčija ponuja veliko možnosti za vstop slovenskih podjetij. Poudariti želim, da ne gre zgolj za priložnosti pri poslovnem sodelovanju, ampak tudi pri vzpostavljanju skupnih podjetij; nekatera takšna partnerstva med podjetji iz obeh države delujejo že danes. Ugotavljam tudi, da je miselnost v obeh okoljih zelo podobna, kar dodatno krepi možnosti za sodelovanje. To dokazuje tudi precejšnje število turških državljanov, ki so zaposleni v podjetjih v Sloveniji. Tudi sama imam v Sloveniji že več let podjetje, ki se ukvarja s turizmom.«

KaKo PoMaGaTe PodJeTniKoM?

»Podjetnikom lahko odprem vrata in jim omogočim dobre povezave, in sicer tako, da: slovenskim podjetnikom pomagam priti v stik s podjetji v Gaziantepu, jim posredujem uporabne informacije, jih usmerim na prave svetovalce, ki znajo pomagati pri reševanju izzivov.«

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

Ambasador SBC

Jure Bratkič, ustanovitelj in solastnik podjetij Breakthrough in SkipQ, mentor, predavatelj in poslovni svetovalec jure.bratkic@breakthrough2021.com

vstopanju na ameriški trg aktivno poslušajo, se izobražujejo in se prilagajajo. S tem se po Bratkičevih besedah možnosti za uspeh začnejo večati.

PriložnoSTi

»Ko govorimo o najboljših rešitvah in izdelkih slovenskih izvoznikov, moramo tradicionalne produkte in storitve ločiti od nov(ejš)ih. Med tradicionalnimi je priložnost vse, kar je povezano z gradnjo hiš in opremljanjem bivalnih prostorov; prav tako celotna prehrambena industrija in rešitve, povezane z ekologijo. Ko govorimo o novih, modernih produktih in storitvah, so možnosti povezane s trajnostjo in zeleno tehnologijo ob obvezni uporabi umetne inteligence. Razlog pri obeh vrstah produktov in storitev je preprost – večja kakovost življenja.«

KaKo PoMaGaTe PodJeTniKoM?

»Pogosto ne vem, kakšni bodo izzivi in vprašanja podjetnikov in kateri se bodo obrnili name. Moja vloga ambasadorja je izredno dinamična in fleksibilna. Začne se s polurnim brezplačnim spoznavnim sestankom, kjer podjetje predstavi svoje želje in vprašanja. Podjetnikom razložim, kje jim lahko neposredno in kje posredno, s povezovanjem, pomagam pri vstopu na ameriški trg. Od te točke naprej se pogodbeno dogovorimo o sodelovanju ter tako jasno določimo pričakovanja in obveznosti.«

330-milijonski ameriški trg ponuja številne priložnosti, vendar je treba upoštevati značilnosti ameriške poslovne kulture, poslovnega bontona in drugačno naravo potrošnikov, poudarja Jure Bratkič. za podjetnike je pomembno, da pri

ZAKAJ BOS GRUBAR?

Smo podjetje, ki svojo dejavnost usmerja na področje izdelave orodij, naprav in linij za potrebe naših kupcev ter na področje izdelave raznih kovinskih in plastičnih proizvodov v manjših ali večjih serijah. Nudimo storitve vzdrževanja in zagotavljamo izdelavo kakovostnih proizvodov. Usmerjenost v nenehno izboljšanje kakovosti proizvodov in storitev ter nenehno preverjanje rezultatov sta glavni izhodišči politike našega podjetja.

Nudimo razvoj naprav, strojev in linij po željah kupca in normativih za strojegradnjo.

Nudimo serijsko izdelavo kakovostnih kovinskih proizvodov in izdelavo proizvodov iz plastike.

Nudimo vzdrževalna dela in servis ter načrtovanje in izdelavo namenskih kovinskih delov po naročilu.

POTrEbuJEmO rEgiJE, ne pa vedno več centralizacije

Člani kluba od januarja obiskujejo regije, kjer na srečanjih z župani in drugimi lokalnimi odločevalci iščejo razvojne priložnosti in rešitve. »Potrebujemo regionalni razvoj, usmerjeno politiko in kakovostno šolstvo – to so tri najpomembnejša področja. Na ravni države bi potrebovali načrt razvoja za deset let vnaprej,« je prepričan Joc Pečečnik, predsednik SBC –Kluba slovenskih podjetnikov.

anes je dan za povezovanje. Naš cilj je, da naredimo premike.« Tako so na prvem dogodku SBC v Grosupljem konec januarja soglasno sporočali predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik, dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje, in Peter Strnad, župan Občine Ivančna Gorica.

Od takrat je klub obiskal šest drugih regij. Na dogodkih klub gradi dialog z lokalnimi odločevalci in vzpostavlja partnerstva za razvoj boljšega podjetniškega okolja, krepitev policentričnega razvoja in večjo blaginjo.

Eno od ključnih spoznanj je, da je v državi preveč odločevalske moči zgoščene v Ljubljani, kar na

Drazličnih področjih zavira lokalni razmah in sprejemanje odločitev, ki najbolj koristijo lokalnemu okolju. Podobno kot na uvodnem obisku v Grosupljem (obisk Osrednjeslovenske regije) so ugotavljali tudi župani in podjetniki v Savinjski, Zasavski, Posavski, Podravski in Obalno-Kraški regiji, ki jih je doslej obiskal klub.

»Ljubljana nosi vse več bremena in ni prav, da se v glavnem mestu odloča o razvojnih zmožnostih lokalnih skupnosti in regij. Naš klub ustvarja regijsko povezovanje do ravni lokalnih skupnosti z namenom, da bo takšno sodelovanje obrodilo večje učinke pri razjasnitvi regijske politike, načrtovanja infrastrukture, kulture, zdravstva in šolstva,« pravi Joc Pečečnik.

Sodelovanje s SBC bo lokalnim skupnostim zagotovo pomagalo pridobiti večji vpliv pri odločitvah, kjer sodeluje država. »S skupnimi močmi bomo iskali rešitve in pritiskali na vsakršno vlado za doseganje sprememb, ki so nujne in logične, predvsem na področju prostorskih aktov in izgradnje infrastrukture,« napoveduje Joc Pečečnik.

* Logotip SBC ima 12 krakov, ki predstavljajo 12 slovenskih regij. Klub tudi na ta način sporoča, da sta njegova pomembna cilja regionalno povezovanje ter sodelovanje za policentrični razvoj in blaginjo, ki bosta v korist vseh prebivalcev.

PredloGi PodJeTniKov in žUPanov za razvoJni PreBoJ države

1.manJ birOkraciJE

»Naše ure niso sinhronizirane s tujimi podjetji. Če pogledamo območje nekdanje skupne države, ugotovimo, da druga okolja pomagajo podjetnikom, pri nas pa tega ne počnemo. To je za nas, podjetnike, kot bolezen, kot rak. Podjetniki to razliko čutimo,« je med drugim poudaril Pečečnik.

Po navedbah županov nekateri predlogi za umeščanje objektov v prostor potrebujejo 25 soglasij, od teh več državnih, da so sprejeti. Po besedah Srečka Ocvirka, župana Občine Sevnica, ima največji vpliv na podjetništvo ravno država. Pri spreminjanju občinskega prostorskega načrta občina potrebuje skupno kar 37 soglasij.

SBC bo do konca leta obiskal vseh 12 slovenskih regij. Ob zaključku leta bo klub v sodelovanju s partnerskimi župani predstavil dokument s predlogi ukrepov za boljšo državo in prijaznejše poslovno okolje.

Prav prostorski pogoji so temelj za razvoj podjetništva, poudarjajo številni župani po državi, birokratske ovire in prepočasni postopki pa ta razvoj zavirajo. »Želimo ustvarjati okolje, v katerem bodo podjetniki dobrodošli. Ko pa pridemo do vrha piramide, se marsikatera dobra ideja ustavi. Zaviranje se dogaja na ravni birokracije, ki omejuje umeščanje v prostor,« je poudaril Marko Virag, župan Občine Beltinci.

sodelovanje podjetnikov z župani je naravno, saj imajo oni podobne težave kot podjetniki.

Župan Občine Puconci Uroš Kamenšek pravi naslednje: »Župani smo nekako med dvema ognjema. Na eni strani poznamo potrebe gospodarstva, na drugi strani nam druge institucije vežejo roke pri ukrepanju. Želiš pomagati, ampak ne moreš. Ne vem, ali se na državni ravni zavedajo te težave?«

Marko Pigac

2.manJ cEnTraLizaciJE

Štefan Pavlinjek veliko težavo vidi v tem, da v Sloveniji nimamo regij. Regija ima namreč svoj karakter gospodarstva, vpliva lahko na zdravstvo in šolstvo, zato država ne more imeti takšnega vpliva. Regije bi pri nas zelo potrebovali, je prepričan Pavlinjek.

S tem se strinja tudi župan Občine Brežice Ivan Molan: »Regije bi morali imeti že davno nazaj, mi pa imamo vedno večjo centralizacijo.«

Tudi po besedah Uroša Lesjaka, podžupana Mestne občine Celje, sta nujno potrebna decentralizacija in regionalno povezovanje. Del rešitve vidi v tem, da se občine aktivno dogovarjajo z ministrstvi, da se težave hitreje rešujejo.

Ivan Molan, župan Občine Brežice, poudarja težavo, da lahko v Sloveniji vsak blokira projekte, kar zavira podjetniški razmah in razmah lokalnega okolja. Potrebovali bi spremembo zakonodaje, ob tem pa tudi močno regijsko povezovanje, saj se trenutno krepi centralizacija in občine ne morejo načrtovati razvoja, kot bi ga želele, je prepričan Molan.

Podobno meni župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je bil sogovornik podjetnikov ob obisku regije Podravje: »Zavzemam se za vzpostavljanje močnejšega regionalnega razvoja Slovenije in manjšo centralizacijo. Tega sporočila ne poudarjam le zato, ker sem župan velikega obmejnega mesta, ampak ker se je skozi zgodovino izkazalo, da so obmejna območja, ki mejijo na najbolj razvite regije v Evropi, lahko bolj razvita od drugih, in ne obratno. To sta naša izziv in cilj.«

Pismo o nameri za sodelovanje pri razvoju lokalnega okolja ter prizadevanju za blaginjo in napredek je s SBC doslej podpisalo več kot četrtina od skupno 212 slovenskih županov. SBC je na regijskih dogodkih v prvi polovici leta gostil več kot 500 udeležencev.

3.AKTIVNo PRIVABLJANJE

mLADIH

Župan Murske Sobote Damjan Anželj poudarja perečo težavo odhajanja mladih. »Pomurska regija vsako leto izgubi celo generacijo mladih, ki odhajajo študirat drugam, a v določenem pogledu to ni slabo, saj tako dobijo nova znanja in izkušnje. Večji izziv je, kako jih privabiti nazaj.« Anželj rešitev vidi v kakovostni infrastrukturi in gradnji okolja, v katerem mladi prepoznajo svoje priložnosti.

Osrednjega pomena so gotovo stanovanja in pogoji za kakovostno bivanje. Pomemben je tudi finančni vidik. »Mlade lahko zadržimo s konkurenčnim plačilom za opravljeno delo,« je prepričan Pečečnik, ki posebej poudarja previsoko obremenitev dela in nedomišljenost rešitev za trenutne izzive podjetnikov, vključno z mladimi talenti.

Glede privabljanja mladih Sabina Sobočan, lastnica in direktorica mednarodno uspešnega podjetja

Varis Lendava, poudarja še en vidik: »Pomembno sporočilo je tudi, da so poklicne šole in poklici, ki jih te šole učijo, potrebni. Tudi kvalificirana poklicna delovna sila je veliko vredna.«

POMOČ POMURSKEMU PODJETJU

Joc Pečečnik je pred tedni pomurskemu podjetju Moda Mi&Lan, ki je zašlo v težave, namenil 600 tisoč evrov pomoči za poravnavo dolgov. Na ta način je podjetje ohranilo več kot sto delovnih mest. Podjetje ima perspektivo in z izboljšano tehnologijo, ki jo bodo pridobili s pomočjo investicije, lahko to v prihodnje postane vrhunska zgodba, je prepričan Pečečnik.

zakaj se pogovarjamo? Da bo slovenija boljša, bolj razvita in da ne bo revnih.

Spus�tesvežveter vvašefinance

4.kakOVOsTna inFrasTrukTura

Okolje, kjer delujejo podjetja, potrebuje šole, vrtce in dobro prometno povezanost. Prav tako je pomembno poskrbeti za kulturo, izobraževanje in šport. Cilj je, da se ljudje, ki živijo na določenem območju, lahko v prostem času vključujejo v aktivnosti. Tako se glasi ena izmed skupnih ugotovitev z regijskih dogodkov.

Župan Sevnice Srečko Ocvirk omenja tudi pomen digitalizacije za kakovost življenja. »Osnovna infrastruktura je danes pogoj, o katerem ne smemo razpravljati. Kakovost življenja dvigujeta digitalizacija in družbena infrastruktura. Na teh točkah se dopolnjujeta javni in podjetniški sektor, ki ustvarja novo vrednost.« Kot ugotavlja, lahko mladim karierni razvoj ponudijo podjetja, družbeni razvoj pa lokalno okolje.

Da Slovenija potrebuje pospešek pri infrastrukturi, so ugotavljali tudi na regijskem srečanju v Obalno-Kraški regiji. Matjaž Murko, lastnik podjetja Mennyacht in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je poudaril razmah pristanišč po Jadranu, v primerjavi s katerimi je portoroška, ki je imela pred desetletji primat, danes v zaostanku. »V Črni gori so zgradili eno največjih marin, razvijajo se tudi drugi, na primer Rovinj. V Portorožu manjka tovrstna infrastruktura, imamo samo pet priveznih

mest za plovila dolžine nad 25 metrov. Marina bo morala narediti premik,« meni Murko, ki ob tem omenja tudi drugo pomembno infrastrukturo, kot so letališča, petzvezdični hoteli in ponudba hrane.

5.PRIJAZNEJšA DAVČNA PoLITIKA

Joc Pečečnik ugotavlja, da trenutna vladna zgodba ni razvojna zgodba. »Plače so preveč obdavčene, poslovno okolje podjetnikom ni naklonjeno. Zaradi tega žal nismo konkurenčni.« Tudi Sabina Sobočan deli mnenje, da bi morala vlada sprejeti takšno davčno politiko, da bo podjetja in talente, tudi tuje, privabila v Slovenijo. »Kako to, da v vladi ni nikogar, ki bi se spomnil, da bi omogočili delo upokojencem in jih oprostili davkov?« se je na enem izmed dogodkov ob razpravi o pomanjkanju kadrov, s katerim se spopadajo podjetja, vprašal Pečečnik.

Sodelovanje kluba z lokalnimi skupnostmi je naravno, saj imajo župani podobne težave kot podjetniki. Namen je, da se podjetniki in obrtniki večkrat srečamo in skupaj z lokalno skupnostjo ugotovimo, ali obstajajo realne možnosti za izboljšave.

6.BoLJšE SoDELoVANJE Z insTiTuciJami

znanJa

Po navedbah Kristine Kočet Hudrap, članice upravnega odbora SBC in lastnice podjetja Tiko Pro, ki ima sedež v Mariboru, je za razvojni preboj in napredek zelo pomembno sodelovanje občin, podjetij in univerze. »Znotraj tega trikotnika je treba vzpostaviti skupne aktivnosti. Podjetniki potrebujemo dialog. 25 odstotkov prebivalcev Podravja odhaja na delo zunaj regije, bodisi v druge regije bodisi v Avstrijo. Lahko se zgodi, da bo Podravska regija na srednji rok ostala brez delovno aktivnega prebivalstva, saj to ne bo imelo več interesa, da ostane tukaj.«

Tudi Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je poudaril pomen sodelovanja občin in podjetnikov ter univerz in inštitutov. »Le skupaj se lahko odzivamo na izzive današnjega časa, naj gre za spremembe energetske politike, iskanje inovativnih rešitev ali doseganje višje dodane vrednosti.« Vloga univerze se zdi pomembna tudi Marku Lukiću, članu upravnega odbora SBC in lastniku podjetja Lumar IG, ob tem pa dodaja še: »Podjetja z novimi zaposlitvami prinašamo več priložnosti in boljše ozračje v mestna območja. Če smo konkretni, lahko rečemo, da Maribor s svojimi gozdovi ponuja odlično lokacijo za vzpostavitev lesnopredelovalnega centra. Tukaj sta doma tradicija in znanje, v bližini je tudi Avstrija kot pomemben trg. To je gotovo priložnost za Maribor, da se kot zelena destinacija umesti na zemljevid Evrope.«

sbc LOungE – VAŠ

SBC lounge je oaza sredi mesta, ki vas popelje v prijeten ambient, kjer se člani lahko družite, mrežite, uživate v mirni pijači, namenite čas delovnim opravilom ali pa vam služi kot vmesna postaja med sestanki in popoldanskimi obveznostmi.

Po vzoru loungeov na letališčih si v njem lahko člani brezplačno postrežete s toplimi in hladnimi napitki, belim in rdečim vinom ter penino, v konjak sobi pa z najljubšimi pijačami članov.

Kot srce kluba je SBC lounge tudi središče družabnih, izobraževalnih in poslovnih klubskih dogodkov, vanj pa vabimo tudi druge zanimive goste.

ČLANSKI DOM

SBC Lounge na

Dunajski 119 v Ljubljani

lahko obiščete vsak dan od

ponedeljka do petka, parkirišče

je zagotovljeno po 17. uri. Za obisk

je potrebna predhodna najava prek

mobilne aplikacije SBCA, v modulu

Lounge, prek e-pošte na lounge@sbc.si

ali telefonske številke 030 315 000.

lahko najamete tudi za posebne dogodke, praznovanja ali predstavitve, tako člani kot drugi. Za rezervacijo pošljite povpraševanje prek mobilne aplikacije SBCA ali e-pošte: lounge@sbc.si.

SBC Lounge

Dobrodošli v SBC Lounge!

SBC za člane

Edinstvene storitve in ugodnosti za lastnike podjetij.

1 2

UPoRABA KlUBSKIh PRoSToRoV

Članom je na voljo uporaba treh glavnih klubskih prostorov: SBC Loungea, okrogle sobe in sestankovalnice. SBC Lounge je oaza sredi mesta, kjer se člani v prijetnem ambientu lahko družijo, mrežijo, uživajo v mirni pijači in svoj čas namenjajo delovnim opravilom, ali pa služi kot vmesna postaja med sestanki in popoldanskimi obveznostmi. Po vzoru loungeov na letališčih si lahko člani v SBC Loungeu brezplačno postrežejo s toplimi in hladnimi napitki, belim in rdečim vinom in penino, v Cognac Loungeu pa z najljubšimi pijačami drugih članov. SBC Lounge je na voljo tudi za najem za posebne dogodke, praznovanja ali predstavitve (tako članom kot drugim). Člani SBC imajo na voljo tudi okroglo sejno sobo in sestankovalnico. Vsi prostori so opremljeni z vrhunskimi zasloni in omogočajo povezavo prek videokonferenčnega klica.

PREDSTAVITVENI VIDEo VAšEGA PoDJETJA

PR-oddelek in produkcijska ekipa SBC za člane pripravljata visokokakovostno videovizitko o podjetju in poslovni dejavnosti. Video posnamemo v dveh delih. Prvi del snemanja poteka na lokaciji podjetja, kjer prikažemo poslovne prostore in način poslovanja, drugi del pa v klubskem e-studiu, kjer član pripoveduje zgodbo svojega podjetja. Člani video prejmejo za prosto uporabo in promocijo, objavimo pa ga tudi na spletni strani SBC (www.sbc.si), v aplikaciji SBC App in na družbenih omrežjih. Tako promoviramo najboljše slovenske podjetniške zgodbe, med katerimi so seveda zgodbe naših članov.

3

TRENING JAVNEGA NASToPANJA

Dober javni nastop ni stvar talenta, ampak dobrega treninga! Trening javnega nastopanja izvajajo izkušeni trenerji, ki članom predstavijo osnove komuniciranja z javnostmi, nato pa jih vodijo skozi praktični trening, ki poteka v klubskem e-studiu. Na treningu člani spoznajo štiri oblike javnega nastopa: intervju, izjavo, komentar in govor. Sledi videoanaliza z napotki za učinkovito komuniciranje, odpravo napak in predlogi za izboljšanje. Trening javnega nastopanja poteka individualno.

4 NAJEM E-STUDIA

E-studio je klubski studio z najsodobnejšo digitalno video- in avdioopremo. Idealen je za videosnemanja in intervjuje, produktno fotografiranje, izvedbo webinarjev in produkcijo drugih multimedijskih vsebin. Najem studia se obračunava po uri najema. Za člane SBC velja poseben klubski cenik, ki v ceni najema vključuje vso sodobno snemalno, tonsko in svetlobno opremo ter izkušeno ekipo strokovnjakov in scenografijo.

5

PoMoč Pri PRIDoBIVANJU DEloVNIh DoVolJENJ

zA TUJCE IN DoSToP

Do AMBASADoRJEV

KlUBA Po SVETU

Klubski servis SBC Global je namenjen svetovanju in podpori članom pri pridobivanju dovoljenj za delo in bivanje tujih delavcev v Sloveniji. Članom sta na voljo tudi svetovanje in podpora pri pridobivanju vizumov ter drugih konzularnih vprašanjih. Izkoristite lahko dostop do skoraj 30 ambasad SBC, ki delujejo na vseh celinah, pridružite pa se lahko tudi poslovnim obiskom kluba v tujini in se udeležite obiskov tujih poslovnih delegacij na sedežu kluba. SBC Global vas z informacijami usmeri na pravi naslov in vam skrajša pot do poslovnega cilja.

Prednosti članstva

6 USPEšNE zGoDBE o VAšEM PoDJETJU, PRoDUKTIh IN doSežKih

Zgodbe o podjetju, produktih, dosežkih, poslovnih partnerjih, trajnostnih praksah in drugih uspehih, povezanih s poslovanjem članov SBC, PR-oddelek kluba redno objavlja na spletni strani SBC (www. sbc.si) in na družbenih omrežjih. V zgodbah se osredotočamo na pomembnejše dosežke in rezultate članov. Po objavi članek pošljemo lokalnim medijem v okolju, kjer je sedež oziroma poslovanje podjetja. Uspešne zgodbe članov vključujemo tudi v redni članski novičnik (newsletter).

7

PoToVANJA IN PoSloVNI oBISKI TUJINE

Oddelek SBC Travel za člane in njihove družine organizira edinstvena potovanja, kjer se dobra družba prepleta z obiski zanimivih prestolnic in drugih krajev, ogledi znamenitosti in okušanjem lokalne kulinarike. Da ohranjamo poslovni duh, v potovanja vključujemo tudi obiske podjetij in drugih točk, ki so zanimive za podjetnike. Člani SBC bodo marca obiskali pomladni Amsterdam, aprila kulinarično bogato Baskijo, maja se klub odpravlja na Japonsko in junija v svetovljanski London.

UPoRABA APlIKACIJE

SBC APP

Digitalna aplikacija SBC App je intuitivna mobilna rešitev, ki članom omogoča dostop in naročanje vseh storitev kluba z enim klikom. Člani se v aplikaciji prijavijo na klubske dogodke v SBC Loungeu, rezervirajo uporabo klubskih prostorov, se prijavijo na potovanja ali dogovorijo za obisk oddelka Concierge, ki jim je kot članom vselej na voljo. Aplikacija omogoča spremljanje novic in uporabnih informacij. Z izpolnjevanjem anket lahko člani vodstvu predlagajo smer razvoja kluba. Aplikacija omogoča tudi mreženje in povezovanje z drugimi člani kluba.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov

Dunajska cesta 119

1000 Ljubljana

www.sbc.si

Center vozil Mercedes-Benz

Servisni center Prigo Brezovica ponuja vse kar potrebuje vaša zvezda. Profesionalno usposobljeni serviserji, najmodernejša delavnica ter prvovrstno vzdrževanje so le nekatere prednosti obiska pooblaščenega servisa Mercedes-Benz.

Zakaj v servisni center Prigo Brezovica? Ker na enem mestu ponujamo vse.

■ Pooblaščeni servis osebnih in lahkih dostavnih vozil Mercedes-Benz

■ Prodaja originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme Mercedes-Benz

■ Prodaja pnevmatik in vulkanizerske storitve

■ Prodaja malo rabljenih vozil

■ Moderna avtopralnica za osebna vozila

Rezervirajte svoj termin:

| Pooblaščeni servis osebnih in lahkih dostavnih vozil Mercedes-Benz

ŽIVJo, PoLETJE s člani kluba na Internautici

Zdaj že tradicionalen dogodek Živjo, poletje vsako leto zaznamujejo sproščeno vzdušje, snidenje poslovnih prijateljev ter odlična hrana in pijača. Letošnji skok v najbolj razigran letni čas se je odvil v drugi polovici maja v Portorožu na sejmu Internautica. Na morskem zraku so se v družbi najboljših podjetnikov spletla tudi mnoga nova prijateljstva. Zaključek: žur je več kot uspel, poletje se lahko začne!

Foto: Matic lipar

SiON - kje, kam, kdaj in zakaj?

SiON - kje, kam, kdaj in zakaj?

Ena aplikacija za vseh 212 občin.

Ena aplikacija za vseh 212 občin.

1. SiON je strateška mobilna aplikacija za interaktivno komunikacijo z občani. Aplikacija SiON ponuja hitre povezave z občino in občinsko infrastrukturo, novice in objave, prireditve in dogodke, turistične ponudbe, razpise in investicije, ankete, predloge in prijave ter učinkovito obveščanje prek potisnih obvestil.

Ker je mogoče izbrati obveščanje za več občin hkrati, se tako poveča krog obveščanja za uporabnike in občine.

2. Ob tem je SiON pripravljeno okolje za digitalizacijo projektov, ki so že zaželeni oziroma bodo kmalu potrebni na občinskih ravneh.

Gradimo digitalno pametno in povezano Slovenijo, saj je poenoteno, priročno in mobilno digitalno okolje najbolj prijazno za občine in občane.

3. Poleg omenjenega je SiON tudi priročno okolje za povezavo in komunikacijo občin s podjetniki. SiON portal je poleg naštetega integriran tudi s SBC podjetniško aplikacijo SBCA, ki omogoča različne digitalne oglasne deske za preprosto in tekoče informiranje podjetnikov.

Prva digitalna oglasna deska vključuje industrijska zemljišča, ki jih občine morda že ponujajo oziroma jih strateško načrtujejo. Opazili smo, da mnogi podjetniki do takšnih informacij preprosto ne pridejo, zato jim bomo tovrstne občinske informacije natančno predstavili v priročni mobilni obliki.

Skrajšajte si iskanje po spletu.

Skrajšajte si iskanje po spletu.

SiON vam ponuja

SiON vam ponuja

pomembne in priročne informacije za vse slovenske občine, zbrane v eni mobilni aplikaciji.

pomembne in priročne informacije za vse slovenske občine, zbrane v eni mobilni aplikaciji.

Označite si želene občine in prejemajte obvestila za tisto, kar želite izvedeti. Izbor je vaš. Naložite si SiON aplikacijo že danes.

Označite si želene občine in prejemajte obvestila za tisto, kar želite izvedeti. Izbor je vaš. Naložite si SiON aplikacijo že danes.

Spoznajte člane SBC

Kaj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino … Pripovedujejo tudi o svojih podjetniških napakah, na katerih so se največ naučili, in o dragocenih lekcijah, ki so jim prinesle uspeh.

Edinstveno branje o posameznikih, ki ustvarjajo podjetniške zgodbe.

LUDVIK ILoVAR

o. o.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Verjamem, da me je bolj kot ideja ali trenutni navdih v svet podjetništva pripeljalo življenje. Najprej, ko sem kot majhen otrok opazoval svojega vzornika očeta, njegove vrednote, poštenost, sočutje do soljudi, neskončen pomen dane besede, zvestobo družini in še bi lahko našteval. Kljub visokemu položaju v priznanem slovenskem podjetju ni skrival svoje goreče želje po ustanovitvi lastnega podjetja. Pot ga je sicer peljala do drugačnih preizkušenj, iskra podjetništva pa je v meni že čakala na pravi trenutek.

Odraščal sem v času prebujanja informacijskih tehnologij in rojevanja osebnih računalnikov. Že od začetkov srednješolskih dni sem bil »kuhan in pečen« v takratni Iskri avtomatiki, kjer so verjeli, da jim lahko že peščica srednješolcev razvije programske rešitve za proizvodnjo in podporo drugim procesom. Skratka, moja srednja šola in študij robotike sta bila bolj nuja in varnost za prihodnost, pravo življenje pa je bilo programiranje in požiranje vsega, kar je dišalo po informatiki. In neskončno sem užival v tem. Ko sem zaključil študij, sem imel za seboj že skoraj deset let delovnih izkušenj in to mi je dalo vso potrebno prednost, ki sem jo potreboval pri prvi zaposlitvi kot vodja informatike v komunalnem podjetju in sedem let kasneje, ko je iskra podjetništva v meni končno dočakala pravo netivo.

Kakšni so vaši cilji do leta 2030?

V Sloveniji in na Hrvaškem imamo veliko zadovoljnih in zvestih uporabnikov našega informacijskega sistema. Kar nekaj izmed njih je z nami že več kot dvajset let. Lahko bi rekel, da smo vsi kot ena velika družina, in tudi njim se imam za-

Predstavitev podjetja

hvaliti, da smo danes eden od vodilnih ponudnikov rešitev za množične obračune na področju prodaje električne energije, plina in komunalnih storitev ter na segmentu informatizacije proizvodnih procesov. Na vsak način jim želimo še naprej zagotavljati najvišjo raven podpore in zanje razvijati nove rešitve, s katerimi bodo kos vsem izzivom sodobnega časa. Seveda si želimo v našo družino privabiti še nove uporabnike v Sloveniji in na globalnem trgu, zato se že več let povezujemo s partnerji doma in v tujini ter pripravljamo rešitve, s katerimi nameravamo to tudi uresničiti. V zadnjem obdobju smo pridobili več razvojnih projektov, ki jih financirata ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropska unija predvsem na področju umetne inteligence in učinkovite rabe energije.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Največ zaradi časa, v katerem živimo. V nekem trenutku sem spoznal, da je vsak zase preveč ranljiv. SBC je odlično okolje, kjer si lahko izmenjamo izkušnje, skupaj rastemo in združeni nastopamo tudi na večjih trgih, kot je Slovenija. To nam lahko zagotovi večjo stabilnost in razvoj podjetja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Vsi prej ali slej naredimo kakšno napako. Še Bog ni ustvaril sveta popolnega in brez napak. Ampak pomemben je algoritem :). Da se iz napak učimo in rastemo ter da smo vedno boljši. In da jih seveda ne delamo prepogosto.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Splošno gledano na dvoje: da mi je uspelo okoli sebe zbrati ljudi, ki imajo podobne vrednote v življenju kot jaz in da radi skupaj delamo, da sem ustvaril podjetje iz nič, brez finančne ali VIP-podpore staršev in botrov, da imamo kakovostne proizvode, ki so sad naše, domače

ALEKSANDER simOn basTL

BASS d.o.o

Kot podjetje z več kot 30-letno tradicijo na trgu smo prepoznavni po digitalizaciji poslovnih procesov s svojim dokumentnim sistemom za brezpapirno poslovanje BassDMS.

100 Predstavitev podjetja DIgITalIzacIja poslovnIh procesov

Smo pomemben deležnik in soavtor večine standardov za e-dokumente v Sloveniji, kjer smo pri elektronski izmenjavi dokumentov B2G, B2B in B2C pomemben ponudnik. Poznani smo tudi kot največji ponudnik programske opreme in podpore za množične obračune v komunalnih podjetjih v Sloveniji. Skozi leta smo razvili dodatne programske module za celostno podporo poslovanja podjetja in skupaj s svojo podporo uvajamo ter podpiramo digitalizacijo poslovnih procesov v podjetjih.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ko sem bil študent prvega letnika računalništva, so me poiskali in prosili, da jim pomagam rešiti njihov izziv. Moj prvi program je bil obračun najemnine jeklenk tehničnih plinov. Dve zaposleni sta začeli obračunavati najemnino za preteklo leto januarja in navadno končali oktobra ali novembra (veste pa, kakšna je bila takrat inflacija). Obračun sem s programsko opremo pohitril na 36 ur, tako so začeli zaračunavati najemnino sproti za pretekli mesec, investicija pa se jim je povrnila že v šestih mesecih. Naročnik je bil zelo zadovoljen z rešitvijo in nato so se usule njihove ideje, kaj vse bi še želeli programsko podpreti. Po koncu študija je bilo tako logično nadaljevanje odprtje podjetja in nadaljevanje razvoja programske opreme, saj sem imel že več zadovoljnih stalnih strank, ki so uporabljaje naše rešitve in seveda potrebovale nadaljnji razvoj in podporo zanje. In potem je šlo samo še navzgor.

Kakšni so vaši vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Skupaj delamo prve korake pri uvajanju naslednje generacije v poslovanje, da se to dogaja kot evolucija v razvoju podjetja. Ob nadaljnji širitvi poslovanja smo začeli internacionalizirati svoje »brezpapirno« poslovanje z rešitvijo BassDMS. Stalno povečevati družino naših zadovoljnih na-

Predstavitev podjetja

ročnikov in vsem obstoječim ostati zvesti, saj najstarejši partnerji uporabljajo naše rešitve že več kot 30 let.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Mislim, da je takšnih delcev v mozaiku rasti podjetja veliko. Vsekakor pa smo posel ljudje in zato je najpomembnejša ekipa okoli tebe, ki se podpira med seboj, rešuje težave strank ter gradi medsebojno zaupanje in sodelovanje.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Ko vidim, kako skupaj s sodelavci dosežemo zastavljen cilj, tudi če je bila pot do njega malce bolj ovinkasta. Vsak skupni uspeh daje energijo za nove dosežke. Je pa v naši dejavnosti gotovo tudi pomemben dejavnik, da se vsak dan naučiš nečesa novega, tako delo nikoli ne postane monotono in si v neskončnem ciklu izobraževanja in napredka. Skupno doseganje ciljev in osebne rasti vseh deležnikov v ekipi pa ti daje kot vodji še posebno zadovoljstvo in novo energijo za naprej.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu?

Ko človek spozna, da veliko ve, ampak da je tistega, česar še ne ve, veliko več, takrat spoznaš, da ti nikoli ne bo dolgčas pri poslu ter da se boš nenehno izobraževal in spoznaval nove tehnologije. Te neskončne možnosti, ki jih ponuja IT-svet, so zame motivacija, da bom jutri spet kaj novega izvedel in se naučil, tako ostajaš v formi. Ko ti je delo tudi užitek, je vse skupaj samo še lepše in ti predstavlja zadovoljstvo – sploh ko se nekaj dobro naredi.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Smo zelo zeleno naravnani, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Imamo lasten računalniški center/oblak v Celju, za vso uporabljeno elektriko pa imamo ničen ogljični odtis . Smo tudi nosilec certifikata »Voda iz pipe«, pridno ločujemo vse odpadke in vsi skupaj se trudimo, da zmanjšujemo njihovo količino.

FiLiP kraLJ

DECOR & DESIGN, d. o. o.

Smo zanesljiv partner pri izvedbi celovitega interierja za dom in poslovne prostore. Smo ekskluzivni zastopnik vodilnih blagovnih znamk notranje opreme, ki v sodelovanju z arhitekti in visoko specializiranimi obrtniki zagotovi, da je opremljanje prostorov brezskrbno in prilagojeno željam stranke.

Lastnika

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

DECOR & DESIGN je družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo. Ustanovila ga je moja babica, arhitektka Damjana Marion, ki je bila in je še danes izjemno napredna ženska. Veliko je delala v tujini, kjer se je spoznala z inovacijami, ki jih pri nas še ni bilo. V Slovenijo je pripeljala svetovno znane italijanske znamke notranje opreme. Nastal je DECOR & DESIGN. Z leti se je podjetje preoblikovalo in danes smo vodilni izvajalec celovitih projektov interierja v naši regiji.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Cilj je nadaljevati rast. V prihodnjih letih želimo še bolj prodreti na mednarodne trge. Letos širimo podjetje na Bližnji vzhod, kjer nepremičninski trg izjemno hitro raste. Če danes delamo tudi na kakšnih manjših projektih, je vizija vedno bolj prevzemati velike projekte, ki potrebujejo kompleksne izvedbe in niso z ničemer omejeni – ne samo finančno, ampak tudi idejno.

Zakaj ste postali član SBC?

Vsak, ki je kdaj vodil podjetje, dobro ve, da to ni enostavna pot. Zato se mi zdi ideja, da se podjetniki združimo in si pomagamo, odlična. Ponosni član sem tudi zato, ker se borimo za enake cilje in vrednote.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Na začetku sem veliko stvari kljub zaposlovanju novih sodelavcev želel storiti sam, kar se je izkazalo kot neučinkovito. Danes zaupam v njihovo delo in odločitve.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Naj se pripravijo na zelo težko pot, ki pa je na koncu poplačana.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Še danes se mi zdi neverjetno, kako nam je med gospodarsko krizo, ki je močno prizadela DECOR & DESIGN, uspelo v kratkem času preoblikovati podjetje in ga v nekaj letih zgraditi v eno vodilnih podjetij v regiji v našem segmentu.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Na eni stranki zadovoljne stranke, na drugi strani pa zadovoljni sodelavci.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Leta 2021 je požar uničil naše skladišče in vso zalogo, ki smo jo hranili za stranke. Ta dogodek je v eni noči ogrozil obstoj našega podjetja. Ne glede na vse smo stopili skupaj kot ekipa in iz tega izšli kot zmagovalci. Marsikdo nam je takrat ponudil pomoč, česar ne bom nikoli pozabil.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Včasih zelo težko (smeh, op. p.). Šalo na stran, motivacije nam nikoli ne zmanjka, saj to prihaja od znotraj, še sam ne vem, od kod.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju? Ovire so samo v naših glavah.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Kjer je le mogoče, izvajamo digitalizacijo procesov.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje? Vedno z veseljem pomagamo. Ena izmed naših aktivnosti je sponzoriranje študentov arhitekture, ki lastnoročno gradijo šolo v Afriki.

podjetja: Filip Kralj in Tomaž Kralj

IVAN KoŽELJ

Z ljubeznijo do strojne obdelave že skoraj 30 let izdelujemo precizne kovinske in nekovinske elemente po meri za mehanski prenos energije.

sTrojna

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Po končani šoli sem se zaposlil v Gradcu, vedno pa sem imel željo iti na svoje in biti sam svoj šef. Pred tridesetimi leti je bilo obdobje, ko je skoraj vsak odprl svoje podjetje. Takrat je bilo na trgu veliko priložnosti. Našel sem povpraševanja, zanesljivih ponudb pa je bilo zelo malo, zato sem se odločil, da bom sam naredil najbolje. Število povpraševanj se je povečevalo, moral sem se dokazati s kakovostjo in rokom dobave, kar največ šteje pri kupcih v tujini in je bistveno za podjetje še danes. Velikokrat sem tvegal, pa mi je z nekaj sreče in poguma le uspelo.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030? Avtomatizacija in robotizacija proizvodnje.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V članstvu smo videli priložnost za sodelovanje in izmenjavo izkušenj z uspešnimi slovenskimi podjetji. Šteje tudi podpora kluba pri predlogih za spremembe v gospodarstvu, ki jih podjetniki opazimo veliko prej kot bi jih politiki. Glas enega podjetnika večinoma ne šteje toliko kot glas nekaj sto najuspešnejših podjetnikov v državi. Veseli nas, da klub SBC ponuja dostop do virov, podpore in povezav, ki lahko podjetjem pomagajo pri rasti in uspehu.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Napake so naravni del procesa učenja, podjetniki pa v njih vidimo predvsem priložnosti za rast in izboljšave. Veliko sem se naučil o plačilni (ne) disciplini v Sloveniji in opazoval, kako to urejajo v sosednji Avstriji. Pri nas neplačnik ni tako na udaru kot v Avstriji. Velike številke nas ne premamijo, raje začnemo z manjšimi naročili novih naročnikov in nato nadgrajujemo sodelovanje.

Predstavitev podjetja

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Ne glede na to, katero področje si izberete, se potrudite biti najboljši v tem, kar počnete. Če je nekaj vredno truda, bo zahtevalo čas in pozornost, bližnjice večinoma prinesejo le kratkoročno zadovoljstvo in uspeh. Če želite zgraditi stabilno podjetje z ugledom, bo to trajalo nekaj časa. Danes bi vsi radi na hitro obogateli, kar pa uspe redkim.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da smo v podjetju s podmladkom v zadnjih nekaj letih uvedli spremembe, ki so doprinesle k uspehu podjetja. Med drugim smo prvi v Sloveniji, ki uporabljamo edinstven nemški program za načrtovanje proizvodnje, ki nam sam preračuna dobavni rok, optimizira organizacijo proizvodnih procesov in prepozna ozka grla.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Od nekdaj me je veselilo, da sem lahko iz nič nekaj ustvaril. Ponosen sem bil na natančnost svojih izdelkov. Še danes največ damo na kakovost naših izdelkov in zanesljivost dobave. Zadovoljen sem, ko vidim, kakšno ekipo smo zgradili in kako sodelujemo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Kriza 2008. Takrat se je povpraševanje skoraj čez noč drastično zmanjšalo. Bilo je kar nekaj neprespanih noči, saj je bilo treba sprejeti veliko težkih odločitev, da je podjetje obstalo. Na srečo smo tudi ta izziv uspešno prebrodili.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Ker smo manjše podjetje, se lahko hitro pogovorim neposredno s svojimi zaposlenimi. Pomembno je, da je vsak za svoje delo pošteno plačan, bistveno pa je tudi, da smo zbrali ekipo, ki dobro sodeluje. Na to tudi vedno gledamo, ko zaposlujemo nove ljudi. Nagrajujemo zvestobo zaposlenih, ki pokažejo voljo in željo po napredovanju, ter jim omogočamo večjo samostojnost in soodločanje v poslovnih

DAmJAN KRAJC Eurobox, d. o. o.

Smo proizvodno podjetje, ki se ukvarja z izdelavo kartonske embalaže. Program obsega izdelavo transportne, kaširane, darilne in izsekane embalaže.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Začetki podjetja segajo v leto 1988, ko je podjetje ustanovil moj oče Franc Krajc skupaj s poslovnim partnerjem. Podjetju sem se pridružil leta 1998. Ključno za razvoj je bilo leto 2001, ko sva z očetom odkupila delež in ime podjetja spremenila v Eurobox, d. o. o.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Vizija je zagotovo v prvi vrsti ta, da podjetje ostane v družinski lasti, z vzgojo in učenjem naslednje generacije. V prihodnjih letih je naš cilj, da vzpostavimo dodatne segmente proizvodov in se osredotočamo na še večjo dodano vrednost v proizvodnji in za okolje. Imamo pa tudi namen ustanoviti podjetja v tujini.

Zakaj ste postali član SBC?

Člani kluba SBC smo postali, ker združuje podjetnike s skupnimi temelji, cilji in vrednotami. V Sloveniji nujno potrebujemo predstavnike podjetnikov, ki bodo kompetenten sogovornik, pogajalec in partner državi. Verjamem, da se s pomočjo kluba SBC lahko izpostavi družinska podjetja, s tem pa tudi ugled podjetnikov, naše delo, prizadevanja in uspehe.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Sledite svojim sanjam in naj vam bodo napake spodbuda za napredek. Treba je podrobno preveriti, ali ima ideja res potencial na trgu. Najpomembneje je poiskati sodelavce, ki z vami delijo vizijo in željo po doseganju ciljev, saj vam bodo pomagali na poti k uspešni izpeljavi projektov.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na naše zaposlene, s katerimi že več kot 35 let delujemo na konkurenčno

zahtevnem trgu, se spopadamo z izzivi in smo uspešni v premagovanju raznolikih kriz in izzivov.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največ zadovoljstva mi prinese, ko vidim vsakoletni napredek v podjetju. Predvsem pa, da naši kupci cenijo trud in spremembe, ki jih uvajamo za boljše dobavne pogoje in večjo podporo. Ponosen sem, da z večino kupcev sodelujemo in skupaj rastemo že več desetletij.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je bila leta 2017, ko smo se odločili za investicijo v kartonski stroj. Investicija je bila takrat zelo visoka in hkrati nujna za nadaljnji razvoj in rast podjetja. Bila pa je zahtevna in bi lahko bila moja usodna napaka, česar sem se zavedal. Izvedba je bila zahtevna z vidika finančne obsežnosti, dvoletnega obdobja pred zagonom in hkrati iskanja novih dobaviteljev za našo novo ključno sestavino, papir. Investicijo nam je uspelo zaključiti leta 2019, kar je bilo ključno za uspeh.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Delo mi je v veselje in izziv, imam še mnogo ciljev in vidim veliko priložnosti za rast in uspeh, kar me motivira in žene naprej. Za zdravo ravnovesje pa poskrbim z zdravim načinom razmišljanja in cestnim kolesarstvom. V prostem času se rad odpravim na družinsko potepanje in s tem ohranim ravnovesje med delom, zabavo in veseljem.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Lani smo postavili še dodatne sončne elektrarne, tako da imamo skupaj 1 MW, ki nam zagotavlja 82 % naših potreb. Ves odpadni papir, ki nastane pri izdelavi izdelkov, ponovno uporabimo pri izdelavi reciklažnih papirjev, tako da so naših izdelki zagotovo eni izmed najbolj zelenih. Letos bomo pridobili certifikat ISO14000 in se usmerili v še večjo izrabo trajnostnih energij ter smotrno porabo surovin in energentov.

rOk kObaL

EUROPACIFIC, d. o. o.

Smo sodobno mednarodno logistično podjetje, ki organizira cestni, pomorski in zračni prevoz.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Europacific sem ustanovil leta 2003. Svojo kariero v logistiki sem začel že v zgodnjih letih, saj je bil moj oče uspešen ladjar na Daljnem vzhodu, kjer sem tudi odraščal in se šolal. Po zaključenem študiju na ameriški Univerzi Maryland sem ustanovil svoje podjetje Europacific, ki se je v nekaj letih razvilo v enega od vodilnih logističnih ponudnikov v Sloveniji in širše. Danes ima EP holding z Europacificom na čelu več kot 80 zaposlenih in se ponaša s široko paleto storitev, vključno z oskrbovalno verigo, skladiščenjem, prevozom in carinskimi storitvami.

Kakšni so vaši cilji do leta 2030?

Naša vizija je postati vodilni logistični ponudnik v regiji, ki strankam zagotavlja trajnostne, inovativne in prilagojene rešitve za njihove logistične izzive. Do leta 2030 si želimo povečati obseg poslovanja, širiti naše storitve in vzdrževati najvišjo raven storitev za naše stranke. Želimo se osredotočiti na trajnostni razvoj naše poslovne dejavnosti, ki bo vključeval uporabo napredne tehnologije, in zmanjševanje vpliva na okolje. Prav tako se želimo še naprej razvijati na področju čezmejnih prevozov in postati vodilni ponudnik teh storitev v regiji.

Naši cilji do leta 2030 vključujejo tudi nadaljnje izboljševanje kakovosti storitev in procesov, povečanje produktivnosti in doseganje najvišjih standardov v industriji. Želimo se povezati z najboljšimi strokovnjaki in tehnološkimi partnerji, da bomo lahko zagotovili inovativne in učinkovite rešitve za naše stranke. Vztrajno se bomo osredotočali na razvoj naših zaposlenih in ohranjanje kulture, ki spodbuja ustvarjalnost, timsko delo in

odličnost. Skupaj bomo gradili močno in trajnostno prihodnost za Europacific in naše stranke.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Ker verjamemo v pomembnost povezovanja in sodelovanja med podjetniki v Sloveniji. SBC nam omogoča dostop do številnih priložnosti za izobraževanje, mreženje in poslovno sodelovanje z drugimi podjetji. S članstvom v SBC želimo prispevati k razvoju podjetništva v Sloveniji in se hkrati povezovati z drugimi podjetji, ki delijo naše vrednote in cilje.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Ko smo začeli graditi naše podjetje, smo se osredotočili predvsem na eno stranko in smo ji namenili veliko več pozornosti in sredstev, kot bi ji sicer morali. Ta stranka je bila za nas izjemno pomembna, saj nam je prinesla velik del prihodka, vendar smo zaradi tega zanemarili druge morebitne stranke in možnosti za rast podjetja.

Ko smo izgubili to stranko, smo se znašli v težkem položaju, saj smo bili odvisni od enega vira prihodkov in nismo imeli dovolj raznolikosti v našem poslovanju. Iz te napake smo se veliko naučili, da se nikoli ne smemo preveč osredotočati na eno stranko ali en vir prihodkov, ampak vedno razvijati in iskati nove priložnosti za rast in razvoj našega podjetja.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Da si vzamejo čas za temeljito načrtovanje in pripravo na svojo podjetniško pot. Preden začnejo graditi svoje podjetje, bi se morali vprašati, kaj želijo doseči, kakšna je njihova vizija in kaj so njihovi cilji.

Poleg tega bi morali biti pripravljeni na težave in izzive ter vedeti, da bodo napake in neuspehi del procesa. Pomembno je, da se iz teh napak in neuspehov naučijo ter da se nikoli ne vdajo.

JANKo ČEVKA

TER ANDRAŽ IN ŽIgA ČEVKA

Skupina EXOTERM

Osredotočamo se na razvoj in proizvodnjo pomožnih metalurških materialov za jeklarne in livarne.

Število zaposlenih EBIT (v 1000 EUR)

Lastnika podjetja: Janko Čevka in Rudolf Capuder

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

EXOTERM, d. d., je družba, katere korenine segajo zelo dolgo v zgodovino, saj prvi zapisi o pravnih prednikih segajo v 18. stoletje. V tistem času je obrtniška delavnica družine Fock začela proizvodnjo sveč in kasneje še proizvodnjo mil in pralnih praškov, vendar ne pod imenom Exoterm. Po drugi svetovni vojni, leta 1945, je bila delavnica nacionalizirana in kmalu na robu propada. Po prestrukturiranju v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je družba začela proizvajati specialne kemične dodatke za metalurško in livarsko industrijo oz. pod skupnim imenom pomožni materiali za jeklarstvo in livarstvo. Leta 1991 je prišlo novo obdobje, ki je bilo najtežje v obstoju družbe, saj je izgubila 90 % trga. Začel se je boj za preživetje. Leta 1996 je vodenje družbe prevzel Janko Čevka in začel novo zgodbo prestrukturiranja in lastninskega preoblikovanja. Zaključek tega obdobja in tudi prestrukturiranja je bil leta 2002, ko smo ustanovili hčerinske družbe EXOTERM-IT, d. o. o., ki je prevzela vso osnovno dejavnost družbe. Danes, po dobrih dvajsetih letih, pa vodenje družbe že prevzema mlajša generacija.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Naš cilj je tako znotraj podjetja kot tudi z zunanjimi deležniki ustvariti sodelovalno in povezovalno kulturo, ki bo spodbujala razvoj novih izdelkov in tudi kadrov. Pestra starostna struktura našega podjetja nam omogoča prepletanje mladostne zvedavosti in izkušenosti, kar daje skupini utrip. Smo zanesljiv in do okolja prijazen poslovni partner, naša želja pa je okrepiti sedanji položaj tako

na domačem trgu kot na evropskih in drugih tujih trgih. Pri tem računamo na naš strokovni kader, ki z novimi znanji in inovativnimi idejami skrbi za razvoj izdelkov in izboljšanje svojega položaja na trgu.

Zavedamo se, da je konkurenčnost na trgu vedno zahtevnejša, zato nenehno vpeljujemo nove tehnologije, ki nam omogočajo, da vzdržujemo svojo konkurenčnost. Naše inovativne rešitve in uporaba najnovejših tehnologij nam omogočajo izboljšanje kakovosti naših izdelkov in storitev, kar je pomembno za dolgoročni uspeh podjetja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosni smo na celotno ekipo v družbi, ki se uspešno spoprijema z vsemi izzivi poslovnega okolja tako doma kakor v tujini. Postali smo zaupanja vreden dobavitelj domačim in tudi tujim industrijskim družbam. Mlajša generacija prevzema vse ključne vzvode, s katerimi bo krmarila vodenje družbe skozi vse ovire in čeri današnjega poslovnega okolja.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljni zaposleni in zaupanja vreden poslovni partner kot stabilna in ugledna družba, ki poslovnim partnerjem s svojimi izdelki in znanjem doprinese k njihovi rasti ter medsebojnemu zadovoljstvu.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V skupini EXOTERM se usmerjamo k izrabi obnovljivih virov energije ter optimalni rabi virov. Večino električne energije že pridobivamo iz lastnih sončnih elektrarn in kogeneracije, kar nam omogoča, da zmanjšamo porabo fosilnih goriv in s tem zmanjšamo negativne vplive na okolje. Poleg tega smo vzpostavili hranilnike električne energije, v katerih shranjujemo viške električne energije, kar nam omogoča optimalno izrabo energije.

112 Predstavitev podjetja TransporT, TrgovIna In sTorITve

grEgOr HubaT

HUBAT, d. o. o., transport, trgovina in storitve

Osnovna dejavnost podjetja je prevoz blaga v domačem in mednarodnem prometu ter posredovanje prevozov. Naš vozni park obsega 40 vozil ekološkega

razreda EURO6 ter 55 prikolic za prevoz nevarnih snovi tipa LGBF in L4BH. Podjetje v največji meri prevaža vnetljive tekočine, ki se uporabljajo kot goriva ali aditivi za goriva, kemikalije, ki služijo kot surovina za izdelke v kemični industriji, ter prevoze bitumna in težkih olj.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Družinsko podjetje Hubat je bilo ustanovljeno kot dopolnilna dejavnost očeta Petra Hubata, ki je leta 1992 zapustil podjetje Petrol kot voznik, odkupil prvo vozilo in začel kot samostojni podjetnik.

Današnja lastnika Gregor Hubat in moj brat Aleksander sva leta 2000 skupaj z očetom ustanovila podjetje HP Commerce – današnji HUBAT. Ideja je prišla samoumevno, saj je oče pri dostavi kurilnega olja potreboval trgovsko podjetje, kar je bil prvi namen ustanovljenega podjetja.

Kakšna so vaši cilji do leta 2030?

Kot osrednji cilj za prihodnost vidimo dvigovanje kakovosti, saj je konkurenca na trgu prevoznikov visoka, še posebej v času po covidu. Načrt stabilizacije poslovanja zajema ključno preusmeritev v zdravo rast in širitev na področju servisa in skladiščenja. Kot ponudnik kurilnega olja in dizelskega goriva pa želimo svoje poslovanje razširiti na celoten zahodni del Slovenije.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V SBC sem prišel na priporočilo prijatelja. Najbolj sta me pritegnili vsebina druženj in naravnanost članov k izboljšanju položaja in ugleda podjetnikov v Sloveniji.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Če bi moral izpostaviti kakšno napako v začetku, zagotovo izstopa ena, ki me je naučila, da nikoli ne smeš nehati presojati svojih odločitev. Ko smo v začetku našega poslovanja najeli skladišče naftnih derivatov v Kamniku, ki je zdaj v naši lasti,

113 Predstavitev podjetja

je bila to za nas velika pridobitev. Olajšala nam je prekladanje blaga in izboljšala možnosti dostave. Da bi si olajšal delo, sem dvignil zalogo na previsoko raven. Hladen tuš je prišel, ko je cena derivatov padla in sem z zalogo pridelal precejšnjo izgubo.

Kaj bi svetovali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Glede na to, da sem v panogo prevozništva prišel zaradi družinskih vezi, sem svojo prvotno panogo informatike opustil. Še vedno pa lahko svoje znanje in ideje vnašam tudi v vsakdanje delo. Če bi želel kakorkoli svetovati, je, da nobena še tako dobra ideja ali poslovna priložnost ne rodi sadov brez marljivega in predanega dela.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na izboljšanje delovnih pogojev v podjetju. Iz podjetja, ki je kupovalo rabljene tovornjake, prekladalo blago na parkirišču, servisiralo vozila na prostem, je zraslo podjetje, ki delavcem zagotavlja varno delo in delovna sredstva na visoki ravni.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zagotovo so to zadovoljne stranke in dobri poslovni odnosi s poslovnimi partnerji.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zdi se mi, da je to obdobje najtežje, ker se veže na zadnjo krizo. Lanski in tudi trenutni ukrepi vlade na našem področju so zelo destruktivni in večkrat se vprašam, ali ima vse skupaj še smisel.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Motivacija so kratkoročni in dolgoročni cilji. Včasih so se mi zdeli megalomanski in nedosegljivi in ravno to je tisto, kar me je najbolj motiviralo. Koncentracijo poskušam izboljšati s prosim časom, ki ga največ namenim športu in oddihu z družino.

Lastnika podjetja: Gregor Hubat, Aleksander Hubat

Ukvarjamo se z razvojem in proizvodnjo kartezičnih robotov, direktnih pogonov in produktov za industrijsko avtomatizacijo.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje Hypex d.o.o sem odkupil od očeta, sam pa sem že pred tem začel razvijati posel kartezičnih robotov za industrijsko avtomatizacijo z veliko željo po preboju v tujino.

Kakšni so vaši vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Vizija je postati vodilni proizvajalec direktnih pogonov in njihovih večosnih celovitih rešitev v naslednjih petih letih. Cilji so, da postanemo svetovno znana znamka na tem področju in da smo s svojimi podjetji neposredno prisotni na vseh največjih svetovnih trgih. Trenutno smo s svojimi podjetji prisotni v Ameriki, Nemčiji in na Češkem, skupno pa obdelujemo več kot 60 držav.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Zaradi želje po povezovanju in druženju z isto mislečimi, pridobivanju novih prijateljstev in predvsem izmenjevanju znanja in izkušenj z najboljšimi podjetniki v Sloveniji.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Pomanjkljivo definirana družbena pogodba o ustanovitvi družbe z napačnimi partnerji. Naučil sem se, da je treba pri ustanovitvi podjetja v tujini družbeno pogodbo o ustanovitvi pravilno pripraviti z ustreznimi vzvodi in možnostmi. Pot, ki sem jo prehodil sam, pa je zadržala in ovirala nadaljnje širjenje našega poslovanja na dotičnem trgu.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki si želijo podati se na podobno podjetniško pot kot vi?

Če delate v partnerstvu, dobro definirajte družbeno pogodbo. Ljudje se spreminjamo skozi čas, pogodba pa ostane ista. Sicer pa na kratko: nikoli ne odnehaj, za vsako težavo se najde rešitev.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ciljev, ki smo si jih zastavili, za zdaj še nismo dosegli, zato tudi težko postavim konkretni dosežek na zasluženo prvo mesto. Na zmagovalni uspeh še čakam, saj vsi skupaj trdo delamo za njegovo uresničitev. Vsekakor pa je v samem vrhu dosežkov

tudi to, da smo podjetje že pred petimi leti močno digitalizirali v smeri »digital enterprise« in tako strankam ponudili močno spletno podporo.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Kljub vsem preprekam in oviram, ki sem jih doživel ob in po prevzemu podjetja, sem končno lahko začel usmerjati podjetje in ekipo z vizijo razvoja kartezičnih robotov, direktnih pogonov in produktov za industrijsko avtomatizacijo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Teh je kar nekaj, težko izberem le eno. Vsekakor pa si je prvo mesto izborila preizkušnja prevzema družinskega podjetja.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Pri delu me najbolj motivirata uspešen razvoj novih produktov in trgov ter pridobitev novih zadovoljnih strank.

Z zbranostjo nimam težav, saj imam močan fokus. Del mojega vsakdanjika je tudi šport, s katerim uravnovesim tok misli in poleg tega naredim še nekaj za zdravje.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Zaposlene je treba dobro plačati za dobro opravljeno delo. Ključnega pomena je tudi spoštovanje do zaposlenih in poslovnih partnerjev. Dobro delo mora biti nagrajeno.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Zaposlovanje lokalnega prebivalstva je že od nekdaj naša najpomembnejša družbena odgovornost, prav tako ohranjanje delovnih mest tudi v času kriz.

DAmJAN KoČEVAR

Kamini Kočevar, d. o. o.

Smo ponudnik kaminov, peči, letnih kuhinj in štedilnikov

Kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje Kamini Kočevar je družinsko podjetje, ki sem ga leta 2006 prevzel kot 28-letnik. S podjetništvom sem rasel od malega in čeprav sem imel proste roke pri izbiri poklica, je bil prevzem družinskega podjetja nekako samoumeven. Podjetje sem prevzel iz ljubezni do tega dela, saj imam ogenj zares rad in še danes skoraj ni dneva, ko ne bi zakuril v kaminu.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030? Pričakujem, da bo v prihodnjih letih stanje na trgu gradbeništva spet zanihalo navzdol, zato ostajam realist: tudi do leta 2030 ostajamo glavni ponudnik kaminov na Slovenskem in skupaj z drugimi izdelki na področju kaminske tehnike povečujemo svoj tržni delež. Ponudba kaminov na drva in pelete se namreč širi na kamine, ki vse bolj uporabljajo naprednejšo tehnologijo. Že sicer vse priljubljenejši kamini na bioetanol delujejo na podlagi elektronike in pametnih instalacij, z velikimi koraki pa v naš prostor prihajajo še naprednejše električne naprave, ki s pomočjo holograma ustvarjajo prikaz trirazsežnostnega plamena prek projektorja. Naša vizija je biti tudi na tem področju vodilni ponudnik, zato veliko vlagamo v izobraževanje trga.

Zakaj ste postali član SBC?

Člani smo postali na povabilo že obstoječega člana SBC, glavni vzgib pa je bil izmenjevanje izkušenj in znanja z drugimi podjetniki. Nenazadnje je članstvo tudi priznanje podjetju Kamini Kočevar in v ponos nam je, da smo zadostili vsem kriterijem. Članstvo nam dviguje ugled, obenem pa lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevamo svoj glas kot predstavnik družinskega podjetja.

Predstavitev podjetja

117

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Opažam, da sem bil pri nekaterih idejah in investicijah v preteklosti preveč konservativen. Če je to napaka, potem bi si želel, da bi v preteklosti imel več poguma tvegati in bi se lotil nekaterih idej, ki so se pozneje izkazale za dobre priložnosti, pa sem jih zaradi strahu pred neuspehom izpustil iz rok.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Čeprav sem prevzel že utečeno, ugledno družinsko podjetje, je moja izkušnja, da brez delavnosti, vztrajnosti, truda in odrekanja ni rezultatov. Mladim, ki prevzemajo družinsko podjetje, bi svetoval, naj se ne zadovoljijo z že postavljenimi okvirji. Naj si dovolijo nadgrajevati utečene posle, imeti nove ideje in drugačne pristope, kajti le tako bo podjetje lahko napredovalo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosen sem na to, da smo v podjetju dosegli tako visoko raven strokovnosti, da pravzaprav ni projekta, ki ga ne bi zmogli izpeljati. Želje so včasih ekstremne in v ponos mi je, da sem okoli sebe zbral ekipo strokovnjakov, s katero zmoremo uresničiti tudi najzahtevnejše projekte.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Ves glavni strokovni kader je v podjetju zaposlen, že vse odkar sem prevzel podjetje, torej ostajajo z mano več kot dvajset let. To, da imamo v Kaminih Kočevar minimalno fluktuacijo zaposlenih, mi je v veliko zadovoljstvo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Vodenje podjetja sem prevzel v zlati dobi, nekaj let pred krizo leta 2009. Ta me je postavila na realna tla in učil sem se optimizirati poslovanje, a kljub sušnim letom mi je uspelo obdržati kolektiv v prejšnjem obsegu. K sreči neke večje, ekstremno težke preizkušnje nisem doživel. Naj tako

LANCom, d. o. o. miHa JurgEc

Ukvarjamo se s sistemskim inženiringom, prodajo in implementacijo periferne opreme ter razvojem lastne programske opreme za več svetovnih trgov.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Delež v podjetju sem podedoval od očeta, ki je podjetje zasnoval in ga uspešno tudi vodil skoraj 25 let. Dejavnost podjetja je skovanka iz kratic LAN (Local Area Network) in COM (Communications), ki sta opisovali našo glavno dejavnost, torej ukvarjanje z računalniškimi mrežami in komunikacijo. Podjetje se je v svojem obstoju seveda večkrat temeljito preobrazilo, velikokrat tudi kot posledica tehnoloških premikov v svetu.

Kakšni so vaši cilji do leta 2030?

Naša vizija je postati najvplivnejše IT-podjetje v državi ter prvi med svetovnimi igralci na področju sistema obveščanja potnikov (Passenger Information System) na področju železnic. Ključni cilji podjetja pa so imeti vsaj sto zaposlenih, povečati prihodke za 50 odstotkov ter vedno zasledovati najnovejše tehnološke trende, da lahko strankam vedno zagotavljamo najboljše.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Člani smo postali, ker smo bili naveličani modelov drugih poslovnih klubov. SBC je ponudil nekaj novega, med obstoječimi člani pa so bila sama uspešna, večinoma družinska podjetja. Želeli smo biti v stiku z najboljšimi.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Brez napak bistvenega napredka ne more biti. Seveda pa se zavedam, da jih ne smeš ponavljati. Nekoč sem se na sestanku predrzno obnašal (bil sem tudi veliko mlajši in malo »kavbojca«) in me je direktor nasprotne strani hitro odslovil in še nadrl povrhu. Situacija je sicer narekovala, naj le ohranim živce, ki jih žal nisem. Tudi to je življenje.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Če vam notranji duh narekuje, da pojdite po stopinjah svojih staršev oz. sorodnikov, ki so podjetje ustvarili, to tudi naredite. Če se v podjetju ne vidite, nima smisla zapravljati časa, ki je zelo dragocena dobrina.

Moj nasvet vsem je, da je treba vztrajati in ne biti preveč obremenjen, tudi če rešitev še ni jasna. Ponavadi se okoliščine tako izidejo, da se rešitev najde.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosen sem na to, da nas je v zadnjih petih letih zapustilo manj kot pet odstotkov stalnih sodelavcev, medtem ko se neprestano pridružujejo novi. To nekaj pove o vrednotah, kulturi in navsezadnje dinamiki med ljudmi, ki se očitno dobro razumejo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja v karieri je bila gotovo njen začetek. Po očetovi bolezni sem ostal brez vzornika in človeka, ki bi mi lahko o podjetju največ povedal. Ker žal prej nisem sodeloval, sem vse začel na novo. Vse druge ovire in podjetniški problemi so proti tem začetkom manj pomembni, saj sem jih nekako vse prebrodil.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V podjetju se pripravljamo na investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti in prehod na obnovljive vire energije. Zmanjšujemo uporabo papirja in v največji meri spodbujamo uporabo elektronskih dokumentov in digitalnih orodij.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V podjetju se pripravljamo na investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti in prehod na obnovljive vire energije. Zmanjšujemo uporabo papirja in v največji meri spodbujamo uporabo elektronskih dokumentov in digitalnih orodij. Da bi ustvarili zdravo in spodbudno delovno okolje, skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih, tako da jim zagotavljamo različne ugodnosti, npr. specialistično zdravstveno zavarovanje, razširjene preventivne preglede, sadje v pisarni, masaže na delovnem mestu … Zaposlenim omogočamo delo od doma ter uporabo videokonferenc, s čimer zmanjšujemo potrebo po fizičnih potovanjih in s tem znižujemo emisije.

Z donacijami različnim organizacijam in dobrodelnim ustanovam prispevamo lokalni skupnosti. Sodelujemo pri dogodkih, ki podpirajo izobraževanje in razvoj mladih, podpiramo humanitarne akcije, nepridobitne organizacije, šole, športne dejavnosti ipd. V lokalnem okolju prav tako sodelujemo s šolami in dijakom omogočamo praktična usposabljanja in mentorstva.

bOruT LEbEn

Mediaplan 8, d. o. o.

Ukvarjamo se z oblikovanjem in tiskom vseh vrst klasičnih tiskovin različnih naklad. Pomemben del predstavljata tudi oblikovanje in UV-tisk, katerega največja prednost je aplikacija barve na praktično vse vrte materialov.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Vrsto let sem bil del kolektiva v klasični tiskarni, kar me je pripeljalo do spoznanja, da klasični tisk in obdelava tiskovin ne dohajata potreb in želja strank oziroma trga. Zgraditi/ustvariti sem želel podjetje, ki ne bo le ponujalo storitev, ampak bo tudi skrbelo za stranke. Podjetje, ki bo usmerjeno v prihodnost in bo zmožno slediti tehnološkemu napredku in strankam ponuditi nove rešitve, drugačne izdelke.

UV-tisk se ponaša z odlično obstojnostjo in trdnostjo, visoko ločljivostjo tiska in živimi barvami (uporaba CMYK in bele barve). S tem se je odprla možnost strankam ponuditi personalizirane izdelke (izdelava in potisk unikatnih daril), tiska promocijskega materiala, pa tudi tiska na industrijske komponente. Našo ponudbo smo razširili tudi z oblikovanjem in izdelavo NFC-kartic. Poleg tega imamo tudi širok izbor že izdelanih promocijskih daril različnih kakovosti in cenovnih razredov z možnostjo dotiska logotipa ali motiva. Vseskozi pa razvijamo nove proizvode in stremimo k temu, da uvajamo nove tehnologije in rešitve na področju tiska. Vodilo podjetja je, da ponujamo celotni pristop in s tem razbremenimo stranke. Za stranko skrbimo od prvega klica do dostave končnega izdelka. Tudi če stranka nima izoblikovane ideje, kaj točno želi in kako doseči cilj, je naša naloga, da ji pri tem pomagamo, jo usmerjamo do želenega cilja pri izbiri materiala, oblikovanju, vrsti tiska, dodelave tiskovine.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Postati eno izmed najbolj prepoznavnih podjetij na področju tiska z naprednimi tehnološkimi rešitvami, ki omogočajo cenovno konkurenčen tisk tako velikih kot tudi butičnih naklad, vključno s personalizacijo in dodelavo tiskovin, vse od začetne ideje do končnega izdelka. Klasični ofsetni tisk bo sčasoma postal del preteklosti, saj nove tehnologije na področju digitalnega tiska omogočajo hitrejšo in bolj kakovostno izdelavo tiskovin, vključno z variabilnim tiskom in dodelavo tiskovin. Hkrati pa digitalni tisk pomeni tudi precejšnje zmanjšanje obremenitve okolja z nevarnimi snovmi, bistveno skrajšanje časa izdelave tiskovine ter znaten prihranek pri materialu.

https://mediaplan8.com info@mediaplan8.com

Zakaj ste postali član SBC?

Verjamem, da lahko podjetniki s povezovanjem ter izmenjavo izkušenj in informacij dosežemo več. V SBC je ogromno ljudi, ki jim je z lastnim trudom uspelo ustvariti zgodbe o uspehu, in cenim možnost, da se lahko učim od njih, da se učim od najboljših.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Če gledam nazaj, bi rekel, da je bila hkrati najtežja odločitev in največji dosežek to, da sem pustil uspešno službo, varen zaslužek in z dvema majhnima otrokoma začel svojo podjetniško pot.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju svojega podjetja?

Rast podjetja, širjenje dejavnosti ter zadovoljstvo strank.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Sprejeti dejstvo, da ne smeš soditi po sebi.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Z mislimi in dejanji smo usmerjeni v prihodnost in razvoj našega podjetja. Pri svojem delu želimo biti najboljši in svojim strankam ponuditi optimalne in inovativne rešitve.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili pri svojem podjetju?

To je nasvet, ki so mi ga pred časom dali na Transformacija: Don't add time.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Zavzemamo se, da bomo v najkrajšem mogočem času pridobili okoljske certifikate ter certifikat FSC, saj se zavedamo, da je okoljska zavest pomemben del naše prihodnosti.

mag. mARKo PoŽENEL

skupina Monicolor (Monicolor MS, d. o. o., Monicolor Kranj, d. o. o.)

Glavna dejavnost je distribucija premaznih sistemov za kovinsko industrijo (kjer pokrivamo tako mokre kot praškaste barve) in antikorozijo, ki ga dopolnjujemo s sektorjem zaključnih gradbenih del ter premazi za lesno industrijo.

https://www.monicolor.si ms@monicolor.si; kr@monicolor.si

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Moja podjetniška zgodba je nadaljevanje oziroma nadgraditev zgodbe mojega očeta, ki je leta 1990 odprl lastno maloprodajo v sektorju barv in lakov v Kranju. Nadgradnja pa je sledila spoznanju, da industrijski trg potrebuje 24-urni servis in da moram z vstopom v podjetje le to prilagoditi do te mere, da bomo tega sposobni.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Zadnjih pet let je bilo za podjetji izredno turbulentno in naslednji dve leti bosta ključni pri stabilizaciji razvojno-nabavnih-prodajnih kanalov ter krepitev prisotnosti na začrtani poti stabilizacije z uveljavitvijo novih, naprednih tehnologij in sistemov skupaj z zelenim prehodom.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Za vsako podjetniško zgodbo stoji mnogo napak, mnogo neprespanih noči in izmenjava izkušenj na tej ravni je mogoča samo prek kluba, kjer si enakovreden sogovornik, ne številka. SBC je stična točka najuspešnejših podjetnikov in ne tajkunov, izkoriščevalcev delavcev ipd., kot nas mnogi želijo predstaviti širšemu okolju, ampak delovnih ljudi, brez katerih ta država niti približno ne bi bila tam, kjer je.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili? Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Daleč največja in skorajda pogubna napaka je bil vstop v partnerstvo z dvema Slovencema pri poskusu postavitve lastne proizvodnje premaznih sistemov za industrijo. Podjetniki velikokrat razmišljamo intuitivno in se moramo velikokrat odločiti na podlagi nezadostnih informacij, medtem ko nepošteni ljudje vsako tako priložnost izkoristijo.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Svet je lep, poln priložnosti. Ampak »Keep on going« ne pomeni, da bo z vstopom v podjetništvo z danes na jutri svet drugačen, lepši, bogatejši, ampak je za to treba garati in vztrajati, kdaj zelo globoko pasti in se znati pobrati.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Da smo na trgu predstavljeni kot verodostojen partner, ki vedno stoji za svojimi kupci ter jim zna in želi optimizirati proizvodni proces barvanja.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Dober tim sodelavcev in medsebojni odnosi v podjetju. Brez njih podjetje ne bi bilo tam, kjer je.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Najprej naredi, kar si obljubil, in šele nato zahtevaj svoje plačilo.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Že kar nekaj let smo botri določeni skupini »problematičnih« otrok prek zavoda Vid.

ZDENKA PEČNIK KoČEVAR

Ograje Kočevar d.o.o.

Zagotavljamo celovite rešitve na področju ograjnih sistemov. Omogočamo varnost in urejenost bivanja.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ideja izhaja iz panoge strojegradnje, kjer smo prepoznali priložnosti za širitev dejavnosti zagotavljanja storitev za končne kupce. Področje strojegradnje je ponujalo omejen in dokaj ozek krog odjemalcev. Želeli smo si vstop na trg z več potenciali. V letu 2004 smo zamisli celovite ponudbe ograj preizkusili na sejemskih predstavitvah. Odziv je presegel pričakovanja. Iz ideje se je razvila povsem nova dejavnost proizvodnje ograj, ki je v celoti zaživela z ustanovitvijo podjetja Ograje Kočevar leta 2010.

Kakšno vizijo ima podjetje do leta 2030?

V podjetju Ograje Kočevar smo vodilni in oblikujemo smernice na področju ograjnih sistemov v Sloveniji. Do leta 2030 bomo okrepili svojo vlogo vodilne znamke na področju oblikovanja in proizvodnje ograjnih sistemov na domačem trgu ter vlogo regionalnega ponudnika v državah evropskega prostora. Na ključnih trgih se bomo po moči blagovne znamke utrdili med najmočnejšimi. Razvili in uveljavili bomo nove rešitve za kupce predvsem na področju varnosti in dizajna.

Zakaj ste postali člani SBC?

Podjetnost in podjetništvo ter radovednost so del moje in naše geneze. Izmenjava izkušenj, znanj in pogledov s tistimi, ki jih vodijo isti vrednotni sistemi, je vedno navdihujoča ter vir novih idej in poslovnih prebojev. Sprejemam poslanstvo in vodila kluba ter šest zlatih pravil kot svoje lastne.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Posledice odločitev, ki se izkažejo za slabe ali za premalo učinkovite, sprejemamo kot povabilo v spremembo. V tem kontekstu ni slabih odločitev. Pomembno pa je, da so premišljene in pravočasne.

Predstavitev podjetja

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki si želijo podati se na podobno podjetniško pot kot vi?

Svetujem jim, da si zapišejo svoje življenjsko poslanstvo, vizijo in cilje. Podjetništvo je aktivnost, ki se odvija na visokih obratih. Zaradi te hitrosti je nujno potrebno, da ves čas vemo, kaj si želimo, kakšni so naši cilji ter predvsem, da vztrajamo in uživamo na izbrani poti.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Največji izziv je bil vzpostaviti celotno proizvodno-prodajno podjetje na osnovi ideje o produktu, ki ga v Sloveniji dotlej še nihče ni proizvajal v takšni meri in tako širokem spektru. Razviti celostno storitev, od zasnove in proizvodnje prek prodaje do montaže. Potenciale trga je bilo zelo težko oceniti. Razvoj ideje so spremljala tveganja in ovire, ki smo jih uspešno premagovali in se razvili v pomembnega proizvajalca ograj in ograjnih sistemov v regiji.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Dejstvo, da mi je uspelo na meni lasten način, ki je skladen z mojo identiteto, prednostmi in tudi pomanjkljivostmi. Nisem popolna, očitno pa znam dokaj dobro izkoristiti tako svoje ideje in zamisli kot tudi ideje sodelavk in sodelavcev.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Prenos menedžerskih in lastniških funkcij na mlajšo generacijo. Prenos je še v teku. Razlogov za optimizem pa vedno več.

Kako vzdržujete zbranost in motivacijo pri delu?

Živim v družini, kjer nas navdihujejo vizije, ideje in pogum za njihovo uveljavitev. Moč nam dajejo uspehi in znanje, s katerim uspehe dosegamo. Z močjo pa lahko presežemo neuspehe in ovire, ki nam stojijo na poti pri izpolnitvi vizije. Vodijo nas ideje, vztrajnost, podjetnost in osredotočenost na zaključevanje. Ta vodila se doslej še niso izčrpala in so torej vir moje zbranosti in motiva

Orbico, d. o. o. BRANKo RogLIć

Smo distributer uveljavljenih blagovnih znamk s področja široke potrošnje blaga.

126 Predstavitev podjetja

DIsTrIbucIja, logIsTIka, SkladIščenje In prodaja IzDelkov

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

To se je pri meni zgodilo naravno, kot splet okoliščin. Delal sem za podjetje Croatia Baterije, ki je takrat imelo zastopništvo za izdelke Varta. Iz tega razloga sem pogosto potoval v Nemčijo. Zelo zgodaj sem prišel v stik s kapitalizmom in ugotovil, da bo sledil zlom socializma. V Nemčiji sem imel kolega, ki je ravno tako delal za Varto, in skupaj sva odprla prvo podjetje Orbico leta 1987 v Švici. Poslovali smo med Nemčijo, Švico in tedanjo Jugoslavijo ter Bolgarijo z različnim blagom, stroji, baterijami in kozmetiko. Vse se je začelo z mojimi prihranki, teh je bilo 60 tisoč nemških mark. Moj partner se je kasneje začel ukvarjati z nepremičninami in je izstopil iz lastniške strukture Orbica.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030? Naša vizija je biti najboljša izbira partnerjem za plasma njihovega blaga oziroma za celoten proces od njihovega skladišča do polic trgovin in spletnih trgovin. Do leta 2030 načrtujemo naše prihodke podvojiti.

Zakaj ste postali član SBC?

Včlanil sem se na pobudo prejšnjega predsednika SBC, gospoda Marjana Batagelja, pa tudi všeč mi je bila ideja o članstvu v klubu, v katerem se zbirajo nadpovprečna, odgovorna, poštena in politično nevtralna podjetja, ki imajo vpliv na razvoj podjetništva v Sloveniji in gradijo medosebno prijateljstvo ter si skupaj prizadevajo za povečevanje prepoznavnosti Slovenije. Biti član takšnega izbranega društva, v katerem se lahko vedno kaj naučiš od drugih članov, s katerimi delimo iste vrednote, je zelo laskav naziv. Takrat sem tudi dobil slovensko državljanstvo, postal Slovenec.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Danes so drugačni časi kot takrat, ko sem jaz začenjal. Najprej je treba najti idejo, ki je izvedljiva in konkurenčna, nato poskrbeti za optimalne vire financiranja in pri tem paziti, za kaj trošite denar. Vlaganje v razvoj podjetja je pogoj za njegovo rast, medtem ko kupovanje avtomobilov in jaht to zagotovo ni. Bodite potrpežljivi, nič se ne zgodi čez noč – kar pa se, pa lahko tudi izgine čez noč. Bodite pošteni ter ostanite skromni in dostopni. Vedno imejte v mislih, da je podjetništvo v prvi vrsti skrb za ljudi, ki so svoj obstoj povezali z vašim podjetjem, in ne luksuz.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da je Orbico danes največji distributer v Evropi s 7.500 zaposlenimi in 3,2 milijarde evrov prometa. To smo dosegli s številnimi malimi koraki, na katere sem ponosen, tako z dobivanjem natečajev in akvizicijami kot z odpiranjem poslovanja na različnih trgih. Pa na to, da je naša neto zadolženost 0 (nič).

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Bilo jih je kar nekaj, imam dolgo kariero. Omenil bom eno situacijo. Ko se je leta 1991 začela vojna v Sloveniji, me je naslednji dan poklical tedanji direktor Orbico Slovenija in rekel, da je v Stuttgartu. Na moje vprašanje, kaj dela tam, je odgovoril, da je v Sloveniji vojna in da ima on otroka. Takoj mi je postalo jasno, da je podjetje ostalo brez vodstva. Takrat je bil Orbico še malo podjetje. Ni bila lahka odločitev zapustiti Hrvaško, ki je bila takrat še v miru, in iti v Slovenijo, ki je bila v vojni. Prepričal sem Vjeko, ženo, da moram zjutraj v Ljubljano. To ni bilo lahko. Na koncu je nerada pristala, ampak sem ji pojasnil, da je bilo takrat vse najino premoženje v tistem podjetju. Kasneje je vojna prišla na Hrvaško in vsak konec tedna sem se vozil po razmejitveni liniji. In tudi po Bosni. A prvo srečanje je bilo v Sloveniji. Zato ljubim Slovenijo in jo čutim kot

Pirnar, d. o. o. rOman Pirnar

Izdelujemo oblikovno in tehnološko edinstvena vhodna vrata iz aluminija in lesa ter bioklimatske pergole. Razvijamo inovativne rešitve za udobje modernega bivanja.

Predstavitev podjetja IzDelava vraT In pergol

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Naše podjetje je nastalo na temeljih družinske dediščine. Moj oče je bil obrtnik, od leta 1968 je imel v ljubljanskih Dravljah majhno rokodelsko delavnico.

Izdeloval je najrazličnejše izdelke iz kovine. Po prevzemu njegove obrti sem se preusmeril v kovinopasarske izdelke. Ko sem ocenil, da za razvoj pasarske obrti ne vidim več perspektive, sem iskal proizvod, ki bi bil namenjen končnemu kupcu. Večina obrtnikov iz panoge se je takrat preusmerila v razvoj stavbnega pohištva, sam sem se najprej lotil izdelave ročajev in popolnoma izpilil proizvod. S trženjem odličnih ročajev sem si ustvaril solidne finančne temelje za nadaljnji razvoj podjetja. Iskal sem izdelek, pri katerem bi imel sam nadzor nad razvojem, proizvodnjo, trženjem in montažo. Tako se je rodila ideja o proizvodnji vhodnih vrat.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030? Želimo, da naše stranke po vsem svetu ob prihodu domov ob vhodu prevzame ponos nase in na svoj dom.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Predvsem bi jim svetoval, da se oborožijo s pogumom, nepopustljivostjo in vztrajnostjo. Naj si nadenejo ščitnike na najbolj občutljiva mesta in ne odstopajo od cilja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Veliko je dosežkov, o katerih si na začetku poti ne bi upal sanjati. Npr. številne prestižne nagrade za oblikovanje in inovacije, kot so German Innovation Award, Red Dot Design Award in German Design Award.

Ponosen sem na naše inovativne izdelke, kot so vrata OneTouch s popolnoma skritim ročajem, na lastno vratno konstrukcijo CarbonCore in na vrata VersusBronze, ki sem jih sooblikoval v sodelovanju s priznanim kiparjem Mikom Simčičem.

Ponosen sem na ugled, ki si ga je Pirnar ustvaril v Sloveniji in svetu. Pa na naše zaposlene v Sloveniji in Bosni. In nenazadnje na sinova, ki sta od rosnih let vpeta v družinsko podjetje in vodita podjetje s 400 zaposlenimi ter sodelujeta pri velikih spremembah v delovanju in načinu vodenja podjetja.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju svojega podjetja?

Pri neprestani rasti podjetja in nenehnih izzivih, ki jih prinaša konstanta rast, ostaja malo časa za razmišljanje o zadovoljstvih. Vedno jih zasenčijo novi izzivi in nove skrbi. Pa vendar me po vseh teh letih še vedno navda poseben občutek, ko na sprehodu po Ljubljani ali na poti po Sloveniji in tujini opazim novo hišo, novo vilo ali stanovanjsko naselje, ki ima vgrajena vrata Pirnar. Neprecenljivo. Ne glede na to, ali gre za arhitekturne mojstrovine ali prenovo male enodružinske hiše.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

V zelo težki in stresni situaciji sem se znašel ob stečaju podjetja Gradbinec Kranj. S takratnim županom Kranja smo se dogovorili za plačila z asignacijami prek občine. Po odhodu župana so se ustavila tudi plačila. Po mučnih kompenzacijah je šlo podjetje Gradbinec v stečaj. Kljub zagotovilom kranjskega župana o plačilih smo se dolgo mučili in poskusili reševati s številnimi kompenzacijami, na koncu pa morali vse vrniti v stečajno maso. Takrat je bilo na kocki marsikaj. Potrebnih je bilo veliko iznajdljivosti, odrekanja in dela, da smo se izvlekli. Če ne bi imel podpore žene Alenke, ne vem, kako bi zmogel.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Že leta tesno sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Moste-Polje in pomagamo družinam v stiski. Zgodbe prejemnikov sredstev iz naših donacij so pretresljive. Ne komuniciramo na veliko, koliko pomagamo, vendar z veseljem pomagamo. Pomagamo zato, ker družine pomoč resnično potrebujejo, ne zaradi medijske pozornosti. Spodbujamo zdrav življenjski slog pri zaposlenih. Organiziramo športne aktivnosti in zaposlenim ponujamo ugodne pogoje za vadbo. V podjetju imamo veliko, moderno opremljeno kuhinjo, v kateri si lahko zaposleni sami pripravijo svoje obroke in se posledično prehranjujejo precej bolj zdravo.

130 Predstavitev podjetja

klImaTIzacIja, ogrevanje, prezračevanje

PaVLE rEsnik REAM, d. o. o.

Ponujamo rešitve na področjih klimatizacije, ogrevanja s toplotnimi črpalkami in prezračevanja.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ustanovitev družbe ni imela v začetku popolnoma nič skupnega s področjem klimatizacije. Prodaja klimatskih naprav je bila najprej naše dodatno področje osnovni dejavnosti, ki je bila prodaja rezilnega orodja za lesno industrijo in izdelava lesenih hrastovih polproizvodov za izdelovanje masivnih kuhinjskih frontnih elementov. Kasneje smo se povezali s proizvajalcem Mitsubishi Electric in z njim tudi podpisali pogodbo za distribucijo klimatskih naprav in sistemov na slovenskem trgu. Danes smo kot zastopnik proizvajalca Mitsubishi Electric na našem trgu prisotni že 20 let, medtem ko podjetje praznuje 30-letnico.

Kakšni so vaši cilji in vizija za podjetje do leta 2030?

Naš cilj je ostati vodilni distributer najnaprednejših toplotnih črpalk, klimatskih in prezračevalnih naprav ter še naprej skrbeti za zadovoljstvo strank. Ostajamo zvesti trajnostnemu razvoju in zagovarjamo obnovljive vire, krožne poti in odgovorno ravnanje z okoljem. Želimo si vzdrževati tesno sodelovanje s partnerji in družbo, iz katere izhajamo. Verjamemo, da smo skupaj močnejši in lahko skupaj delamo dobro.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Predvsem zato, ker je to nepolitično združenje podjetnikov, ki so sami prehodili pot od ideje do odličnih, vrhunskih podjetij, s katerimi si lahko izmenjaš in deliš mnenja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Ni bila ravno napaka, bila je predvsem preizkušnja podjetniškega duha. Doživel sem namreč skoraj popolni padec zaradi propada lesne industrije oz. njenega drastičnega zmanjšanja in zaradi izgube trgov

Predstavitev podjetja

v nekdanji Jugoslaviji. Se je pa ravno v tem času pokazala nova priložnost za intenzivno usmeritev na področje klimatizacije, ki se je izkazala za pravo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na ekipo sodelavcev, saj s strokovnostjo in tehničnim znanjem svetujejo in pripomorejo k iskanju najboljših rešitev za še tako zahteven objekt. Izkušnje in zaupanje, pridobljeni skozi vrsto preteklih let, strokovnost, ki jo vsi skupaj nadgrajujemo z novimi znanji, odlično delovno ozračje, timski duh, prijazen pristop ter skrb za kupca in uporabnika na dolgi rok pa dodajo le piko na i uspešnemu delovanju podjetja. Še posebej pa smo vsi ponosi na poslovno stavbo v Poslovni coni Komenda, v katero smo se vselili leta 2021. Ta je v celoti izvedena kot razstavni prostor klimatskih naprav, toplotnih črpalk in drugih naprav hlajenja, ogrevanja in prezračevanja, ki si jih vedno lahko ogledajo tako naši poslovni partnerji kot tudi naše stranke.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Skrb za trajnostno in zeleno prihodnost prežema vsa področja našega delovanja, zato svojim kupcem ponujamo energetsko učinkovite in do okolja prijazne naprave. Te uporabljamo tudi sami v svoji skoraj ničenergetski stavbi, dodali pa ji bomo še fotovoltaično elektrarno, ki bo proizvajala zeleno energijo za delovanje poslovne stavbe. Trudimo se biti zgled, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje, zato tudi sodelujemo z blagovnimi znamkami, ki z nami delijo te vrednote. Prav posebno pozornost pa namenjamo rešitvam, ki dvigujejo kakovost življenja in pozitivno vplivajo na počutje.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Zavedamo se, da smo del družbe, zato verjamemo v povezovanje z lokalnim okoljem in krepitev odnosov z njim. S tem namenom podpiramo mlade talente, tudi olimpionike, sponzoriramo športna društva, ki se aktivno ukvarjajo predvsem z mladimi, vrsto let sodelujemo z nepridobitno organizacijo Barka Slovenija in Rotary klubom Domžale. Tako sklepamo krog, v katerem sta sodelovanje in skrb za drug drugega najvišji

PETEr zaJc ROBOS,

d. o. o.

roboti in stroji za predelavo plastike,

Smo uradni zastopnik priznanih tujih podjetij. Ponujamo široko paleto opreme in dodatkov za predelavo plastičnih granulatov.

132 Predstavitev podjetja

oprema za preDelavo plasTIke

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje ROBOS sem ustanovil leta 2008 na pobudo našega največjega principala ITTMANN Group. Kljub krizi sem se za ta korak odločil predvsem zaradi dobrih izkušenj z omenjenim podjetjem iz preteklosti. Skozi leta smo postali prepoznavni dobavitelj opreme za predelavo plastike, kasneje pa smo poslovanje razširili tudi na avtomatizacijo proizvodnih procesov, proizvodnjo lastne opreme in orodjarstvo.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Želimo ohraniti in obenem razširiti bazo kupcev doma in na širšem območju nekdanje Jugoslavije. Trenutno nam to precej dobro uspeva tudi s pomočjo naših podjetij v Srbiji in Severni Makedoniji, ki smo jih odprli v letih 2018 in 2020, s povečanimi vlaganji v kadrovske širitve ter v dodatne tehnološke rešitve za naše obstoječe in morebitne kupce.

Zakaj ste postali član SBC?

V klub smo se včlanili na priporočilo enega od članov in z mislijo, da lahko tovrstno združenje prispeva k spremembam na ravni države.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Napačnih odločitev je bilo kar nekaj. Predvsem v mladih letih, ko je bilo ogromno idej, denarja pa nekoliko manj. Z leti sem se naučil predvsem, da je v poslu treba imeti pravo mero previdnosti, ko razmere zahtevajo, pa tudi precejšnjo mero poguma in odločnosti.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Predvsem, da so v podjetju najpomembnejši ljudje in da je treba pred sodelavci in poslovnimi partnerji vedno ohraniti dostojanstvo. Izgubimo ga precej hitreje, kot ga ponovno pridobimo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Uspelo nam je ohraniti konstantno rast in dodano vrednost skozi vsa leta poslovanja ter s tem zagotoviti varnost tudi za prihodnja, težja obdobja.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največ zadovoljstva mi prinesejo uspešno zaključen projekt, za katerega smo zaslužni skupaj s sodelavci, pohvala kupca in dejstvo, da je precej več dobrih kakor slabih trenutkov.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Leto 2008, ko smo na vrhuncu krize začeli poslovati, in pandemija leta 2020.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Menim, da je pri delu koristno imeti tudi protiutež v obliki hobija ali interesnih dejavnosti. V mojem primeru so to lovstvo, jadranje, vožnja z motorjem, šport. Najpomembnejša pa je podpora družine.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Verjetno sem se nezavedno največ naučil od očeta, ki je bil obrtnik oziroma podjetnik že v nekdanji državi. Ob strani sem spremljal, kako se spopada z izzivi takratnega časa, kakšen odnos je imel do ljudi ter bil vztrajen in pogumen, ko je sam prepotoval Rusijo z namenom pridobivanja trgov, ob tem pa stkal pristne veze z ljudmi različnih profilov. Tudi sam poskušam vseskozi delovati na podoben način.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Poleg okoljevarstvenih in nizkoenergetskih standardov ter dobrih praks, ki jih uvajajo naši principali pri svojih proizvodih, tudi na ravni podjetja zmanjšujemo papirno poslovanje, vgrajujemo nizkoenergijske porabnike, z namenom zmanjševanja potreb po fizičnih obiskih kupcev izvajamo inte

raktivne sestanke.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Vsako leto prispevamo donacije različnim dobrodelnim društvom.

mATJAŽ, šTEfAN,

in nuša

IRENA

PaVLinJEk

ROTO GROUP d.o.o.

V

skupini ROTO je 18 podjetij in 550 zaposlenih. V Rotu proizvajamo izdelke iz polimerov za različne segmente kupcev.

134 Predstavitev podjetja

proIzvoDnja IzDelkov Iz plaStIčnIh maS

Lastniki podjetja: Štefan, Irena, Nuša in Matjaž Pavlinjek

Vsvojem portfelju imamo deset produktnih skupin, ki jih predstavljajo izdelki za čiščenje vode, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport in rekreacijo, akvakulturo, navtiko, logistiko ter prehrambno, avtomobilsko in drugo industrijo. Prav ta raznolikost produktov nam zagotavlja dolgoročno stabilnost in neskončne priložnosti.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Zgodovina podjetja ima nekaj mejnikov:

• 1950: začetek družinskega podjetja,

• 1970: proizvodnja plastičnih izdelkov,

• 1990: industrializacija proizvodnje,

• 2000: prevzem konkurenčnih podjetij v tujini, distribucijska mreža po vsem svetu,

• 2010: intenziven razvoj tehnologij in izdelkov, ustanavljanje predstavništev po svetu,

• 2020: robotizacija, izdelki z umetno inteligenco, samooskrba, krožno gospodarstvo.

Kakšni so vaši vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Družinsko podjetje ROTO uspešno vodi že tretja generacija Pavlinjekovih. Sprejeli smo družinsko ustavo. Naše ključne vrednote so zanesljivost, zaupanje, medsebojno spoštovanje, inovativnost, pogum, poštenost, varnost in entuziazem.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Na poslovni poti se velikokrat zgodi kaj nepredvidljivega. Izkušnje iz letenja helikopterja in letala mi marsikdaj koristijo tudi pri vodenju, saj vedno gledam gozd in ne posameznega drevesa. Hkrati pa se držim svojega »pravega kurza« in dolgoročno gradim na odličnosti. Verjamem, da je za uspeh pomembno, da vedno delaš nove in drugačne stvari. Da imaš jasno vizijo. Kot pri letenju je tudi v podjetništvu pomembno, da si pogumno zastaviš visoke, vendar dosegljive cilje. Poleg elana in uspešnega dela pa je zelo pomembno, da imaš dobrega mentorja in podpornika.

Kaj vam prinaša največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Leto 2022 v skupini ROTO zaznamujejo tudi številne naložbe v nove proizvodne kapacitete, saj smo izgradili novo proizvodno halo v Makedoniji, proizvodnjo v Ivanič Gradu na Hrvaškem preselili v nov objekt, prav tako pa smo v fazi gradnje moderne proizvodne zgradbe in zaključevanja poslovne zgradbe v Černelavcih. Opremili smo tudi laboratorij za razvoj materialov, kjer odlično sodelujemo s Fakulteto za tehnologijo polimerov, katere sooustanovitelj smo. Razvojni center smo opremili z najsodobnejšimi 3D-tiskalniki in CNC-rezkarji.

Kakšno vlogo imajo pri vas lasten razvoj, inovacije in blagovne znamke?

Zavedamo se, da inovacije ločijo vodilna podjetja od sledilcev. Inovativno zaznavanje in oblikovanje trendov sta naši ključni konkurenčni prednosti. Razvoj novih izdelkov v skupini ROTO je kontinuiran proces, saj razvijemo v povprečju tri nove izdelke na teden. Ustanovljenih imamo pet RR-skupin, ki v naših laboratorijih razvijajo nove materiale in tehnologije, oblikujejo nove izdelke in programsko opremo ter izvajajo simulacije in testiranja. Razvoj novih produktov temelji na oblikovanju vse bolj kompleksnih izdelkov, ki upoštevajo načela eko-designa in optimizacije transporta. Ponosna sem, da v Rotu opravljamo plemenito poslanstvo, saj z recikliranjem vode in odpadne plastike ohranjamo planet čist in zelen. Že več kot 70 odstotkov izdelkov z blagovno znamko ROTO vsebuje sekundarne surovine, torej reciklirane polimere. Naši visokotehnološki izdelki, kot so npr. motorni čolni, katamarani, kanuji ipd., so izdelani iz kompozitov različnih materialov. Sekundarne surovine kupujemo lokalno, prav tako pa sami recikliramo izdelke, ki nam jih kupci vrnejo po izteku njihove življenjske dobe.

Vse več izdelkov ROTO, se posebej čistilne naprave, lovilnike olj in maščob, nadgrajujemo s funkcionalnimi rešitvami, opremljamo s krmilniki, oddaljenimi nadzornimi sistemi, spletnimi aplikacijami za uporabnike in umetno inteligenco, ki upravlja procese čiščenja odpadne

Franci JEzEršEk Siapro, d. o. o.

Specializirani smo za inženiring projekte na področju strojegradnje industrijske opreme in malih hidroelektrarn. Projekte izpeljemo od načrtovanja do končne montaže opreme po meri kupca. Izvajamo tudi green-field inženiring projekte.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Po menjavi zaposlitve 1999 je prišla priložnost, da svoje znanje in željo po ustvarjanju rešitev na področju strojegradnje uresničim s svojim podjetjem. Vanj sem vključil dobrega prijatelja in dva bivša sodelavca, zaradi potrebne začetne finančne pomoči pa sem se odločil tudi za navezavo s solastništvom tujega podjetja iz Belgije. Začetki so bili zelo zahtevni. Res je bilo treba trdo delati.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Zaradi upokojitve podjetje v zelo dobri kondiciji predajam v roke naslednikom, to je zaposlenim. Uspelo se nam je dogovoriti o notranjem odkupu podjetja vodilnih in zaposlenih. Upam, da bodo nadaljevali njegovo vizijo. Ta je zagotavljanje inženiring storitev na področju strojegradnje (peskalni in robotski stroji, transporterji, livarska oprema, avtomatizacija) in obnovljivih virov energije oziroma malih hidroelektrarn za domači in svetovni trg. Upam, da bo podjetje še naprej finančno stabilno in da bo delovalo na zdravih temeljih ter z dobrimi odnosi med zaposlenimi.

Bi si upali opisati podjetniško napako?

Največja šola je bila izdelava opreme leta 2008, ko smo še vedno nekaj zaslužili, vendar pa je bila naša oprema kljub temu 4,5-krat cenejša od naslednjega ponudnika, ker je ta upošteval prihranke, ki jih je kupec pridobil s to investicijo, mi pa smo ponudbo izdelali samo na podlagi naših stroškov. Tako bi lahko zaslužili dodatnih približno 320 tisoč evrov, ki bi jih takrat zelo potrebovali. Torej, cena ni vedno samo cena naprave.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na letošnje praznovanje 30-letnice delovanja in na rast podjetja ter na to, da je Siapro danes prepoznavna blagovna znamka v Evropi. Ponosen

sem tudi na razvoj podjetja v Siapro grupo z enotami ne samo v Sloveniji, temveč tudi z nakupom podjetja na Hrvaškem leta 2022 in enoto v Avstriji. Skupina zdaj zaposluje 78 delavcev.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v podjetniški karieri? Kar nekaj je bilo takih preizkušenj, vedno pa je šlo za to, da se je treba odločiti. Ni dobro, če z odločitvami odlašaš ali se jim izogibaš. Težka in strateška odločitev je na primer bila, kako si zagotoviti in povečati proizvodne zmogljivosti. Odločili smo se za nakup podjetja na Hrvaškem. Z današnjega vidika bi to storil najmanj pet let prej.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Meni pomaga dnevna rutina. Na primer vstajanje ob isti zgodnji uri in zaključek dneva z daljšim večernim sprehodom s psom. Sicer pa stalno preverjam svetovno dogajanje in vsesplošen svetovni napredek in spremembe. To ti daje motivacijo. Trenutno se na primer zanimam za možnosti, ki jih ponuja tehnologija ChatGPT .

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Je nasvet in tudi ugotovitev na lastni koži, da si velikokrat odvisen le od samega sebe, da se moraš sprijazniti z nekaterimi situacijami in jih kar najbolje rešiti in izpeljati. Optimizem vedno velja in lahko samo pomaga. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Z investicijo v sončno elektrarno na lokaciji sedeža podjetja smo postali samooskrbni v Sloveniji, na lokaciji proizvodnje na Hrvaškem pa 70–80-odstotno samooskrbni.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Že več let na primer sodelujemo v lokalnem projektu Partnerstvo za kadre, ki promovira najrazličnejše tehnične poklice med mladimi. V to vlagamo čas naših zaposlenih in finančna sredstva podjetja. Letno od sedem do deset tisoč evrov namenjamo za donacije društvom

Spintec, d. o. o. gOran miškuLin

Razvijamo, proizvajamo in prodajamo elektronske naprave za igralništvo.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Leta 2010 sam zaznal kapital v znanju skupine karakterno kompatibilnih inženirjev in jim ponudil partnerski sporazum. V sedmih mesecih smo razvili prototip in nastopili na sejmu v Londonu, kjer smo ga prodali in deluje še danes. Izhajali smo izključno iz potreb končnega uporabnika. Spintec se danes uvršča med svetovno najuspešnejša podjetja na področju igralniške tehnologije, natančneje »Electronic Table Games«. Partnerski sporazum ob zagonu družbe, da ključni razvojniki financirajo družbo z možnostjo zaostajanja plač do šest mesecev in ob doseganju načrtovanih rezultatov v zameno dobijo tretjino lastništva družbe, je bil ključen za uspeh. Plače niso zamujale niti dneva. Poleg mene kot večinskega lastnika imajo ključni kadri danes 38 odstotkov lastništva.

Zakaj ste postali član SBC?

Slovenija ima veliko dobrih podjetnikov, ki se jih v vladnih krogih ne spoštuje in ne upošteva dovolj, čeprav so nosilci pomembnih znanj in izkušenj, potrebnih za razvoj Slovenije. SBC vidim kot pomembno institucijo, ki lahko z združeno močjo dokazano uspešnih podjetnikov močno vpliva na spremembo okolja, ugled podjetništva, vlado, razvoj Slovenije.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Vsakič, ko sem dal besedo, pa čeprav tega nisem zapisal, sem dogovorjeno v celoti spoštoval in izvedel.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v podjetniški karieri?

Covid. Prihodki so nam čez noč padli na nič. Dve leti zapored smo imeli na letni ravni minus 60 od-

Predstavitev podjetja

Število zaposlenih EBITIDA (v 1000 EUR)

stotkov. Država je hitro in učinkovito pomagala, izkoristili smo vse razpoložljive ukrepe, uvedli vrsto internih ukrepov, znižali plače za 30 odstotkov, solastnikom za 65 odstotkov, odpustili 25 odstotkov delavcev in hkrati ohranili močno kadrovsko ekipo za hiter izhod iz krize. Leta 2022 smo poslovali na ravni 2019. Celoten prispevek delavcev, dosežen z znižanjem plač, vračam in bom v celoti vrnil zdaj, ko si podjetje to spet lahko privošči.

Kako vzdržujete motivacijo pri delu?

S kakovostnim delovnim okoljem in odnosi, jasno organizacijo, procesi in odgovornostjo, nadpovprečnimi plačami, zelo motiviranim ključnim kadrom, nagradami, financiranjem drugega pokojninskega stebra, enkrat ali dvakrat letno s team buildingom, tedensko z after work happy hour v internem baru, dnevno z dodatnima dvema odmoroma za sprostitev ob kavi.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Pravkar izvajamo montažo sončne elektrarne na strehi Poslovnega centra Spintec, kar bo prispevalo k zmanjšanju ogljičnega odtisa.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Strateško podpiramo mlade, šport in podjetništvo v lokalnem okolju.

Imamo dolgoletno tradicijo generalnega sponzorja Smučarskega kluba Gorica in Ane Bucik od njenih klubskih dni do nabiranja točk v svetovnem pokalu in olimpijskih nastopov. Letos smo pod svoje okrilje prevzeli ambiciozno mlado jadralko Auroro Ambrož iz naše občine, ki že osvaja pomembna mesta na evropskih tekmah in želi postati olimpijka. Sem pokrovitelj radijske oddaje Koraki do uspeha, kjer razkrivamo uspešne lokalne podjetniške zgodbe, delujem kot mentor v Primorskem tehnološkem parku in lokalnem okolju, podpiram lokalno društvo mladi Renče - Vogrsko in strelsko društvo 2 ALFA.

KRISTINA KoČET HUDRAP Tiko Pro, d. o. o.

Podjetjem svetujemo na razpisnih projektih in evropskih programih za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Z razpisnimi projekti sem se spoznala v večjem podjetju, ob svoji prvi zaposlitvi. Nikoli nisem razmišljala o svojem podjetju. Leta 2010 sem ga ustanovila z idejo, da podjetjem s premagovanjem administrativnih ovir pomagam do nepovratnih in povratnih sredstev.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030? Ko se zazrem v prihodnost, vidim Tiko Pro kot evropsko regijsko svetovalno podjetje za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev. Želimo postati razvojni partner podjetjem in raziskovalnim organizacijam pri snovanju njihove projektne ideje na področjih raziskav in razvoja, investicij in digitalizacije ter jim s strokovnimi usmeritvami pomagati v zeleno in digitalno preobrazbo. Smo tisti, ki bomo z njimi od prve ideje do zadnjega izčrpanega centa razpisnega projekta.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Zaradi povezovanja z vrhunskimi podjetniki in medsebojne izmenjave dobrih podjetniških praks in izkušenj. Članstvo doprinese k prepoznavnosti v tujini in spodbudnemu okolju za podjetništvo v Sloveniji. Všeč mi je tudi, da posebno pozornost namenjajo mladim podjetnikom in povezovanju s slovenskim regijskim prostorom.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Napačni prvi koraki pri vstopu na hrvaški trg. Najprej bi morali narediti konkretno analizo trga in načrt o vložku. Vstopa smo se lotili nekoliko »ad hoc« zaradi potenciala, ki smo ga na tem trgu prepoznali. Začetni rezultat je bil navdušujoč, nekaj mesecev kasneje pa smo spoznali, kako pomembno je načrtovanje strateških odločitev.

141 Predstavitev podjetja

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj na to, da podjetje zagotavlja na znanju temelječa dobra delovna mesta, in na ekipo. Ta danes šteje več kot 15 strokovnjakov in ji je v zadnjih desetih letih zaupalo že več kot 900 naročnikov iz vse Evrope. Pohvali se lahko z več kot tisoč odobrenimi projekti v vrednosti 140 milijonov evrov. Tudi na oceno Labs Explorer iz leta 2020, ki nas umešča med najuspešnejša podjetja, specializirana za svetovanje in podporo pri pridobivanju povratnih ter nepovratnih sredstev iz Evropske unije.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Ko smo spoznali, da nas leta 2014 čaka »luknja« v poslovanju. Do leta 2013 smo imeli 95 odstotkov prihodkov iz priprave dokumentacije na nacionalnih razpisih. Ko smo ozavestili, da jih leta 2014 nekaj časa ne bo, smo v želji, da ohranimo strokovno ekipo, začeli pripravo projektov neposredno v Bruselj. Ob tem smo partnerjem zagotovili tudi pomoč pri finančnem in administrativnem spremljanju projekta. Iskanje drugih rešitev je prineslo prihodnost podjetja.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Koncentracijo tako, da poslovne obveznosti uredim v času, ko so otroci v vrtcu in šoli. Popoldanski čas je namenjen družini in treningom s psom na kinološkem društvu. Motivira me preseganje potencialov – svojih in tistih, ki jih želijo uresničiti inovativna podjetja.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Eden izmed mojih mentorjev me večkrat opozori, da je podjetje živ organizem. Je kot večno kolo sprememb, ki se nenehno vrti in odpira vrata novim idejam, izboljšavam. Te so ključni dejavnik za dolgoročno rast in konkurenčnost na trgu.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Skrb za zdravje zaposlenih in solastništvo – vključenost zaposlenih v odločanje v podjetju.

https://www.tinex.si

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje sta leta 1990 ustanovila Štefan Čebašek in Tine Dermastja. Najprej je bilo to podjetje za prodajo gradbenega materiala, vendar ni bilo preveč uspešno, zato se je že leta 1993 preusmerilo v prodajo tehnične opreme in strojnih elementov, najpomembnejša je bila takrat prodaja ležajev in tesnil. Ta dva programa prevladujeta še danes, le da je Tinex danes v Sloveniji največje trgovsko podjetje za trženje ležajne, tesnilne, linearne in pogonske tehnike ter drugega blaga za vzdrževanje strojev in naprav, kamor spada tudi lastna proizvodnja tesnil. Vodenje podjetja sem prevzel leta 2015 in vsa ta leta smo imeli zavidljivo rast.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Konec leta 2022 smo dobili nove lastnike, ki podpirajo našo rast in širitev, tako da se bomo v prihodnosti poleg domačega trga, ki še vedno predstavlja dve tretjini našega prometa, še bolj osredotočali na trge nekdanje skupne države, istočasno pa še naprej uveljavljali svoj položaj v Evropi in širše.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Član SBC sem postal v začetku leta 2018, predvsem pa so me prepričali njihova načela (zlata vodila), način širitve, ki je v začetku temeljil predvsem na priporočilih, in politična nevtralnost. V klubu sem videl možnosti za izmenjavo dobrih praks in povezovanje s podjetniki, ki stavijo na podobne vrednote.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Naše podjetje je dosegalo zelo visoke medletne rasti. Spoznanje, da je pri tem zelo pomembno poskrbeti za pravilno razporeditev nalog in odgovorno-

sti na vseh področjih, je tisto, kar me je opozorilo, da stvari ni smiselno brezglavo prehitevati.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Družinsko podjetje lahko raste in se razvija, tudi če lastniki nimajo aktivne vloge v podjetju.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljstvo predstavljajo tako male kot velike zmage. Predvsem je pomembno, da sem obkrožen s sodelavci, ki jim lahko zaupam in s katerimi lahko skupaj pišemo uspešno zgodbo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zagotovo je bilo obdobje, ko sem tako rekoč z danes na jutri prevzel vodenje podjetja, ker ga prejšnji lastnik in direktor zaradi nenadne bolezni ni bil več zmožen voditi. Ni me bilo strah izzivov, verjel sem v zgodbo, zaupal sebi in ekipi.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Vedno sem se ukvarjal s športom in to je čas, ko si uredim misli, razvijam ideje in pozabim na težave. Velik motivator pa je tudi moja življenjska sopotnica, ki me razume, podpira in posluša.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vedno me je spremljala misel, da to, kar daješ, dobiš nazaj. Tako je tudi v odnosu do mojih poslovnih parterjev.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Leta 2015 smo svoje poslovanje preselili v nove poslovne prostore, kjer smo že takrat poskrbeli za okoljske vidike: energetsko učinkovit in do okolja prijazen način ogrevanja in hlajenja, razsvetljava LED, zbiranje deževnice … Pred nekaj leti smo postavili tudi lastni elektrarni za samooskrbo, ki pokrivata del naših potreb po električni energiji. Vsekakor je to del naše strategije tudi v prihodnje, trenutno je del trajnostnega razvoja zmanjševanje ogljičnega odtisa službenih vozil.

rEnaTO PaHOr

Virs, d. o.

o.

Smo dobavitelj varilne in rezalne opreme, filtrskih sistemov in sistemov za avtomatizacijo.

144 Predstavitev podjetja kovInskopreDelovalna DejavnosT

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Idejo za ustanovitev podjetja sva s solastnikom dobila pred več kot 20 leti na podlagi izkušenj in znanja, ki sva ga imela takrat na področju varjenja in rezanja. Združevalo naju je veselje do varilne tehnike in ker sva v življenju želela doseči nekaj več, sva se odločila za samostojno podjetniško pot.

Kakšna so vaši cilji do leta 2030?

Naša vizija in naši cilji se od dneva ustanovitve niso spremenili: postati in ostati zvest partner našim kupcem v kovinskopredelovalni dejavnosti, ko gre za vprašanja varjenja, rezanja, avtomatizacije in robotizacije. Sledimo sodobnim svetovnim trendom in jih poskušamo sooblikovati. Zadnje je povezano z nenehnim vlaganjem v razvoj novih rešitev in kadre, kar omogoča rast podjetja, dodane vrednosti in blaginje. Na tej poti želimo vztrajati tudi naprej.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Podjetniki pogosto preveč stavimo na enega konja. To napako smo naredili tudi mi. Napaka ni bila usodna, je pa na našem poslovanju srednjeročno pustila veliko brazgotino. Naše poslovanje je pred finančno krizo pretežno slonelo na programu zastopstev in sodelovanju s težko industrijo ter gradbeništvom. Zadnja se je takrat zašla v hudi krizi in vrstili so se stečaji teh podjetij. Z njihovim propadom smo čez noč izgubili velik del naših kupcev. Na to novo situacijo smo se odzvali z investicijo v lasten razvoj rešitev za robotizacijo varjenja ter iskanjem novih kupcev in trgov, pri čemer smo bili uspešni in počasi smo postali to,

Predstavitev podjetja

kar smo danes: prepoznaven in zanesljiv ponudnik sodobnih rešitev za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Dajanje nasvetov je v Sloveniji velikokrat narobe razumljeno. Ima negativen prizvok, zato se jim izogibam. Povem lahko samo, kaj sem počel jaz. Bil sem vztrajen, zelo delaven, radoveden, samoiniciativen in nikoli nisem obupal – niti takrat, ko sem komaj imel za malico!

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Zbrati okoli sebe ljudi, ki ti pomagajo in verjamejo vate, danes v globalnem okolju, kjer lahko delaš karkoli od koderkoli, ni lahko. Brez dobrega tima in zvestih sodelavcev ne bi bilo nobene dobre zgodbe!

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Na vodenje gledam iz dveh vidikov, in sicer kot vodenje podjetja in vodenje ljudi. Vodenje podjetja je zame lažje, saj se odvija od prvega dne ustanovitve. Zahteva pristop, ki ni tako dinamičen kot vodenje ljudi. Zadnje zahteva več truda, znanja in napora. Treba se je prilagajati slehernemu človeku. Pri vodenju podjetja tega ni: postaviš si cilj in določiš pot, na kateri je treba trmasto vztrajati, da prideš do cilja. Ko se ti zdi, da si tja končno prispel, se naenkrat nekje v daljavi pojavi nov cilj. Ugotoviš, da je to proces, ki mu ni videti konca. Največ zadovoljstva pa kljub temu prinese spoznanje, da ti je uspelo ljudi prepričati, da hodijo s teboj po poti do cilja, čeprav je ta pot velikokrat neprijetna.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Nasvetov je bilo veliko. Vseeno bi izpostavil enega: »Ne zalivaj, če ne raste!« Ta nasvet sem dobil, ko sem bil star šele 20 let. Razumem ga v širšem pomenu, in sicer izogibaj se negativnim ljudem, težavam, delaj tisto, kar te veseli itd.

KATARINA LoŽAR

Vizija

Za stranke opravljamo računovodske storitve.

računovodstvo, d. d.

Predstavitev podjetja

Skupina Vizija računovodstvo, d.o.o.

Opomba: Skupina združuje podjetja v Sloveniji, Srbiji, BiH, na Slovaškem in Hrvaškem.

Predstavnica lastnika podjetja Katarina Ložar

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Idejo o ponujanju računovodskih storitev sta pred 30 leti zasnovala najboljša prijatelja Simon Koprivnikar in Miro Tomažič. Kratke podjetniške poti v trgovanju z blagom so hitro zamenjale intelektualne storitve računovodenja, saj se je v tistem času odpiralo veliko novih podjetij.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030? Do leta 2030 želimo s konstantno rastjo in racionalizacijo procesov ostati največji in najuglednejši računovodski servis v Sloveniji ter okrepiti svoje poslovanje na že obstoječih tujih in novih trgih. Svoje poslovanje bomo še dodatno prilagodili različnim kupcem – od malih podjetnikov do velikih podjetij in javnih zavodov.

Zakaj ste postali član SBC ?

Član uglednega perspektivnega kluba, ki širi zavedanje podjetništva, nam je strateško pomembna odločitev, saj želimo s svojo prisotnostjo pokazati, da spodbujamo podjetniško okolje, smo pripravljeni deliti in širiti svoje znanje ter prepoznavnost našega imena.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Vizija posluje po več poslovalnicah v Sloveniji in zunaj naših meja. Izbira vodje je ključnega pomena, saj ta predaja znanje sodelavcem, prav tako pa delovne navade, red, sproščenost in pozitivno naravnanost k delu. Če izbira ni prava, so lahko posledice ključne za okrevanje.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Nasvet, ki si ga med seboj v vodstvu večkrat povemo,

je: »Zaupaj ekipi, pri vsakem prepoznaj lastnosti, ki ga delajo močnejšega, samozavestnejšega, in omili odziv na lastnosti, ki niso njihova najboljša točka.«

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V letu 2023 nam je v čast in ponos praznovanje 30. obletnice delovanja podjetja, nenehne rasti in zagotavljanja računovodskih storitev več kot 3.500 podjetjem. Ponosni smo, da v zadnjem desetletju velik poudarek dajemo na medgeneracijskem prenosu. Tako bo podjetnikom prijazen računovodski servis pripravljen na še nadaljnjih 30 let poslovanja.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Zame osebno rast od začetka poti, od spoznavanja stroke do pridobivanja znanja vodenja, kriznega menedžmenta v času korone, ki smo ga izpeljali z odliko, pa pridobljeno zaupanje sodelavcev in vsak dan nasmejani obrazi na delovnih mestih.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v podjetniški karieri?

Najtežja in trenutno še nepozabljena je bila korona, saj je bil naš računovodski sektor močno pod pritiskom. Organizacija celotnega procesa hitrega prenosa znanja, da bodo plače več tisoč delavcem v podjetjih (naših strankah) prav obračunane ob delu od doma s hkratnim šolanjem otrok.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu? Morje, sonce in nasmeh mojih otrok, so moj vir energije, ki preusmerijo misli, mi dajejo nove navdihe, ideje in motivacijo. Če imaš ob sebi ljudi s katerimi rad delaš je že jutranja kava lahko dovolj za prijeten in lep začetek dneva.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v vodenju podjetja?

Izjemno kratek nasvet, ki ga povzema naš slogan: Podjetnikom prijazen računovodski servis. Prijaznost je odlika človeka, s katero se daleč pride. Lahko si oster, strog, a prijazen tako do sodelavcev kot do kupcev in vseh sodelujočih v naši organizacijski verigi in procesih.

JErnEJ VrEg

VULKO, gumarska

tehnologija, d. o. o.

Ukvarjamo se s proizvodnjo gumenotehničnih izdelkov iz gume in silikona.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Smo družinsko podjetje, ideja je bila dejansko položena v zibko, saj sem druga generacija.

Kakšna je vizija podjetja do leta 2030?

Naša vizija je postati cenjen in spoštovan ponudnik gumenotehničnih izdelkov, ki se osredotoča na kakovost in zanesljivost. Ciljamo na trdno umeščanje na domačem trgu ter gradnjo dolgoročnih odnosov s strankami. Naši cilji do leta 2030 vključujejo kontinuirano izboljševanje proizvodnih procesov, povečanje obsega proizvodnje ter zagotavljanje zadovoljstva strank z visokokakovostnimi izdelki in odzivno storitvijo. Prizadevamo si tudi za ohranjanje dobrih odnosov s partnerji in skrb za trajnostne prakse v naši proizvodnji.

Zakaj ste postali član SBC?

Prepoznal sem vrednost, ki jo članstvo prinaša mojemu podjetju. SBC – Klub slovenskih podjetnikov zagotavlja neprecenljivo priložnost za povezovanje z drugimi podjetniki, izmenjavo izkušenj ter pridobivanje dragocenih vpogledov v podjetniški svet, omogočilo mi je razširitev moje mreže stikov, dostop do novih poslovnih priložnosti ter možnost učenja od uspešnih podjetnikov. Vesel sem, da sem del te skupnosti, ki me spodbuja k rasti, razvoju in doseganju uspehov v podjetništvu.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Ni bila samo ena takšna napaka, vsaka napaka, ki smo jo storili v našem podjetniškem potovanju, je bila priložnost za rast, učenje in osebni razvoj. Namesto da bi se obremenjevali s svojimi napakami, smo se odločili, da jih sprejmemo kot dragocene lekcije, ki nas vodijo k večjemu uspehu. Vsak

izziv, vsaka ovira, ki smo jo morali premagati, je postala priložnost za gradnjo naše odpornosti in vztrajnosti. Sprejeli smo dejstvo, da ne bomo vedno brezhibni, ampak se bomo vedno trudili biti boljši kot prejšnji dan. Vsak padec smo uporabili kot odskočno desko za vzpon. Verjamemo, da uspeh ni odvisen le od števila napak, ki smo jih storili, ampak od naše sposobnosti, da se dvignemo po vsakem padcu. Ponosni smo na to, da smo se iz vsake napake naučili nekaj novega. To nas je oblikovalo v močno in inovativno ekipo, ki se ne boji sprejemati tveganj.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Verjemite vase in v svoje sanje ter bodite pripravljeni na izzive, ki vas čakajo. Prvi korak je, da globoko verjamete v svojo idejo in vizijo. Zaupajte v svoje sposobnosti ter si postavite visoke cilje, vendar pa se zavedajte, da pot do uspeha ni vedno enostavna. Pripravite se na ovire, padce in napake. Ključno je, da ne obupate. Velikokrat bo težko in zdelo se bo, da ni izhoda … Ampak brez skrbi, vedno se najde pot.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največ zadovoljstva in ponosa mi daje to, da mi je uspelo čez vsa turbulentna obdobja obdržati zdravo podjetje, ki ga bom lahko, upam, predal še naslednji generaciji.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja v moji podjetniški karieri je zagotovo bilo obdobje gospodarske krize 2008. Ta kriza je močno vplivala na našo panogo in poslovanje. Spoprijeti smo se morali z upadom povpraševanja, povečano konkurenco in finančnimi izzivi. Takrat sem ostal sam v podjetju. Delal sem v proizvodnji, logistiki, dostavi, marketingu, v glavnem na vseh položajih v podjetju, včasih tudi po 16 ur na dan. Me veseli, da je tega obdobja konec.

150 Rojstni dnevi članov

Člani praznujejo

Poletje 2023

Klub povezuje najboljša podjetja, ki so zrasla in uspela po zas lugi predanosti lastnikov, njihovih idej, znanja in truda. Naštevamo podjetja, ki praznujejo ustanovitev v poletnem času. Vse najboljše in uspešno poslovanje še naprej!

Junij (od 15. junija naprej) Julij

Pojasnilo: člane, ki praznujejo v drugi polovici septembra, bomo navedli v prihodnji številki, ki izide 15. septembra.

JEEP

GLADIATOR: 100 % PICK-UP, 100 % JEEP.

Gladiator je inovativni pickup, ki združuje tradicijo in prihodnost. To edinstveno in vsestransko vozilo je zasnovano v pristnem slogu znamke Jeep, s prepoznavnim in privlačnim videzom, ter izpolnjuje potrebe po mobilnosti in svobodi. Idealen odraz pustolovskega življenjskega sloga.

zedinstvenim terenskim pick-up vozilom Gladiator ni težko premagovati ovir vseh vrst in se zabavati brez omejitev ali kompromisov. V tem se skriva njegova edinstvenost v razredu: lahko izpolnjuje praktične potrebe po prevozu tovora, obenem pa je zaradi izjemne vsestranskosti popolnoma prilagojen prostočasnim in vsakodnevnim dejavnostim.

Zasnovan je na osnovi kultne formule modela Wrangler ter ponuja še večjo vsestranskost, svobodo in vrhunsko vozno dinamiko na cesti. Odlikujeta ga neprekosljiva terenska zmogljivost in svoboda v vožnji po brezpotjih. Hkrati je posebej oblikovan in zasnovan kot popoln pick-up z značilnostmi, ki utelešajo vodilo »pridem povsod, naredim vse« in dopolnjujejo številne napredne tehnološke rešitve, kot so zmogljiv in učinkovit motor ter priroč-

nost, uporabnost in prilagodljivost pri prevažanju tovora. Vse to zaokroža nezgrešljiva oblika, značilna za vozila Jeep, ter posebne funkcije, ki izpolnjujejo zahteve razreda pick-up vozil in kupcem zagotavljajo dodatno uporabnost za prostočasne in vsakodnevne dejavnosti.

Pristno, v slogu znamke Jeep

Zunanjost in notranjost sta zasnovani in osredotočeni na tehnologijo in uporabnost, vključno z vodotesno kabino. Čvrsta, takoj prepoznavna zunanjost zaradi tradicionalnih oblikovalskih potez znamke Jeep ne ostane neopažena. Na legendarno mrežo hladilnika s sedmimi režami, značilno za model Jeep Wrangler, so dodane le manjše posodobitve. Žarometi, zadnje pozicijske luči in meglenke LED s hladno belo svetlobo, ki so del serijske opreme pri vseh nivojih opreme, poskrbijo za nezgrešljiv videz modela.

Pri oblikovanju trdnega 153-centimetrskega dna kesona modela Gladiator sta bili v središču uporabnost in vsestranskost.

Vrsta naprednih varnostnih in zaščitnih sistemov

Pri razvoju novega modela Jeep Gladiator sta bili glavni vodili varnost in zaščita, zato je v vozilo vgrajena vrsta sistemov za aktivno in pasivno varnost ter zaščitnih funkcij. Prva so žarometi, zadnje pozicijske luči in meglenke s tehnologijo Full LED. Na voljo so tudi vzvratna kamera ParkView z dinamično mrežo, parkirni senzorji spredaj in zadaj ter elektronski nadzor stabilnosti (ESC) z elektronskim sistemom proti prevračanju vozila, sistem za zaznavanje mrtvih kotov in sistem za prepoznavanje prečnega prometa pri vzvratni vožnji, ekskluzivna sprednja kamera TrailCam, sistem za opozarjanje na nevarnost naleta s samodejnim zaviranjem, prilagodljivi tempomat s funkcijo ustavitve vozila ter samodejni vklop in izklop dolgih luči.

Notranjost modela Jeep Gladiator združuje pristno oblikovanje, udobje in vsestranskost. Vključuje veliko odlagalnih prostorov, kot so predal s ključavnico pod zadnjimi sedeži, zaprti predali za naslonjali zadnjih sedežev in mrežasti žepi po celotni dolžini vrat. Dodatna, ekskluzivna posebnost v tem razredu je popolnoma pralna notranjost.

Vznemirljiva zmogljivost

Gladiator ima 3,0-litrski V6 turbodizelski motor, ki zmore do 194 kW (264 KM) in 600 Nm navora, ter 8-stopenjski samodejni menjalnik. Motor odlično deluje z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki zagotavlja zmogljivost, skrajšan čas prestavljanja in največjo učinkovitost za zmanjšanje porabe goriva. Najsodobnejša programska oprema takoj prilagodi zmogljivost voznim pogojem in slogu, kar pomeni, da se lahko Gladiator vedno premika gladko in v celoti izkoristi svoj največji navor motorja. Če iščete pustolovščino, ste jo našli. Intuitivna tehnologija, vzdržljivi materiali, prefinjeni okrasni elementi in premišljeno zasnovan prostor za shranjevanje – za popolno udobje in sproščeno vožnjo po mestu ali po ekstremnih terenskih poteh

Je način življenja. so cilji in vrednote, je življenjski slog, ki izraža našo individualnost.

Je izbira v našem vsakdanu, ki nam pomaga dosegati cilje. Pomaga nam živeti v skladu z vrednotami in prioritetami.

Grafika je avtorsko delo Doriana Spanzla.

Matjaž Murko, generalni direktor podjetja MennYacht EUROPE AG, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem plovil Skupine Ferretti, o svobodi in načinu življenja, ki ga odkriva vedno več ljudi s preživljanjem dopusta na jahtah

NAVTIČNI TURIZEm je poletel v nebo

Pogovor: Matjaž Murko

Foto: Riva

ennYacht, ki ga je ustanovil Matjaž Murko, je na Jadranu vodilno podjetje na področju prodaje in storitev luksuznih jaht Skupine Ferretti. To so znamke: Riva, Pershing, Itama, Custom line, Wally … So tudi zastopniki za gumenjake Technohull, Williams, Sur-marine, Belassi hypercraft in deske Lampuga na jet pogon. MennYacht slovi po tem, da izpolni individualne potrebe svojih strank ter ponuja raznolikost velikosti, slogov in zmogljivosti jaht, da bi zadovoljil različne okuse in želje.

Poleg prodaje plovil MennYacht zagotavlja tudi celotno paleto storitev, ki vključujejo strokovno svetovanje pri izbiri plovila, servisne storitve, vzdrževanje, upravljanje jaht, čarterske najeme ... Odlikuje jih osredotočenost na kakovost in podporo strankam. Svojim strankam zagotavljajo strokovno podporo in skrbijo za njihove potrebe

Mv vseh fazah poslovnega odnosa, da bi zagotovili popolno zadovoljstvo.

MennYacht se lahko pohvali s strastno ekipo, sestavljeno iz izkušenih strokovnjakov. Njihovi znanje, predanost in zanesljivost so ključni dejavniki, ki omogočajo visoko raven storitev, na katero se stranke zanašajo.

Gospod Murko, kaj je skrivnost načina življenja, ki ga poznamo kot »la dolce vita«?

Pravi Italijani ljubijo morje in dobro hrano ter vse to radi uživajo v krogu svoje družine. Pogosto opazujem Italijane na manjših barkah, kamor pripeljejo, če se le da, tudi tete, dedka, strica, bratrance ... Čudim se, kje vsi ti ljudje na barki sploh spijo. Italijani želijo biti na morju, radi se skupaj z družino odpravijo na skrite dele obale, kamor ni mogoče priti z avtomobilom. Stalno odkrivanje nečesa novega, potovanja tudi na morju, odražajo željo Italijanov po svobodi in vse to skupaj je opis načina življenja »la dolce vita«.

Kakšno jahto imate vi, gospod Murko?

Kovačeva kobila je praviloma bosa. Moje delo je zelo zgoščeno v poletnih mesecih, takrat imam

Pogovor: Matjaž Murko

Foto: Liapr Design

158 Pogovor: Matjaž Murko

zelo malo časa. Ujamem sicer dva tedna dopusta, ko najamem jahto in si privoščimo oddih na morju, ampak odvisno od tega, kašno plovilo nam ostane za najem.

V podjetju MennYacht zastopate plovila luksuzne znamke Ferretti. So jahte Ferretti za lastnike prestiž ali je to način življenja?

To je zelo povezano z vprašanjem, zakaj ljudje kupujejo jahte. Jahta je pogosto zadnja stvar, ki jo kupiš, in prva, ki jo prodaš. Jahta je na nek način prestiž. Toda prav za lastnike plovil znamke Ferretti je značilno, da imajo svojo jahto v lasti že drugo ali tretjo generacijo. Že njihovi očetje so imeli jahto in mlajše generacije zgolj nadaljujejo tradicijo oziroma način življenja. Nekateri si sploh ne znajo predstavljati, da bi drugače preživljali svoje poletne počitnice kot na jahti.

Kaj napovedujete razvoju navtike na Jadranu v prihodnjih letih?

Ko smo pred 30 leti začeli zastopati znamko prestižnih plovil Pershing, so se ljudje čudili, kdo bo njihova plovila sploh kdaj kupil in ali sploh obstajajo kupci zanje. Danes, 30 let kasneje, vidimo izjemen, pravzaprav neverjeten razmah navtike na Jadranu. Ta razvoj se vidi tudi v poimenovanju plovil. Ko smo mi začeli zastopstvo, smo plovilom, ki so bila dolga 40 ali 50 čevljev, rekli jahta, danes so to čolni. Prav pandemija je navtiki dala neverjeten pospešek. Tako v segmentu majhnih čolnov, dolgih pet metrov, kot jaht, ki so dolge 50 ali pa sto metrov, navtična industrija vsako leto zraste za 25 odstotkov. Naši prodajni rezultati so taki, kot jih nismo dosegali nikoli v preteklih treh desetletjih.

Matjaž Murko s predsednikom

kluba SBC Jocom Pečečnikom in novo MennYacht ambasadorko, vrhunsko športnico Anito Horvat.

Zakaj?

Na barki smo sami ali z družino, na barki se lahko družimo z ljudmi, ki jih poznamo. Preživljamo prosti čas na morju, ni nam treba v velike hotelske komplekse. Ljudje so odkrili to svobodo in so zanjo pripravljeni plačati.

Kaj lahko letos pričakujemo na Jadranu v navtičnem turizmu?

Od kapitanov na luksuznih jahtah, ki so prepluli veliko morij, vedno pogosteje slišim, da je jadranska obala nekaj posebnega in izjemnega. Da je prelepa, raznolika, da ima veliko starih kulturnih mest, ne samo plaže. Kulinarika na Jadranu je izjemna. Morje je prijetno za plovbo, ni preveč vetrovno. Zato so napovedi za Jadran v letošnjem letu izredno pozitivne, tako za čarterske najeme kot za obisk večjih jaht. Hrvaška postaja vedno bolj turistično prepoznavna. Multimilijarderji so odkrili Jadran, Hrvaška jih navdušuje in želijo jo obiskati s svojimi jahtami.

Stalno odkrivanje nečesa novega, potovanja tudi na morju, odražajo željo italijanov po svobodi in vse to skupaj je opis načina življenja »la dolce vita«.

Iz Skupine Ferretti vedno bolj izstopa znamka Riva, ki jo vi prav tako zastopate. Kako je prišlo do tega, da ste pred 29 leti začeli zastopati znamko Pershing?

V podjetju MennYacht smo najprej začeli zastopati Pershing, ki pa takrat še ni bil v Ferretti Group. Ko se je leta 1999 začela oblikovati navtična skupina Ferretti, je Pershing prvi prišel vanjo. Večinski lastnik skupine je bil Norberto Ferretti. Njegova družina se je ukvarjala s prodajo avtomobilov v Bologni. Vzljubili so barke, začeli zastopati plovila in se odločili še za oblikovanje lastnih bark. Najprej so razvijali jadrnice, predvsem v segmentu »motor sailer«, to so bile težje jadrnice z več udobja. Leta 2000 je Skupina Ferretti priključila znamko Riva, ki pa je takrat proizvajala predvsem manjša plovila. Norberto Ferretti ni želel v svoji skupini interne konkurence, zato se pod njegovim vodstvom skupine ni vlagalo v Rivo, kar se je spremenilo po letu 2013, ko je skupino prevzela družina Ferrari. Prav novi lastnik, torej Piero Ferrari s svojim zetom Albertom Galassijem, je začel vlagati v razvoj blagovne znamke Riva. Danes je Riva najbolj prepoznavna znamka v navtični industriji in na trg prihaja vse več novih modelov

njihovih jaht. Mi smo ves čas verjeli v Rivo, smo njihov ekskluzivni zastopnik in zdaj žanjemo sadove izjemnega povpraševanja po Rivi.

Koliko plovil ste lani prodali?

Novih plovil smo lani prodali 20. Pred petimi leti smo jih prodali zgolj šest.

Kaj pa letos?

Leto 2023 bo brez dvoma najboljše leto, prodanih je že 25 plovil. Najdražje plovilo smo prodali za 15 milijonov evrov. Za leto 2024 je največja težava, da imamo na voljo zelo malo plovil, ki jih še lahko prodamo. Letos prodajamo plovila, ki jih bodo kupci dobili v letu 2025. Naša prodajna regija je celotna srednja Evropa, zato so naši kupci Čehi, Slovaki, Madžari, Avstrijci, nemški kupci na Jadranu in vse države nekdanje Jugoslavije.

Kakšno pa je plovilo za 15 milijonov evrov, ki ste ga prodali letos?

To je Custom Line Navetta 33. Ta luksuzna motorna jahta predstavlja izjemno kombinacijo sodobnega oblikovanja, prestižnih materialov in vrhunske izdelave v vsakem detajlu. Njenih 33 metrov dolžine ji daje kompaktno velikost, vendar je še vedno prostorna in udobna. Videz jahte

Pogovor: Matjaž Murko

je izredno eleganten in aerodinamičen, z združitvijo prefinjenih linij in sodobnih elementov. Trup je trden in vzdržljiv, kar zagotavlja stabilnost in varnost na vodi. Potnikom ponuja več prostorov za sprostitev tako znotraj kot zunaj. Notranjost vključuje udoben salon z udobnimi sedeži in jedilno mizo. Kuhinja je opremljena z napravami, ki omogočajo pripravo vrhunskih obrokov. Za udobje gostov je na voljo tudi več spalnic z lastnimi kopalnicami. Navetta 33 ponuja tudi zunanje prostore, kjer se lahko gostje sprostijo na ležalnikih ali uživajo v družbi na prostorni palubi. Jahta ima čudovit prostor za obedovanje na prostem, kjer lahko gostje jedo ob edinstvenem razgledu na morje. Opremljena je z napredno navigacijsko in varnostno opremo, kar omogoča varno in udobno plovbo.

Kako poteka nakup takšne jahte?

Naši kupci so praviloma že zelo dobro poučeni in veliko vedo o jahtah. Pomagamo jim poiskati pravo posadko. Nakupna pot lastnika jahte je praviloma takšna, da se najprej odloči za čarter, nato si omisli manjši motorni čoln in postopoma v njem dozori želja, da bi imel večje plovilo. Pri nas dobi celovit servis, ne le ob prodaji, ampak tudi potem, ko je lastnik jahte. To lastniki plovil zelo cenijo.

160 Pogovor: Matjaž Murko

Kaj vključuje vaša poprodajna pomoč strankam?

Veliko lastnikov plovil želi biti na morju samih, brez posadke, nad dolžino 20 metrov pa je treba imeti ekipo, vsaj enega mornarja in hosteso. Na večjih plovilih je potrebna vsaj petčlanska posadka. Mi lastnikom pomagamo najti kapitana, ki nato izbere preostale člane posadke. Vsaj dve osebi sta na takšni jahti zaposleni celo leto. Sezona se na morju konča septembra, konec novembra gre jahta v hangar, ampak na taki jahti mora biti vedno nekdo prisoten. Tako velike jahte niso nikoli zapuščene, tudi zavarovalnice to zahtevajo. Marca pa se jih začne pripravljati za naslednjo sezono.

Je mogoče pri vas plovilo najeti?

V podjetju MennYacht imamo poseben čarterski oddelek. Čeprav smo specializirani za Jadran, smo čarterske najeme uredili že na Karibih, Balearih ali v Franciji. Svojim strankam, ki pri nas kupijo plovilo, omogočamo, da svoje plovilo oddajo nam v čarter. Mi smo člani platforme za upravljanje in rezervacijo čarterskih jaht Yachtfolio, ki omogoča najem najrazličnejših plovil in ekip.

Koliko zaposlenih imate v MennYacht?

Skupaj z agenti nas je 50.

Ali dobijo stranke pri vas tudi servis svojih plovil?

Že celotno zgodovino podjetja imamo svoje mehanike, električarje in tehnike, stranke vedo, da bodo pri nas tudi po nakupu vedno imele brezhiben servis svojih plovil. Imamo licenco Ferretti Group After Sales. To pomeni, da za vsa plovila Ferretti Group, četudi jih ne prodamo mi, ponujamo servis na celotnem Jadranu.

Koliko pa letno prodate rabljenih plovil?

Po vrednosti prodamo več novih plovil, po številu pa seveda rabljenih.

Zakaj se lastnik odloči za prodajo plovila?

V povprečju lastniki zamenjajo svoje plovilo po približno petih letih, predvsem zaradi nove tehnologije in dizajna bark, ki prinašajo povsem nov koncept. Danes je trend, da se krmo plovila čim bolj izkoristi, da se gostom omogoči, da pridejo čim bližje k morju. Krme se pri novih jahtah odpirajo, so nizke in dolge, niso več potrebne stopnice za v morje. Krme imajo danes povsem nov koncept. Take inovacije pogosto prevladajo pri odločitvi za nova plovila.

V povprečju lastniki zamenjajo svoje plovilo po približno petih letih, predvsem zaradi nove tehnologije in dizajna bark, ki prinašajo povsem nov koncept.

Kaj se dogaja s cenami rabljenih plovil?

Ker ni dovolj novih plovil oziroma jih je manj, kot je povpraševanja, rabljena plovila zelo dobro ohranjajo vrednost. V bolj normalnih tržnih razmerah pa prvo leto po nakupu plovilo izgubi približno 20 odstotkov svoje vrednosti, nato po pet odstotkov na leto. Pri znamki Riva pa vrednost pada precej počasneje.

FERRETTI GROUP

Ferretti Group je vodilno mednarodno podjetje, specializirano za oblikovanje, proizvodnjo in prodajo luksuznih plovil. Ustanovljeno je bilo leta 1968 in ima sedež v italijanskem mestu Forlì. Od leta 2012 je večinski lastnik s 87 odstotki Weichai Group, družina Ferrari ima 13 odstotkov lastništva. Predsednik uprave Alberto Galassi je skupino razvil v svetovno priznano podjetje. Ferretti Group je danes vodilni proizvajalec luksuznih jaht na svetu.

Skupina Ferretti je združena z več kot desetimi blagovnimi znamkami plovil. Med najbolj znanimi blagovnimi znamkami v skupini so Riva, Pershing, Ferretti Yachts, Custom Line, Itama, CRN in Wally. Vsaka blagovna znamka znotraj skupine Ferretti ohranja svojo identiteto, dediščino in izjemnost ter se osredotoča na specifične tržne segmente. Riva je znana po svoji elegantni obliki in prestižu, Pershing je specializiran za visoko zmogljiva plovila, Ferretti Yachts ponuja razkošne jahte, Custom Line je specializiran za prilagojene superjahte, Itama je znana po svojih hitrih in športnih čolnih, CRN izdeluje izjemno velike in luksuzne superjahte, Wally pa slovi po inovativnih in sodobnih jadrnicah.

Pogovor: Matjaž Murko

PERSHING

Pershing je priznana italijanska znamka plovil, ki je specializirana za izdelavo visokozmogljivih in prestižnih jaht. Ustanovljena je bila leta 1985 v mestu Mondolfo v Italiji. Pershing je postal del Skupine Ferretti leta 1998 in je ohranil svoj ugled kot proizvajalec inovativnih plovil.

Plovila Pershing se odlikujejo po svojem dinamičnem oblikovanju, visoki hitrosti in vrhunski zmogljivosti. Znamka je znana po svoji tehnološki in inovativni naravnanosti ter neprekosljivi kombinaciji moči, sloga in udobja. Plovila Pershing se ponašajo z vrhunskimi in naprednimi tehničnimi rešitvami. Uporabljajo najnovejše materiale, kot so kompozitna in karbonska vlakna, kar omogoča lažje in trdnejše konstrukcije ter večjo hitrost in učinkovitost. Znamka tesno sodeluje z vodilnimi oblikovalci in inženirji, zato da so njihova plovila v samem vrhu tehnološkega napredka. Poleg impresivnih zmogljivosti so plovila Pershing znana tudi po svojem elegantnem in sodobnem oblikovanju. Zaznamuje jih agresiven in aerodinamičen videz, ki izraža hitrost in moč. Notranjost jaht je opremljena s sodobnimi materiali, vrhunskim pohištvom in inovativnimi detajli, ki ustvarjajo luksuzno okolje za potnike. Pershing je znamka, ki je sinonim za visoko zmogljivost, sodobnost in prestiž. Njihova plovila predstavljajo kombinacijo tehnične odličnosti, vrhunskega oblikovanja in luksuznega udobja. Ne glede na to, ali gre za adrenalinsko avanturo na morju ali sproščujoče križarjenje, jahte Pershing ponujajo izjemno izkušnjo plovbe.

RIVA

Riva je prestižna znamka plovil, ki je znana po svoji izjemni kakovosti, elegantnem oblikovanju in dolgi tradiciji izdelave plovil. Znamko Riva je leta 1842 ustanovil italijanski obrtnik Pietro Riva v mestu Sarnico. Sprva je podjetje izdelovalo manjša plovila, kot so čolni za ribolov in prevoz potnikov. V 20. stoletju je Riva dosegla prepoznavnost in ugled z izdelavo luksuznih lesenopalubnih čolnov, ki so postali simbol italijanske elegance in stilsko ikoničnih oblik. Znamka je svetovno prepoznaven status pridobila zlasti v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pomemben mejnik za znamko Riva je bil model Aquarama, ki je bil predstavljen leta 1962. Aquarama je bil klasičen lesenopalubni čoln, ki je s svojo elegantno obliko, visokokakovostno izdelavo in močnim motorjem postal priljubljen med slavnimi in bogatimi. Aquarama je postal simbol prestiža in luksuza ter je bil ljubljen med zvezdniki in filmskimi ikonami.

Plovila znamke Riva so znana po svoji brezhibni izdelavi, vrhunskih materialih in inovativnih tehnologijah. Vsako plovilo je izdelano po natančnih standardih, ki zagotavljajo visoko kakovost in udobje za lastnike. Oblikovalske rešitve poudarjajo čiste linije, prefinjenost detajlov in izjemno pozornost na estetiko.

Nekateri najbolj priljubljeni modeli plovil znamke Riva vključujejo Aquariva, Rivamare, Rivale in 76' Perseo. Ti modeli predstavljajo vrhunec italijanskega oblikovanja in luksuza ter ponujajo edinstveno doživetje na vodi.

In svet se vas dotakne.

Palma je sinonim za popolno udobje na poti. Ime danes največjega organizatorja potovanj in počitnic v Sloveniji je pred 33 leti zvenelo eksotično. Ustanovitelj in generalni direktor Matej Knaus ostaja vizionar, ki razume naravo in prihodnost turizma. 12 slovenskim poslovalnicam je sledil razvoj mednarodne mreže s Palmo Travel na hrvaškem in Palmo Viaggi na italijanskem trgu. Skupni operativni center organizira vse odhode in prihode v regijo in iz nje. Globalna omreženost, ekipa strokovnjakov in osebnih svetovalcev omogočajo najcelovitejšo podporo za prostočasna in poslovna potovanja po Evropi in svetu, od letalskih in drugih prevozov do nastanitev in doživetij. Tu je Palminih 5 predlogov za popoln odklop.

Santorini in zahodna Kreta

Obilne grške počitnice za sladokusce

živite za velike trenutke? Potem je ta grški dvojec kot nalašč za vas. Najprej mitični Santorini s potopljeno Atlantido, otokom, ki magnetizira že ob pogledu z letala. Njegova kaldera, ki jo je ustvaril morda najlepši vulkan na svetu pred 3.600 leti, je danes ena najbolj priljubljenih destinacij Evrope. Na robu 300-metrskega klifa se sončijo modre kupole in bele suite z zasebnimi džakuziji in bazeni. To lebdenje nad Kikladi in Egejskim morjem vas bo spremljalo za vedno. Izberite svoje razkošje v vasici Imerovigli z najbolj butičnimi hoteli, od tam pa jo lahko kar peš mahnete po nekdanji pastirski in tovorni poti do Oie s pregovorno najlepšimi sončnimi zahodi. Hitra ladja vas v nekaj urah pripelje na Kreto, zibelko naše civilizacije. Med

Slovenci manj znana kretska skrivnost je zahodni del otoka s Chanio, kozmopolitskim mestom, ki so mu pisano dušo vdahnili Bizantinci in Benečani. Tu sta se rodila liberalno gibanje svobodne Grčije, ki je strlo stoletja otomanske nadvlade, in oče moderne Grčije Eleftherios Venizelos. Tu je danes prestolnica kretskih kulinaričnih in drugih užitkov. Ni naključje, da je blizu znameniti zaliv, kjer je Anthony Queen tako mojstrsko uprizoril Grka Zorbo in odplesal med ikone filmske zgodovine.

Palma poleti vsak teden leti na oba otoka in priporoča dva dneva na Santoriniju s spektakularnim razgledom na kaldero ter pet dni na zahodni Kreti v katerem od prestižnih hotelov Chanie. S kombinacijo obeh otokov lahko spoznate najlepše v Grčiji: modro-belo pravljico Kikladov in Kreto, ki je kot celina zase.

3 TOP RAZLOGI:

Že dolgo iščete popolno grško kombinacijo? Združite Palmin polet na Santorini (2 noči), hitro ladjo do Krete (5 noči) in polet iz Chanie v Ljubljano.

Iščete pomladni, poletni in/ali jesenski odklop, ki mu v Evropi ni para? Palma je na grških otokih doma od pozne pomladi do zgodnje jeseni.

Bi združili uživanje in raziskovanje Grčije? Najprej se prepustite razvajanju ob pogledu na kaldero in modro Egejsko morje, nato pa z avtom raziščite svobodno Kreto. Hoteli na obeh otokih so med najboljšimi na Mediteranu.

Kostarika in Panama

Tropske dogodivščine in pura vida po vaše

Divji in lepi, a varni in dostopni. Kostarika in Panama sta na potovalnih seznamih vseh, ki si želijo izkusiti pristen in zeleni utrip Srednje Amerike. Njuno srce je bujni tropski deževni gozd, dom pisanih tukanov in igrivih opic, ki se razteza od peščenih plaž Tihega oceana na zahodu do Karibskega morja na vzhodu. Kostarika je med državami z največjim bogastvom biotske raznovrstnosti na svetu. Potopite se v smaragdni gozd Monteverde, kjer se sprehod po visečih mostovih zdi kot lebdenje na drugem svetu. Kar četrtino države pokrivajo zaščiteni narodni parki in zavarovana območja narave. Aktivno raziskovanje lahko odlično povežete z ležernim tempom karibskega življenja na otočjih San Blas in Bocas Del Toro. Panama City je urbani presežek, kjer se nebotičniki poslovnega sveta srečajo s karizmatičnimi zgodovinskimi četrtmi na seznamu Unescove dediščine. Tu je tudi Panamski prekop, spektakularen inženirski podvig, ki je pot med New Yorkom in San Franciscom skrajšal za skoraj 29 tisoč kilometrov.

Kostarika in Panama sta obvladljivi državi z neverjetnim naravnim bogastvom in dobrimi prometnimi povezavami. Potovanje s Palmo v Srednjo Ameriko je udobno in varno, časovni izkoristek pa odličen. Doživetja so ekološko in butično naravnana, domačini so mojstri filozofije pura vida, ki se je boste gotovo nalezli.

3 TOP RAZLOGI:

Več oddiha na rajskih plažah ali veliko raziskovanja v zavetju eksotičnih naravnih parkov? Potek programa pod Palmo prilagodimo vašim željam.

Vas Srednja Amerika privlači in hkrati v vas vzbuja nekaj negotovosti? Spoznajte filozofijo pura vida na udoben in varen način s Palminim itinerarjem.

Občudujete naravo in uživate v naključnih, a pogostih srečanjih s prikupnimi živalmi? Kostariška biodiverziteta in ekoturizem sodita v svetovni vrh.

Popolna Polinezija

Med sto rajskih otokov z luksuznim katamaranom

od Bora Bore do Tahitija in otokov, o katerih pripovedujejo zvezde in pomorščaki iz vsega sveta. Raziskovanje idiličnega otočja ekskluzivne Francoske Polinezije s petimi arhipelagi in 118 otoki je doživetje brez primere. Domačini verjamejo, da otoke povezuje duhovna sila Mana, ki vas bo za vedno povezala z rajem na koncu sveta. Raziščete ga lahko na luksuznem katamaranu za zaključene skupine do deset ljudi. Plavajočo vilo upravlja vrhunsko usposobljena posadka, ki poskrbi za udobno plovbo in bivanje, pripravi serijo kulinaričnih mojstrovin in organizira vsakodnevna raziskovanja pravljičnih atolov. Izdelovanje bisernega nakita, obisk plantaž vanilje, spoznavanje lokalne kulture s francoskim šarmom in tihomorska doživetja popestrijo otoške obiske. Raziskovanje se nadaljuje pod gladino kristalnega morja, kjer se skrivajo živahni koralni vrtovi. Prijazne orjaške mante, popotniške želve in barvite ribe se rade približajo nenavadnim obiskovalcem morja z maskami in plavutkami.

Poletje v Francoski Polineziji traja vse leto. Prijetni vetrovi omogočajo odlično jadralsko izkušnjo, v kateri uživajo tako začetniki kot izkušeni jadralci. Palmovci potovanje priporočamo kot popoln odklop od hitrega tempa življenja, ki ga morate doživeti vsaj enkrat.

3 TOP RAZLOGI:

Si želite rajskih počitnic, kjer bo vsak dan edinstven? Plovba s katamaranom in obiskovanje otokov zagotavljata nepozaben nabor doživetij.

Imate posebne želje glede poteka potovanja? Število dni, izbor aktivnosti, raven razkošja in celoten itinerar pod Palmo popolnoma prilagodimo vašim potrebam. Radi kombinirate aktivna potovanja z razvajanjem na plažah idiličnih otočkov? Francoska Polinezija je ustvarjena za vas.

Večni Nil in počitnice ob

Rdečem morju

Od starodavnih do sodobnih užitkov Egipta

Skozi dosežke civilizacije Starega Egipta se je najbolje zapeljati na krovu prestižne rečne križarke M.S. Mayfair. Štiridnevno potovanje z elegantno in prostorno ladjo ponuja pravo kombinacijo razkošja, zabave in sprostitve. Kulinarična razvajanja vrhunskih chefov se dobro ujamejo z okusi koktejlov, serviranih v Bel Air Lounge. Terapevtske masaže, sproščujoče savne in bazeni vas bodo kar najbolje pripravili na dnevna raziskovanja monumentalnih templjev in drugih mojstrovin znamenite civilizacije. Njeno neverjetno zgodbo najbolje ubesedijo Palmini in lokalni vodniki z izjemnim poznavanjem načina življenja v času faraonov. Pravi oddih pride na vrsto v počitniški Hurgadi ob Rdečem morju, kjer so se izmoj-

strili v filozofiji vse vključeno, tudi v najbolj žlahtnem in butičnem smislu. Ljubiteljem stila boho priporočamo tri- ali desetdnevno bivanje v hotelu Meraki, odlična alternativa je prestižen hotelski kompleks Sunrise Tukano. Doživetja, kot so adrenalinska vožnja po puščavi, potapljanje ali opazovanje vodnega življenja z masko in plavutkami in ježa kamel s čajem pri beduinih prepričajo še najbolj zagrizene ljubitelje poležavanja na plažah.

Počitniška sezona se v Egiptu nikoli ne konča, zato Palma posebne polete iz Ljubljane organizira skozi vse leto. Kombinacija križarjenja po Nilu in počitnic ob Rdečem morju je Palmina dolgoletna uspešnica, ki presega pričakovanja.

3 TOP RAZLOGI: Kako do kraljevskega razvajanja po sprejemljivih cenah? Odlično razmerje med ceno in kakovostjo je velika konkurenčna prednost Egipta in Palme, ki je tam doma že dve desetletji.

Katera antična civilizacija je najbolj fascinantna? Odgovor je subjektiven vse do trenutka, ko stopite na egiptovska tla. Vam je všeč podvodni svet? Koralni greben Gota Abu Ramada je morda najboljši kraj na svetu za opazovanje živahnega in barvitega podvodnega kraljestva.

Presežki vinske regije Bordeaux

Glamurozno okušanje bordojcev in tradicije

Bordeaux pomeni Vino z velikim V. To je za mnoge najslavnejša vinska regija sveta z vrhunsko kapljico, ki jo je Napoleon III že l. 1855 razdelil v slovitih pet razredov kakovosti, med katerimi so na prvem mestu posestva Premier Grand Cru. Samo v Bordeauxu je navada, da vina kupujete En premier ali vnaprej. Letnik 2020 je bil denimo izjemen in če ste takrat kupili steklenico za 350 evrov, jo boste med letoma 2025 in 2040 lahko prodali za nekaj tisočakov ali uživali v najdražjem vinu na svetu. Med Atlantikom in vinogradi se vije reka Garona, ki vinske lege, posestva in trte deli na

levi breg ali Medoc s prodnatimi tlemi in desni breg z glineno apnenčasto podlago, od koder so vina St. Emiliona, za katere ste gotovo že slišali. Potem ko je l. 2010 francoska gastronomska večerja, oplemenitena z vini, pristala na seznamu svetovne dediščine Unesca, je v Bordeauxu zraslo še globalno Mesto vin/Cité du Vin, posvečeno kulturi in tradiciji vina, ki arhitekturno deluje kot gigantski decanter ali duh opojne kapljice ob reki. Degustirajte vrhunska vina, ki so popolnoma usklajena z lokalnimi specialitetami, kot so foie gras ali ostrige iz bližnjega zaliva Arcachon. Številna laskava imena vin, ki podirajo rekorde v ocenah in cenah, so poimenovana po mogočnih dvorcih vzdolž slovite ceste dvorcev Rue de Châteaux.

Množičnega turizma tukaj ne poznajo, saj so ogledi vinskih kleti skrbno prilagojeni obiskom manjših skupin. Palma priporoča, da se poleg degustacij udeležite vrhunskega kulinaričnega tečaja s poudarkom na spajanju hrane in vina.

3 TOP RAZLOGI:

Radi zavijete na lokalne tržnice? Tržnica Marché des Capucins je največja pokrita tržnica v mestu, znana po neizpodbitni kakovosti lokalni pridelkov. Imate tako radi klasičnega bordojca, da bi vanj kar investirali? Dobra steklenica se s svojim kompleksnim okusom in eleganco lahko izkaže kot odlična poslovno-ljubiteljska naložba.

Si želite popolno kombinacijo doživetij, degustacij in dvorcev? Palmini organizatorji potovanj imajo odlične naveze v tej neverjetni vinski regiji.

ViTaminski kOkTaJL

Kaj je intravenozni vitaminski koktajl in kako vam pomaga?

Sodoben način življenja nas sili v hiter življenjski tempo in nas tako lahko pripelje do izčrpanosti ali celo izgorelosti. Ko tako izčrpavamo organizem, porabljamo zaloge vitaminov, mineralov in aminokislin, ostajamo brez energije, pogosteje obolevamo in se hitreje staramo.

Vitamini so nujno potrebni za izvedbo nekaterih procesov v človeškem telesu. Hrana, ki jo uživamo, je pogosto pusta – ne vsebuje dovolj vitaminov –, stresen življenjski slog pa poveča njihovo porabo in tako jih začne primanjkovati za nujne procese. Ko vaše telo prejme vitamine intravenozno, le-ti obidejo prebavni trakt. To pomeni, da jih vaše telo hitreje absorbira in jih izkoristi bolje, kot če bi enake dodatke jemali peroralno.

Komu je namenjen?

Vsem, ki živijo hitro in jim čas ne dopušča sprostitve in regeneracije, menedžerjem, športnikom, bolnikom s kroničnimi obolenji, osebam, ki so v zadnjem obdobju prebolele bolezen covid-19, z namenom hitrejše povrnitve energije. Skratka vsem, ki se zavedajo, da je preventivna skrb za zdravje ključ do dobrega počutja, vitalnosti in mladosti.

Zakaj potrebujete intravenozno terapijo vitaminov? Naporen urnik, premalo spanja, okrevanje po bolezni, podpora imunskemu sistemu, pomanjkanje določenih vitaminov, težave s stresom, bolezni, ki izčrpavajo hranila iz telesa, slabo počutje.

Kaj je intravenozna aplikacija vitaminov?

Je hiter, učinkovit in varen način vnosa bistvenih vitaminov v telo. Pomaga, da si v kratkem času

Vse, kar morate vedeti o vitaminskem koktajlu: komu je namenjen, kako deluje in kakšni so učinki.

povrnete optimalno telesno in duševno počutje ter pripomorete k izboljšanju zdravja. Hkrati poskrbi za zaščito pred prehladi oziroma nasploh podpre delovanje imunskega sistema, poskrbi za lepšo in bolj zdravo kožo, pomaga pri preprečevanju izgorelosti, ublažitvi migren, uravnavanju nekaterih hormonov in lajšanju mišičnih krčev.

Kdaj opazim učinek intravenozne terapije vitaminov in mineralov?

Takoj oziroma odvisno od vašega stanja, pridruženih zdravstvenih težav, let in načina življenja.

Ali je intravenozna terapija vitaminov primerna zame?

Za oceno varnosti terapije in stanja vašega zdravja pred intravenozno terapijo opravite osnovne laboratorijske preiskave (hematološke, biokemične in imunološke) ter pregled in posvet z našim zdravnikom specialistom, ki bo ocenil primernost in vrsto vitaminskega pripravka. I-terapijo vitaminov vam odsvetujemo v primeru zgodovine hudih sistemskih alergijskih reakcij.

Kako poteka intravenozna terapija?

intravenozna terapija poteka v sproščujočem, za to primernem prostoru medicinskega centra. V veno se vam vstavi majhen kateter in infuzija začne teči zelo počasi. En tretma traja od 60 do 120 minut. Ves čas vas budno spremljata zdravnik in medicinska sestra, vi pa se predate popolni sprostitvi ob sproščujoči glasbi in aromatičnem vonju sivke ali citrusov. Po končanem tretmaju sledi še 20-minutni počitek.

Neželeni učinki so izjemno redki in so skoraj vedno omejeni na lokalno draženje vene. Najpogostejši občutki so vročina ter okus vitaminov kmalu po začetku infuzije, po prejeti infuziji se v nekaterih primerih lahko pojavi omotičnost.

za optimalen rezultat so potrebni trije obiski oziroma trikratno intravenozno

Vrste tretmajev z vitaminskimi koktajli, ki jih izvajamo v našem centru

PoST CoVID

Vsebuje: vitamina C in B12 ter Viant

Vitamin C na eni strani pomembno vpliva na spodbujanje delovanja imunskega sistema (ima neposreden vpliv na delovanje nevtrofilcev z zmanjševanjem okvare, ki jo povzročijo prosti radikali, na ta način uravnava tudi delovanje imunskih celic, ima vlogo pri tvorbi vnetnih citokinov in krepi barierno funkcijo kože), na drugi strani pa zadostne količine vitamina C zmanjšujejo pretiran imunski odziv, ki bi lahko povzročil okvaro tkiva.

Vitamin B12 vpliva na sestavo črevesnih bakterij, ki imajo pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema. Raziskave so pokazale, da so imeli bolniki z boleznijo covid-19, pri katerih so med obolelostjo nadomeščali vitamin B12, skupaj z magnezijem in

vitaminom D, blažji klinični potek in manjšo potrebo po zdravljenju s kiskom. Prenizka raven vitamina B12 je povezana z zvišano ravnjo homocisteina, ki povzroča vnetje in nastajanje kisikovih prostih radikalov, kar privede do poškodbe tkiv. Zvišana raven homocisteina kvarno deluje na notrajno žilno ovojnico, vpliva na aktivacijo trombocitov ter na kaskado strjevanja krvi, okvarja mielinsko ovojnico živcev in slabi delovanje imunskega sistema. Nadomeščanje vitamina B12 izboljša živčno prevodnost v perifernih živcih.

Viant – multivitaminski pripravek, ki vsebuje askorbinsko kislino (vitamin C), biotin (vitamin H) – deluje kot koencim v metabolizmu maščob in ogljikovih hidratov –, cianokobalamin (vitamin B12), folno kislino (vitamin B9) – vpletena je v tvorbo aminokislin in nukleinskih kislin, torej v tvorbo celične DNK in celično delitev –, nikotinamid (vitamin B3), riboflavin (vitamin B2) – vključen je v metabolizem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, pomemben za tvorbo celične energije in ohranjanje celičnega zdravja v številnih tkivih v telesu –, holekalciferol (vitamin D3), vseracemni-alfa-tokoferol (vitamin E), vitamin A, piridoksin (vitamin B6) – glej anti aging in energy boost –, tiamin (vitamin B1), pantotenska kislina (vitamin B5) – vključena je v metabolizem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, v sintezo hormonov nadledvične žleze, pripomore k bolj zdravi koži.

ANTI AGING

Vsebuje : vitamine C, B12, B6 in Viant

Vitamin C ima ključno vlogo v procesu tvorbe in obnove kolagena. Kolagen predstavlja tretjino vseh beljakovin v telesu. Najdemo ga v koži, kosteh, zobeh, hrustancu, kitah, žilah, srčnih zaklopkah, medvretenčnih ploščicah ter roženici in očesni leči. Vpliva tudi na pretvorbo holesterola v žolčne kisline v jetrih in s tem lahko znižuje raven holesterola ter tako vpliva tudi na staranje ožilja.

Vitamin B12 vpliva na zmanjševanje vnetnih sprememb kože in kožnih pigmentacij. Raziskave so pokazale, da so zadostne količine vitamina B12 povezane z upočasnjevanjem razvoja krhkosti v starosti, zmanjšajo tudi tveganje za razvoj starostne degeneracije makule – pomemben je torej za krepitev vida.

Vitamin

Vitamin B6 je vpleten v metabolizem ogljikovih hidratov, proteinov in maščob. Vzdržuje normalno raven homocisteina v organizmu, kar preprečuje vnetje in s tem staranje srčno-žilnega sistema. Ugodno vpliva na delovanje možganov –preprečuje upad kognitivnih funkcij.

Viant – multivitaminski pripravek, ki vsebuje askorbinsko kislino (vitamin C), biotin (vitamin H) – deluje kot koencim v metabolizmu maščob in ogljikovih hidratov –, cianokobalamin (vitamin B12), folno kislino (vitamin B9) – vpletena je v tvorbo aminokislin in nukleinskih kislin, torej v tvorbo celične DNK in celično delitev –, nikotinamid (vitamin B3), riboflavin (vitamin B2) – vključen je v metabolizem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, pomemben za tvorbo celične energije in ohranjanje celičnega zdravja v številnih tkivih v telesu –, holekalciferol (vitamin D3), vseracemni-alfa-tokoferol (vitamin E), vitamin A, piridoksin (vitamin B6) – glej anti aging in energy boost –, tiamin (vitamin B1), pantotenska kislina (vitamin B5) – vključena je v metabolizem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, v sintezo hormonov nadledvične žleze, pripomore k bolj zdravi koži.

enerGY BooST

Vsebuje: vitamine C, B12, B6, B1 in Viant

Vitamin C je kofaktor v sintezi karnitina, molekule, ki ima ključno vlogo v metabolizmu energije. Zadolžena je namreč za transport dologoverižnih maščobnih kislin v mitohondrije, kjer poteka proces oksidacije le-teh in s tem tvorba energije.

V nekaterih raziskavah je bilo dokazano, da je višja raven vitamina C in s tem karnitina povezana z nižjo utrujenostjo po telesni dejavnosti.

Vitamin B12 je udeležen v sintezi DNK in produkciji celične energije. Pomanjkanje lahko privede do nastanka megaloblastne anemije. Tvegane skupine so predvsem vegani, vegeterijanci, noseče in doječe ženske ter starostniki. Glede na vlogo, ki jo ima v metabolizmu energije, je dokazano, da izboljša športne rezultate in vzdržljivost, če je prisotno pomanjkanje.

Vitamin B 6 deluje kot kofaktor v metabolizmu beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.   Zaradi vloge v metabolizmu aminokislin je kofaktor v tvorbi nevrotransmiterjev, kot so dopamin, serotonin, noradrenalin in melatonin. Ima neposreden vpliv na delovanje imunskega sistema, uravnava tudi raven glukoze v možganih. Ugodno vpliva na delovanje možganov – preprečuje upad kognitivnih funkcij.

Vitamin B1 ima pomembno vlogo v metabolizmu ogljikovih hidratov in izkoristku energije iz njihove presnove. Krepi delovanje mišic, refleksov, spomina in zbranosti ter pomaga pri vzdrževanju telesne teže.

Viant – multivitaminski pripravek, ki vsebuje askorbinsko kislino (vitamin C), biotin (vitamin H) – deluje kot koencim v metabolizmu maščob in ogljikovih hidratov –, cianokobalamin (vitamin B12), folno kislino (vitamin B9) – vpletena je v tvorbo aminokislin in nukleinskih kislin, torej v tvorbo celične DNK in celično delitev –, nikotinamid (vitamin B3), riboflavin (vitamin B2) – vključen je v metabolizem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, pomemben za tvorbo celične energije in ohranjanje celičnega zdravja v številnih tkivih v telesu –, holekalciferol (vitamin D3), vseracemni-alfa-tokoferol (vitamin E), vitamin A, piridoksin (vitamin B6) – glej anti aging in energy boost –, tiamin (vitamin B1), pantotenska kislina (vitamin B5) – vključena je v metabolizem beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, v sintezo hormonov nadledvične žleze, pripomore k bolj zdravi koži.

Cena enega obiska (enkratno injiciranje) znaša 190 evrov (v ceno niso vključene predhodne laboratorijske preiskave).

Dodatno priporočamo posvet z nutricistko, ki vam bo podala priporočila glede ustrezne prehrane in prehranskih dopolnil. Cena posveta znaša 70 evrov.

DIAGNOSTIKA CLARUS

W: www.diagnostika-clarus.si

E:diagnostika@diagnostika-clarus.si

b6 vzdržuje normalno raven homocisteina v organizmu, kar preprečuje vnetje in s tem staranje srčnožilnega sistema.

Gašper Čarman, sommelier in lastnik vinskega podjetja Evino, d. o. o.

Vino je tudi dobra investicija in mi jo znamo poiskati

Eden najmlajših in najuspešnejših vinskih trgovcev v Sloveniji razkriva priložnosti, ki jih s finančnega vidika ponuja vino kot naložba

Gašper Čarman pojasnjuje, kako lahko ljudje presežek svojih sredstev ali pa kapital, ki ga želijo zaščititi pred inflacijo, investirajo v vino. Pa tudi o tem, kako varna naložba je vino in kaj so skriti slovenski vinski biseri. Kako uspešen je pri tem?

»V 18-letni zgodovini Evina še nikoli nismo vina prodali ceneje, kot smo ga kupili,« pove.

Gašper Čarman se je nedavno vrnil z okušanja vin v francoskem Bordeauxu, kjer vsako leto poteka pokušanje vin En Primeur. To pomeni, da francoski vinarji pol leta po trgatvi najboljše vinske trgovce povabijo na degustacije vin, ki so še v sodih in v procesu staranja. Kupci na tak način dobijo najboljše informacije o vinih, ki bodo na trgu čez leto in pol do dve leti. Seveda pa lahko že takrat kupijo ta vina, ki jih dobijo po znatno nižji ceni, kot bo ta znašala čez eno leto. Gašper Čarman je vsakoletni gost na pokušanju vin En Primeur. Takšen obisk je najboljši vpogled v to, kaj bodo najboljše investicije v vino.

Kaj se bo letos dogajalo s cenami vina?

Cene že rastejo in ta trend rasti se bo še nadaljeval. Govorim tako o vinih iz Slovenije kot o prestižnih, vrhunskih svetovnih vinih, ki jih Evino zastopa. Za prestižna vina menim, da lahko pričakujemo večje cenovne skoke kot kadarkoli do zdaj v zgodovini. Nedavno smo dobili pošiljko 48 steklenic prestižnega vina Petrus letnik 2020. Junija 2021 smo ga prodajali po ceni okoli 2.000 evrov brez davka. Današnja najnižja cena na vinski borzi je za točno ta Petrus, steklenico s prostornino 0,75 litra, 6.000 evrov brez davka.

Kaj napovedujete Petrusu v prihodnjih letih?

Takega skoka verjetno ne bo več. Največji skok se zgodi En Primeur, torej ko je vino še v sodu, in v trenutku, ko vino pride na trg. Podoben ekstrem je vino Romanée-Conti, vinograd meri 1,89 hek-

tarja, steklenica tega vina stane med 25.000 in 35.000 evri, saj jih letno naredijo le 6.000. Petrusa letno naredijo 30.000 steklenic, zato je cena nižja. Še vedno je število zelo bogatih ljudi, ki hočejo piti takšna vina, veliko večje, kot pa je število zelo dobrih vin.

Ali je v Sloveniji povpraševanje po takšnih vinih?

Seveda. Vsako leto prodamo celotno alokacijo Petrusa, ki jo dobimo. Del steklenic Petrusa sicer zadržimo zase, zato se letos borim, da bi dobil vsaj 90 steklenic Petrusa. Ker je bil letnik manjši, mi jih bodo verjetno dali zgolj 60. Ampak nakup Petrusa je vsekakor vrhunska naložba. Iz ene steklenice, za katero smo pred tremi leti odšteli dva tisočaka, je nastalo 6000 evrov. Ne vidim naložbe s takim donosom. V Evinu znamo najti dobro vino, za katerega vemo, da bo čez nekaj let boljše in po vsej verjetnosti tudi dražje. Prepričan sem, da jaz in moja ekipa vemo, kaj je danes dobro vino, kakšno je povpraševanje po teh vinih, v katero smer gre povpraševanje in katero vino bo boljše čez nekaj let, posledično verjetno tudi dražje.

VEvinu znamo najti dobro vino, za katerega vemo, da bo čez nekaj let boljše in po vsej verjetnosti tudi dražje.

Kako se kot investitor lotiti investicije v vino?

Najboljše je poiskati dobrega vinskega trgovca oziroma se tega lotiti s strokovnjakom. Pri vinih je zelo pomembno, da imaš pravega dobavitelja, ki prodaja vina neposredno iz kleti. Zelo tvegano je kupovati vina na avkcijah. V Evinu vin nikoli nismo kupovali na avkcijah, ker ne vemo provenience. Pri vinu, dokler ga ne odpreš, ne poznaš vseh njegovih detajlov, od hrambe do zamaška. Zgolj vino iz kleti omogoča poznavanje oziroma nadzorovanje vseh potrebnih okoliščin za njegov razvoj. Bistveno je tudi, da ima vinski dobavitelj globalni ugled, da ima dostop do vseh boljših vinskih kleti v različnih vinskih regijah in da dostavi kupljeno vino na nadzorovan način.

172 Gašper Čarman, sommelier in lastnik vinskega podjetja Evino, d. o. o.

Kako pa imate vi urejen transport vin v Evinu?

Od sredine maja do sredine septembra vozimo vino v prevozu z nadzorovano temperaturo, da steklenice pridejo v naše skladišče in nato do naših strank na pravi način. Prodaja teh steklenic je lahko uspešna samo, če so steklenice v perfektni kondiciji in lahko kupci temu zaupajo. Zato je nadzorovan transport ključen.

Kaj moram vedeti, če se letos odločim za vinsko naložbo?

V Evinu kot vinski trgovec vsako leto izdamo seznam vin oziroma ponudbo vin En Primeur, na katerem je nekaj sto vin, ki jih lahko vsakdo kupi po kartonih. Na tem seznamu so vina, za katera smo si izborili pravico za prodajo. Količina vin je vedno omejena zaradi naravnih danosti. Naredimo ponudbo, napišemo ime vina, letos prodajamo letnik 2022, na seznamu so navedene ocene vinskih kritikov in cena. Na seznamu tudi posebej označimo vina, ki so bila meni in moji ekipi v Bordeauxu še posebej zanimiva in so nas prepričala. S seznama je mogoče kupiti tudi zgolj steklenico za zasebno uporabo, ne za investicijo. Ta vina namreč našim strankam ponujamo tudi po steklenici.

Letos kupljena vina bomo strankam dostavili čez dve leti, torej leta 2025. Do takrat bodo v kleti. V Bordeauxu ne moreš kupovati neposredno iz kle-

ti, temveč od vinskih trgovcev posrednikov, ki jih posredujejo nam uvoznikom, da jih lahko posredujemo strankam.

Kako likvidni so ti nakupi?

Zelo. Vsak trenutek je povpraševanje po teh vinih. Vinska borza deluje tako kot vsaka borza z vrednostnimi papirji.

Kaj priporočate kot dober nakup, katero vino je letos dobra investicija?

Moj nasvet je, da ne investiramo samo v Bordeaux, pa čeprav bo zagotovo donos, ampak priporočam razpršitev v več regij. Cena vseh kultnih vin, ki imajo dovolj globalne prepoznavnosti, raste. V ZDA so se zgodili enormni skoki, kar si razlagam s povečanjem števila izjemno bogatih ljudi. V 18-letni zgodovini Evina vina še nikoli nismo prodali ceneje, kot smo ga kupili.

Kako hitri pa so donosi v vinarstvu?

V vinski panogi se dela za prihodnje generacije. Zato tudi jaz svojega podjetja ne gradim zase, upam, da ga gradim za vnuke in pravnuke. To je posel, v katerem si moraš ustvariti vezi po vsem svetu in se dokazati, da si pošten in vreden zaupanja. To lahko traja več desetletij.

Kako razvito je trgovanje z vinom v Sloveniji?

V Sloveniji se z vlaganjem v vina resno nihče ne ukvarja. V tujini pa je kar nekaj podjetij naredilo velike in zelo uspešne zgodbe z vlaganjem v vina. V Evinu to počnemo že desetletje za razne stranke, ko jim svetujemo, kaj kupiti in kako lahko z vinom trgujejo. Želim pa postaviti sistem, da bi lahko ljudje v vinski investicijski sklad vlagali tudi po 50 ali 100 evrov, a tega za zdaj zakonsko v Sloveniji žal še ni mogoče ustanoviti.

Nam zaupate, kaj pravi vaš občutek, katera vina so skriti naložbeni biser?

Upoštevam, kaj pravijo kritiki iz Bordeauxa, ampak se o tem vedno želim tudi sam prepričati. Ravno v letniku 2020 so bila nekatera vina bolje ocenjena kot Petrus, na Decanterjevem ocenjevanju so dobila 100 točk, medtem ko jih Petrus takrat ni dobil. Na območju nekdanje Jugoslavije je Evino edini in uradni zastopnik za vino Petrus. V Bordeauxu smo ta vina, ki so dobila 100 točk, poskušali, ampak mene so razočarala. Zdaj, ko so vina na trgu, se je ravno pri Petrusu zgodil največji skok cene in ponosen sem, da me občutek ni varal.

Kdaj bodo slovenska vina vključena v možnost za vinske naložbe?

Ko bomo dovolj naredili glede promocije Slovenije kot vinske dežele. Na žalost do zdaj nismo naredili še nič, razen posameznikov, ki se z vinom ukvar-

jajo. Ampak če hočemo globalno povpraševanje po vinu, bo morala država sprejeti in izvajati strategijo Slovenije kot vinske dežele.

Kateri slovenski vinarji pa so po vašem mnenju trenutno podcenjeni in je nakup tega vina dobra naložba?

Sutor, Pasji rep in Gašper.

Gašper je vaše vino, ki ga pridelujeta skupaj z enologom iz Goriških Brd Darinkom Ribolico. Pri Decanterju so moje vino Gašper cabernet frank dvakrat ocenili s 97 točkami, prodaja pa se po 34 evrov. Trdim, da na degustaciji vin, ki stanejo po nekaj sto evrov za buteljko, ni bistvene razlike med Gašper cabernet frankom in drugimi, dražjimi.. Ko se bo ta znamka globalno zgradila, bodo tudi cene zanj znatno višje. Trdim, da slovenska vina ponujajo ogromno, vendar trenutno bolj za pitje kot za investicije. Potrebujemo globalno povpraševanje, globalno prepoznavnost in blagovno znamko, da bodo ta vina želeli kupovati najbogatejši Zemljani, ki jim bo cena nepomembna, saj bodo hoteli prav ta vina. Ker je število steklenic omejeno, je najbogatejšim povsem vseeno, koliko plačajo za eno steklenico, enostavno hočejo piti želeno vino. Teh steklenic izbranih letnikov je vsako leto manj, zato njihova cena raste.

Kaj konkretno moram narediti, če želim investirati 20 tisoč evrov v nakup vina kot investicije?

Najprej svetujem, da pokličete mene ali enega od mojih sodelavcev. Naredimo kombinacijo vrhunskih vin, poleg En Primeur iz Bordeauxa še vina iz Burgundije, Toskane, Španije. Nato je treba vina primerno hraniti in dovolj dolgo čakati ter ujeti trenutek za prodajo. Če želijo prodati pri nas, strošek provizije zajema našo provizijo in provizijo vinske borze, stroške transporta in zavarovanja.

Torej lahko letos kupimo vino En Primeur iz Bordeauxa letnik 2022?

Ja, to vino bodo ustekleničili jeseni 2024 in te steklenice bodo v kleti počakale do spomladi 2025. Takrat bodo steklenice na voljo negocianom, torej globalnim vinskim trgovcem, ki jih bodo razposlali kupcem. Ko bodo prišle do nas v skladišče, jih bodo kupci dobili v nekaj dneh.

Ali Evino ponuja hrambo vin?

Za zdaj še ne, ker nimamo dovolj prostora, a to se bo spremenilo v dveh letih, ko bomo v Ljubljani zgradili dovolj veliko skladišče. Naši skladiščni prostori na 9. Šmartinski cesti v Ljubljani so osem metrov pod zemljo, kjer je ves čas konstantna temperatura. Pod zemljo bo tudi novo skladišče, kajti vinska klet mora biti globoko v zemlji.

Kaj morete vedeti o Petrusu

Vino Petrus je eno najbolj cenjenih in prestižnih vin na svetu. Gre za rdeče vino, ki prihaja iz vinorodne regije Pomerol v francoskem Bordeauxu. Vinograd, kjer rastejo trte za Petrus, je na manjši parceli v bližini vasice Pomerol, ki je ena najmanjših v celotni regiji Bordeaux. Vina Petrus so znana po svoji kompleksnosti, eleganci in bogatih aromah.

Petrus pridelujejo izključno iz sorte grozdja merlot, ki daje vinu polno telo, mehkobo in globino okusa. Vino je temnordeče barve in ponuja intenzivne arome črnega ribeza, češenj, čokolade, vanilje, tobaka in usnja. Okus vina je poln, strukturiran in bogat z mehkimi, zrelimi tanini, ki se razvijajo v izjemno dolgem pookusu. Vino Petrus ima običajno potencial staranja od 20 do 50 let in v nekaterih letnikih celo do sto let.

Vinograd, kjer raste grozdje za Petrus, meri samo 11,5 hektarja, kar pomeni, da je vino zelo redko in omejeno. Vino Petrus je prejelo številne nagrade in priznanja ter je po mnenju mnogo kritikov eno izmed najboljših vin na svetu.

Kateri so najboljši letniki Petrusa? Legendarni letniki Petrusa, ki so bili ocenjeni s 100 točkami, so bili letniki 1929, 1945, 1947, 1950, 1961, 1964, 1982, 1989, 1990, 2000, 2005, 2009, 2010, 2015 in 2016. Vsi ostali letniki so dobri ali več kot dobri. V zelo slabih letih, kot so 1956, 1965 in 1991, pa vina Petrus sploh niso proizvedli. Kako lahko vem, da je moja steklenica Petrusa avtentična? Prvi in najbolj varen nasvet je, da steklenico kupite pri uradnem distributerju. Tudi sicer obstajajo na steklenicah vidni in nevidni načini zaščite vina, zaradi katerih lahko zanesljiv vinska trgovec jamči o pristnosti. Steklenice, ki jih prodajamo v Evinu, imajo na zadnji etiketi tudi natisnjen logo podjetja Evino d.o.o.

Dobrodošli v

Vrata vam odpira luksuzna vila, ki jo je Pope Raspopović, lastnik ljubljanskega Asa, na podlagi dolgoletnih izkušenj zasnoval kot svoj dom, vanj pa vabi tudi vse tiste, ki cenijo neukrotljivo naravo. Dobrodošli v domu, kjer kraljujejo gore in razkošje, domu, ki ponuja nepozabno izkušnjo. Razvajajte se v vili v gozdu ter se prepustite alpskemu zraku in neverjetnim okusom z lokalnim pridihom.

www.chaletsofija.com

welcome@chaletsofija.com

+386 41 930 597

RAZVAJAJTE SE V GOZDNI VILI

Chalet Sofija se nahaja tik nad naseljem

Gozd Martuljek, pogled iz vseh suit pa se razteza na čaroben Špik. Na drugi strani se s terase ponuja pravljičen pogled na smučišče v Kranjski Gori, ta idilična vila pa še posebej zažari zgodaj zjutraj, ko lahko v miru občudujete naravo v soju sončnega vzhoda. Spoznajte skrite kotičke okolice in se prepustite lahkotnemu šumenju

Martuljških slapov, medtem ko uživate v udobju izjemnega notranjega prostora, ki je opremljen s pohištvom in dodatki prestižne znamke Roche Bobois.

KULINARIČNO ZNANJE IZ DOLINE V OBJEMU GORA

Zgodba najslavnejše ljubljanske restavracije – Asa – se nadaljuje. Pope Raspopović je gastronomsko doživetje iz prestolnice ponesel na vzpetino, kjer vas čakajo okusi, ki lokalne sestavine združujejo s sodobnimi kulinaričnimi tehnikami. Zajtrkujte v objemu gora ob čudovitem sončnem vzhodu ter popolnoma zaupajte svojim čutom.

DOŽIVITE SPA S POGLEDOM NA JULIJSKE ALPE

V našem spa centru boste med sproščanjem v finski savni uživali v čudovitem sončnem zahodu nad Kranjsko Goro. Prav tako lahko obiščete turško kopel, kjer se lahko razvajate v dvoje. Počitek si lahko privoščite v našem kotičku za sprostitev, ob kozarcu penine, in si s pogledom na Julijce osvežite misli.

176 Martin Golob, župnik

BREZ PoDJETNIKoV bi bili kot družba OsirOmašEni

Martin golob

najbolj prepoznaven slovenski župnik in avtor misli v knjižni uspešnici na spletni prižnici o delu, odnosu do podjetnikov, spopadanju s stresom in tem, kaj zanj predstavlja dober odklop.

Martin Golob je ob obisku SBC – Kluba slovenskih podjetnikov aprila letos govoril o pomenu podjetnosti in solidarnosti, ki hodita z roko v roki, o pomembni vlogi podjetnikov v družbi in o tem, da se pri nas premalo zavedamo, kako pomembno delo ti opravljajo za celotno skupnost. Prepričan je, da podjetniški uspeh dobi pravi pomen šele takrat, ko ga dopolnjujeta solidarnost in vračanje okolju.

Martin Golob, župnik

Foto: Grega Valančič/Sportida

Ko smo ga obiskali v župniji Grosuplje, kjer deluje zadnji dve leti, nam je povedal, da ima tudi sam nekaj podjetniške žilice. Dobil jo je z delom na kmetiji, kjer je odraščal. Kmet mora izkoristiti vreme, zemlja mora biti pravilno pripravljena, tudi živali ne čakajo. Podobno kot v podjetništvu je treba tudi v kmetovanju upoštevati red, da preživiš in poskrbiš zase in za kmetijo, razmišlja Martin Golob. »Oče je vedno pravil: 'Samo enkrat zaspiš.' Ko enkrat zaspiš, zastaneš v razvoju, tudi s tehnologijo v kmetijstvu, in potem težko nadoknadiš ta čas in delaš naprej velike korake. Naučil sem se, kako pomemben je razvoj in to, da gledaš naprej, se posodabljaš, si olajšaš in poenostaviš stvari.«

V času, ko je bil župnik v Bohinju, je v imenu tamkajšnje župnije odprl podjetje Sveti Janez Krstnik, ki je upravljalo cerkev ob Bohinjskem jezeru. S turističnim društvom so želeli cerkev kot znamenitost bolje umestiti, in ker je imel dovolj časa, se je javil, da bi prevzel ta izziv. Turistom so začeli ponujati vodene oglede cerkve, ki ima bogato zgodovino, v notranjosti so postavili trgovino s spominki slovenskih dobaviteljev, cerkev je dobila spletno stran. Povezali so se z lokalnimi turističnimi delavci, turiste je sprejemal tudi sam, sestavil pa je tudi ekipo študentov, ki je pomagala skrbeti za nemoten potek ogledov.

Podjetništvo se mi zdi plemenito in nekaj lepega. Izhajam iz kmečkega okolja, kjer sem se naučil, da je treba delo najprej opraviti in izkoristiti priložnost.”

»Naredili in razvili smo lepo zgodbo. Obisk se je povečal, stvar je stekla in dobro delovala. Gostje so dobili voden ogled cerkve z zgodovino. Cerkev je zelo zanimiva. Na zvonik so lahko obiskovalci pripeli ključavnice in pozvonili,« se danes spominja Golob, ki pravi, da so z zbranim denarjem obnovili leseno streho cerkve. To je bil tudi razlog, da so zagnali to podjetniško pobudo. »Potrebovali smo denar, vendar mi ni bilo blizu, da bi faranom pošiljal položnice in jih prosil zanj.«

Prav po podjetniško je spletel bogato mrežo lokalnih ponudnikov, s katerimi so se medsebojno povezali in si pomagali; turiste je napotil na jezersko ladjo, pa v hotel na kosilo, in obratno. »Ubiral sem poti, preko katerih se skušaš približati ljudem.« Oznanjal je vero, hkrati pa so vsi imeli nekaj od tega in so lahko vzdrževali cerkev, pravi in dodaja: »Upali smo si. Imel sem vizijo, da

se podjetje ukvarja s turističnimi ogledi, in to smo uspeli uresničiti. Ko danes gledam nazaj, se mi zdi kar drzno.«

o oBRTNIKIh IN PoDJETNIKIh

V fari se Martin Golob srečuje z veliko podjetniki in obrtniki, in to v dveh vlogah, kot gospodar in kot pastir. »Kot župnik ne skrbim samo za duhovni blagor kraja, ampak tudi za vse, kar je gospodarskega. V župniji je nekaj cerkvic, ki jih je treba vzdrževati, in moja naloga je poskrbeti, da

Martin Golob, župnik

ne propadajo. Zraven sem pri obnovah. Te danes potekajo manj udarniško kot nekoč, stroka je napredovala in prav je, da ta dela izvajajo ljudje, ki se nanje spoznajo. Vsega danes niti ne moreš sam. Ko zidaš, obnavljaš stvari, vedno potrebuješ obrtnike, da pridejo, pomerijo, pogledajo. To so mizarji, tesarji, zidarji …« našteva Golob, ki je veliko v stiku tudi s spomeniškim varstvom in restavratorji.

Njegove poti se s podjetniki prepletajo tudi po duhovni plati. Med podjetniki ima veliko prijateljev,

Martin Golob, župnik

s katerimi se pogosto pogovarjajo o njihovih stiskah, skrbeh, o tem, kaj narediti, da bi se zaposleni bolje počutili. Poznana so mu odrekanja, trud, vztrajnost in dolge ure, ki so jih namenili za uresničitev podjetniških sanj, pravi in povedano ponazori z dvema uspešnima zgodbama, ki sta zrasli iz želje po podjetniškem ustvarjanju.

Pa o ManJ lePih zGodBah …

Srečuje pa se tudi z žalostnimi zgodbami, kot je izgorelost. »V mislih imam gospo, ki je bila delavna, pridna, postavila je veliko stvar, na koncu pa se je povsem iztrošila. Treba je ohranjati veselje. Vse počaka. Da malo 'zabremzaš', zaustaviš in se znaš tudi veseliti. Da ni samo posel, posel, posel, pa ta in oni sestanek in samo letanje,« razmišlja Golob.

Podjetništvo je pravzaprav biti oče veliki družini, ki je ne povezuje krvno sorodstvo, ampak preživetje in skupno veselje do dela. S tem se veliko srečujem.”

o PRIDNIh SloVENSKIh PoDJETNIKIh

Slovenski podjetniki se mu zdijo pridni. »Znali so izkoristiti darove, okoliščine, mogoče srečo, blagoslov, predvsem pa pridnost, da so ustvarjali. Podjetnik se zaveda, da sam ne more doseči ničesar. Zavedati se moramo, da tako kot brez kmetov nimamo tistega, kar potrebujemo kot družba, bi bili tudi brez podjetnikov zelo osiromašeni,« o njih meni Martin Golob.

»Mnogi vidijo velik avto, ne vidijo pa, da podjetnik ob desetih zvečer še vedno razmišlja, kaj bo naredil naslednji dan, da bo ustvaril nekaj novega in se preživel. To ni lahko, slika je širša, kot jo kdaj vidimo v družbi. Zunaj je lepo vreme, on pa ima ogromno za narediti in ne more kar preklicati dela za tisti dan.«

Težko je biti hkrati v poslovnem svetu in ohranjati družinsko življenje; to je velik izziv in preizkus za vse bližnje, je prepričan. »Zelo težko je najti ravnovesje, do katere mere in koliko še, da bo družina zdržala. Srečujem se z mnogimi podjetniki, ki jim je družina razpadla, ker so videli samo denar,« opozarja.

Denar je le posledica pridnosti, ne sme pa biti cilj, poudarja. »Kot pri meni nikoli ni bil cilj postati prepoznaven župnik, ampak je cilj oznanjanje Boga. Pri nas doma ni bil nikoli cilj imeti največjo

Foto: Grega Valančič/Sportida

kmetijo, ampak je bil cilj, da bomo skupaj ustvarjali in delali. Raje po zmožnostih in sposobnostih, da se ohranja veselje.«

o SPoPADANJU S STRESoM

»Ja, seveda,« odgovori na vprašanje, ali se tudi on srečuje z enim najpogostejših pojavov. Odnos z ljudmi je najlepša in najtežja stvar, pravi. »A ko pride do nesporazuma, morda iz pričakovanj, ali če gre za šum v komunikaciji, zna biti težko. Ali če kaj pozabim povedati, ljudi o čem obvestiti, in je potem zanje kakšna stvar presenečenje. Treba je paziti, da z jazom ne rušiš. Človeka lahko hitro prizadeneš ali ga po neumnosti celo izgubiš. Včasih se je dobro malo ustaviti.«

Nekateri dnevi so posebej adrenalinski. Kakšno soboto, ko ima zlato poroko, pogreb in mladoporočence, se mu zgodi, da ga dogodki vodijo skozi različna čustvena stanja, in to vse v istem popoldnevu. »Srečuješ se z veseljem, z jokom in potem spet z nepopisno srečo dveh ljudi. To je vse šok, čustveno zahtevno. Treba je znati preklapljati. Tukaj so še telefoni, ki zvonijo čez dan. Veliko stvari je nepredvidljivih, na primer obisk bolnika; takrat je treba vse pustiti. Morda te ob tem čaka še kakšno delo, ki ga je treba opraviti tisti dan. Pri meni je tega kar veliko.«

O odnosu do dela Odnos do dela je razvil doma, nekaj pa ga pripisuje tudi lastni žilici. »Po eni strani je tudi nekaj strasti v tem, da uživaš, ko ti kaj uspe.« Ko je upravljal podjetje v Bohinju, ni bil nikoli preveč utrujen, da bi šel zvečer še malo pogledat in zaključit blagajno. Tudi v Grosupljem ne miruje, če ve, da so zvečer v župniji ljudje, pevci, farani. Pride jih pozdravit.

Na vprašanje, ali je kdaj posegel po nasvetu iz kakšne menedžerske knjige, odvrne, da ne, je pa vedno rad poslušal podjetnike in njihove pripovedi o tem, kako so se vzpenjali, delali, ustvarjali. »Zelo rad jih poslušam. Vsi imajo skupno točko, da so se veliko odpovedovali, vložili veliko truda in vsi to delajo z veseljem. Nisem dobil občutka, da bi bil njihov vzgib pri tem hitro obogateti, ampak želijo nekaj ustvariti; to je njihova prioriteta. Lepo je, ko človek nekaj ustvari. To ni skregano z nobeno moralo. Ustvarjeni smo za to, da lahko ustvarjamo in oblikujemo naprej ter ljudem omogočamo delo in plačilo za njihov trud.«

Ko mu v pogovoru omenimo, da je v njegovih besedah in opisu dejavnosti, ki jih ima, prepoznati veliko vzporednic s podjetniki in podjetnostjo, kot so trud, vložek, tveganje, drznost, vztrajnost, delavnost in vložen čas, se strinja, da je najbrž res tako.

180 Martin Golob, župnik

Foto: Grega Valančič/Sportida

o riTMU dela v žUPniJi

Martinu Golobu in trem duhovnikom, ki delujejo v župniji, kuha gospa, ki pomaga v župnišču. Sami skrbijo za oblačila, pranje, likanje, pospravljanje. Za finančne zadeve skrbi župnija, podatke Golob sproti javlja ter tako skrbi za transparentnost financ in potrebno zaupanje, pravi.

Zadnjih šest mesecev je obiskoval kraje po vsej Sloveniji. Z avtorjem knjige Na spletni prižnici Lojzetom Grčmanom, ki je z 18 tisoč prodanimi izvodi najbolj prodajana knjiga v Sloveniji ta hip in v kateri so zbrane Golobove misli in spodbude, sta nabrala 20 gostovanj, za katera je vladalo izjemno zanimanje. Dokaz: polne dvorane obiskovalcev, kamorkoli sta prišla. »Turnejo smo zdaj malo ustavili. Na tem se učim, kako se nekoliko upočasniti, zadihati in potem spet postati kreativen,« priznava Golob, ki še danes ne ve, kako mu je vse obveznosti uspelo 'stlačiti' v že tako natrpan urnik. Poleg pestrega dogajanja v župniji dvakrat na teden snema tudi oddajo za Gold TV.

Tudi v tej Golobovi dejavnosti prepoznamo nekaj, kar je blizu podjetnikom: dobrodelnost. S prodajo knjige so namreč v nekaj mesecih zbrali 32 tisoč evrov za pomoči potrebne, na kar je, pravi, posebej ponosen.

Zame je vrhunski dan to, da grem na kolo in v kakšni 'oštariji' s prijateljem v miru pojem kosilo.”

o oBNAVlJANJU BATERIJ IN NAJBolJšEM NASVETU, KI GA JE PREJEl

»Zgodaj vstajam, kmalu hodim spat. Imam redno prehrano. Imam svoj red. Vsake toliko si vzamem čas, da se zapeljem s kolesom ali z avtom nekam za dve uri. In sem srečen. Ali grem k mojim domov. Ali pokličem koga, ki ga že dolgo nisem slišal. « Tako odgovarja na vprašanje, kako se napolni in obnovi.

Martin Golob je v času epidemije na splet uspel privabiti ogromno poslušalcev, njegove maše so bile izjemno odmevne. »Takrat so bile nekatere stvari, ki sem jih izrekel, morda nemodre. Za nekatere stvari bi bilo bolje, da jih ne bi izrekel. Hvaležen sem, da so me ljudje opozorili na napake. Iz tega sem se veliko naučil in se za izrečeno tudi opravičil,« priznava ob ugotovitvi, da imajo besede svojo težo in je zato dobro biti previden z njimi. O najboljšem nasvetu, ki ga je prejel, pravi: »Spremlja me misel, da moram biti vesel tega, kar sem.

Spomnim se škofa Antona Jamnika, ki je birmancem včasih povedal: bodite to, kar ste, postanite to, kar Bog pričakuje od vas, in s tem boste osvetlili ves svet. Ta stavek mi je dal precej misliti. Če sem jaz v nečem srečen, potem lahko iz tega sestavljam srečno zgodbo. In da vse, kar počneš kot človek, delaš z veseljem.«

o DoPUSTU

Kdor veliko dela, si seveda zasluži dopust. Toda Martin Golob odgovarja, da dopusta, tistega tipičnega, kot ga poznamo, letos ne bo. Bo pa zato poleti peljal dve skupini na romanje. Zdoma odhaja največ za dva ali tri dni, daljših poti ne načrtuje, pravi. »Če grem kam daleč, postanem kar malo živčen.« Nekatere stvari so nepredvidljive, recimo smrt, in ker se od faranov v župniji večinoma poslavlja prav on, ostaja blizu.

Njegov odklop bo drugačen: »Strašno si želim, da bi imel poleti kakšen dan, ki bi ga lahko preživel na kolesu, v kakšni 'oštariji' lepo v miru pojedel kosilo s prijateljem in naredil kakšen izlet z motorjem. To je zame vrhunski dan. Pa kakšen dan v gorah bi rad preživel, letos bi šel spet na Triglav. Na morje mi je kar malo nerodno hoditi.«

Kaj pa v Bohinj, v nekdanjo župnijo, še kdaj zaide? »Kar težko grem, saj bi me ljudje prepoznali in bi moral biti tam vsaj en mesec, da bi vse obiskal (smeh, op. a.).«

Martin Golob, župnik

Foto: Grega Valančič/Sportida

Kakšen je najboljši

NADZoR DoSToPA? Kakor za koga!

Naj gre za majhno organizacijo ali za veliko podjetje, državno institucijo, zdravstveni center, šolo, hotelski, turistični ali športni objekt – vsaka panoga se srečuje z nekoliko drugačnimi in specifičnimi varnostnimi tveganji in posledično različnimi zahtevami glede nadzora pristopa.

VID Shop se ukvarjamo s tem, da varnost v vseh omenjenih organizacijah dvigujemo na višjo raven. Svetujemo pri načrtovanju in poskrbimo za izvedbo najprimernejšega sistema nadzora pristopa, naj gre za klasični mehanski sistem zaklepanja, mehatronsko ali digitalno za-

Širok nabor komponent. Nizki stroški postavitve in vzdrževanja sistema (brez kablov in predelave vrat).

Različne možnosti odklepanja (mobilni telefon, PIN koda, kartica, odklepanje na daljavo …)

Globalen sistem, ki raste skupaj z vašimi potrebami.

klepanje ali za varnostne prehode v nadzorovana območja v obliki vrtljivih vrat in hitrih prehodov.

PRIhoDNoST JE V DIGITAlNEM

SiSTeMU zaKlePanJa Brez KaBlov!

Optimizacija in digitalizacija ter poudarek na informacijski zaščiti pridobivajo vse večji pomen tudi na področju tehničnega varovanja objektov –sistemov zaklepanja in nadzora pristopa.

V podjetju ID Shop, d. o. o., zato ponujamo napredne rešitve za digitalno zaklepanje SALTO SYSTEMS, ki rešujejo stare težave ter zagotavljajo nove standarde na področju varnosti. Salto je si-

nonim za inovativne rešitve zaklepanja, ki temeljijo na lokalnem omrežju ali v oblaku, in mobilni aplikaciji ter omogočajo nove funkcionalnosti, več prilagodljivosti, vodljivosti ter poenostavljeno uporabniško izkušnjo, hkrati pa dajejo sofisticiran videz vsem tipom vrat.

Eden izmed pomembnih dejavnikov pri načrtovanju in sprejemanju odločitev o dvigu ravni varnosti in nadzora v vaši organizaciji je vsekakor tudi izbira pravega partnerja. ID Shop vam s svojim strokovnim znanjem, referencami in tudi kakovostnim servisom zagotavlja, da nameščeni sistem deluje učinkovito in prinaša željene rezultate ter optimalno rešitev.

Če želite optimizirati področje zaklepanja objektov ter dvigniti varnost in fleksibilnost na višjo raven, obenem pa zmanjšati stroške upravljanja, vam v ID Shop svetujemo digitalni sistem zaklepanja SALTO SYSTEMS, ki zagotavlja več, kot se pričakuje od klasičnega elektronskega nadzora dostopa.

Raznolik nabor pametnih

ključavnic SALTO SYSTEMS

za vsaka vrata

S pametnimi elektronskimi ključavnicami SALTO SYSTEMS

opremljamo vse vrste objektov, saj portfolio zajema tako klasične, kot baterijske komponente za notranjo ali zunanjo namestitev, kar pomeni, da lahko v nadzor dostopa vključite kakršnakoli vrata: zelo frekventne prehode, notranje pisarne, zunanja skladišča, garaže, ograje … SALTO SYSTEMS kontrola dostopa zajema različne platforme delovanja (na lokalnem omrežju ali v oblaku), s čimer zadostimo specifikam tako manjših, kot velikih organizacij.

Enodelna pametna ključavnica XS4 ONE

Elegantna enodelna pametna kljuka na ščitu z integriranim čitalcem je primerna za vsa klasična, kovinska ali steklena vrata, pa tudi za protipožarna vrata ali zasilne izhode s panik drogom (v kombinaciji s ključavnico za panik vrata).

Zidni čitalci in tipkovnice XS4 2.0

Na voljo je širok izbor zidnih čitalcev različnih modelov in funkcionalnosti, ki se lahko namestijo zunaj ali v notranjih prostorih. Če so v on-line omrežju, jih lahko odpirate na daljavo in na primer omogočite vstop obiskovalcem, dobaviteljem ipd.

Pametna kljuka XS4 MINI

Idealna za pisarne in druga vrata v notranjih prostorih. Zaradi različnih obdelav in dizajnov se lepo zlije s celotnim interierjem vaših prostorov. Ohišje omogoča svetlobni in zvočni signal za prikaz statusa dostopne pravice.

hoTelSKa KlJUčavnica ÆleMenT FUSIoN

Minimalističen dizajn za najbolj prefinjene prostore hotelskih nastanitev. Ta majhen brezžični čitalec poskrbi za vse funkcionalnosti nadzora pristopa, ki so potrebne v segmentu hospitality, poleg tega pa zagotavlja popolno varnost ter najnaprednejšo uporabniško izkušnjo (odklepanje z mediji, mobitelom in tudi na daljavo).

DIGITAlNI CIlINDER NEo

Na vratih, kjer izvedba s pametno kljuko ni mogoča ali potrebna, lahko namestimo digitalni cilinder NEO. Z njim lahko zaklepamo vse vrste zunanjih in notranjih vrat, omogoča pa odklepanje z mediji, mobitelom ali na daljavo.

Pametne obešanke NEOXX Močne in zanesljive obešanke SALTO SYSTEMS omogočajo, da lahko v nadzor dostopa zajamete tudi rolo vrata, ograje, lopute, omarice, ki so v zaprtih prostorih ali na prostem pod ekstremnimi vremenskimi vplivi.

PaMeTne KlJUčavnice za PISARNIšKE AlI GARDERoBNE

oMarice XS4 locKer

Primerne so za namestitev na garderobne omarice ali omare za dokumente, poštne nabiralnike, paketomate in vse preostale točke, ki jih želite vključiti v nadzor pristopa.

z nadzorom dostopa saLTO sYsTEms odpravite mehanske ključe in ključavnice ter zapletene sistemske konfiguracije. Vse, kar potrebujete za oddaljeno upravljanje nadzora dostopa do vseh svojih objektov, so brezžična pametna ključavnica SALTo sYsTEms, internetna povezava in izbrana programska oprema.

Pravila, priporočila in nasveti o lepem vedenju in oblačenju v vročih poletnih mesecih in tudi na dopustu s strokovnjakinjo za kulturo vedenja ter poslovni in diplomatski protokol Bojano Košnik Čuk

Kako se v poslovnem okolju PoLETI oBLEČI, oBUTI IN DRUŽITI S SoDELAVCI

Kako sproščeno smo lahko oblečeni v vročih in dopustniških poletnih dneh ter kako sproščeni smo lahko pri druženju na dopustu? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri Bojani Košnik Čuk, ki v svojem podjetju Bonton, d.o.o., ponuja izobraževanje za javne osebnosti, podjetnike, mlade …

»V kulturi oblačenja, ki je sestavni del kulture, sta vedenje in oblačenje odvisni od okolja, kamor gremo,« pravi Bojana Košnik Čuk. Svoje izkušnje ter poznavanje pravil bontona in kulture vedenja je pridobivala na švicarskem ministrstvu za zunanje zadeve in obrambo, v protokolu kneza Kneževine Liechteinstein, v Sloveniji pa kot vodja diplomatskega protokola na ministrstvu za zunanje zadeve, vodja službe za protokol na ministrstvu za obrambo, vodja protokola službe vlade za evropske zadeve, vodja protokola Mestne občine Ljubljana in direktorica JGZ Brdo, zadolžena za protokolarne vsebine. Spodaj njena priporočila in smernice ter tudi, kaj odsvetuje tako moškim kot ženskam v poslovnem svetu. Njeno prepričanje je: »Tako kot demokracija ne pomeni, da lahko delamo vse, kar si zaželimo, tudi kultura vedenja ne pomeni, da si lahko privoščimo samo tisto, kar nam odgovarja in ustreza, ter da nam ni treba biti obziren do drugih.«

Pravila oBlačenJa

v vročih

PolETNIh MESECIh zA PoSloVNE

MošKE

V poletnem času smo enako poslovni ljudje kot pozimi. Lahko si privoščimo nekoliko več sproščenosti, ampak to ni opravičilo, da bi šli na zelo formalen dogodek brez obleke ali kravate. K obleki in kravati seveda izključno srajca z dolgimi rokavi. Pozor: rokavi srajce gledajo dva centimetra izpod rokava suknjiča. Za manj

formalne dogodke lahko tudi samo hlače in (polo) majica.

Opozorilo za moške: Srajce s kratkimi rokavi pogosti niso

najboljša mogoča izbira. Bolj

priporočljiva je kakovostna (polo) majica, pri kateri se rokavi bolj prilegajo roki in zato

polepšajo moško postavo. Če so namreč moške roke presuhe, se pri srajci s kratkimi rokavi naredi ohlapen prostor in pogled na to deluje smešno, medtem ko polo majica lepo zaobjame roko.

nikar: Najslabša mogoča kombinacija v poslovnem svetu je srajca s kratkimi rokavi in kravato. zapomnite si: Srajce z dolgimi rokavi vedno likamo brez robov, torej na okroglo.

nikar: Spodnjih majic se poleti pod srajco ne nosi! Na poslovni sestanek, čeprav povsem preprost, nikar ne pridite v kratkih bermuda hlačah, nikakor ne v natikačih.

Lahko si privoščimo nekoliko več sproščenosti, ampak to ni opravičilo, da bi šli na zelo formalen dogodek brez obleke ali kravate.

Suknjiči: so lahko tanjši in prilagojeni poletni vročini.

kravata: Na sestanek v banko, zavarovalnico ali z upravo podjetja vsekakor tudi poleti s kravato. Kravate ne določa zunanja temperatura letnega časa, temveč s kom in kje imamo sestanek.

Obutev: Poslovni moški tudi v bolj sproščenem okolju ne nosi natikačev. Lahko se nosijo lepe mokasinke in pa stopalke, da se noge ne potijo v čevlju. nogavice: morajo biti dovolj visoke, ko moški prekriža noge ali pa usede, naj se ne vidi gola koža. Še vedno velja strogo pravilo, da črne nogavice spadajo zgolj in samo k črni obleki. Barva nogavic se vedno ujema z barvo obleke, hlač in tudi čevljev. Poleti naj bodo tanke in iz vrhunskih materialov, ker se noge potijo.

urejenost: V poslovnem svetu mora biti moški vedno gladko in sveže obrit. Brada in brki so dovoljeni, brada mora biti urejena in pristrižena, dlačice iz nosu in ušes odstranjene, roke urejene.

Tetovaža: ni več tabu. Še vedno pa svetujem, da si tetoviramo tiste dele telesa, ki jih lahko za vsak slučaj še prekrijemo z blagom.

nakit: Moški nakit v poslovnem svetu ni najbolj modra odločitev, če se z njim pretirava.

Bojana Košnik Čuk

Glede nakita velja zlata sredina. Zaročni ali poročni prstani so znak čustvene pripadnosti. Moške, ki nosijo pametne ure, želim opozoriti, da se disciplinirajo in na sestankih ne gledajo ves čas nanje, ko dobivajo opozorila in sporočila.

Žepi: Moškim priporočam dobro torbo. Gospodje naj ne pozabijo, da morajo biti žepi v hlačah, kavbojkah in oblekah prazni. Zato naj si omislijo ustrezno torbico, kamor lahko spravijo mobilni telefon, ključe, denarnico, robce …

Pravila oBlačenJa v vročih

PolETNIh MESECIh zA PoSloVNE

ženSKe

Dekolte: Tudi v poletnem času odsvetujem pretirane dekolteje spredaj ali zadaj. Nasvet, kako se izmeri višina dekolteja: z višino pazduhe. Če bi potegnili črto med obema rokama, je ustrezen dekolte nad tem.

Dolžina ženskega krila: V poslovnem svetu velja, da ko se dama usede, je krilo lahko največ dva centimetra nad kolenom. Sama svetujem, da se sorazmerno z leti doda še kakšen milimeter dolžine, seveda pa je to odvisno tudi od postave.

Čevlji: Za formalne dogodke priporočamo, da so čevlji zaprti spredaj in zadaj.

nogavice: Ženska naj bi v poslovnem svetu vedno nosila nogavice. Lahko si pomagamo tudi s tankimi samostoječimi nogavicami. Izjema je lahko, kadar nosimo dolga krila. Ženskam želim povedati, da so z nogavicami ženske noge še lepše, marsikaj lahko z njimi tudi prikrijemo.

nakit: Ženske si ne nadenemo vsega nakita, ki smo ga dobile do zadnjega rojstnega dne. Tudi za

TriJe PraKTični naSveTi

Opoldne, ko je sredi razbeljenega asfalta 40 stopinj Celzija, samo sprehod od parkirišča do pisarne povzroči, da pride moški v stavbo povsem premočen. Kaj v takem primeru storiti?

Sem proti temu, da obiskovalce takoj peljemo v sobo za sestanke. Dajmo jim možnost, da lahko najprej obiščejo toaletni prostor, kjer se lahko osvežijo in uredijo.

S čim si brišemo pot s čela?

Pot si vedno obrišemo v robec, nikoli v rokav, nikoli v srajco, nikoli v suknjič. Odvija se boj med papirnatimi robci in robci iz blaga. Sama sem v skladu s pravili kulture vedenja bolj zagovornica robcev iz blaga, ampak ne za takrat, ko smo prehlajeni in nam teče iz nosu, temveč ko si moramo obrisati pot s čela. Zakaj? Če imaš robček iz papirja, se morebiti kakšen delček lahko prime na obraz.

nas velja zmernost pri nakitu. V poslovnem svetu morajo biti ženske naličene ali vsaj uporabiti tonirano kremo za obraz. Priporočam lepo torbico, v kateri so robec, razkužilo za roke, ličila in vse potrebno za morebitno osvežitev.

nohti: Noht naj ne bo daljši kot sedem milimetrov od blazinice. Pazimo tudi, da laki niso preveč izrazito rdeči ali črni. Če ženska uporablja umetne nohte, naj na njih ne bo srčkov, pikic ali česa podobnega.

Kakšna so priporočila, če na dopustu srečamo poslovnega partnerja ali šefa? Gremo skupaj na večerjo?

Če nismo načrtovali skupnega dopusta ali se nismo že doma dogovorili za srečanje, potem predlagam res temeljit razmislek, ali je skupna večerja primerna. Če skupaj delamo oziroma poslovno sodelujemo, to ne pomeni, da si želimo druženja tudi v prostem času. Če morda na dopustu srečamo svojega šefa, res ni primerno, da ga povabimo na kosilo ali večerjo. Kadar nas šef povabi, vsekakor svetujem določeno distanco. Ne pozabite, da alkoholizirana glava drugače govori kot trezna. Počitniško okolje je sicer bolj sproščeno, lahko imamo odprte čevlje in kratke hlače. Ampak ne pozabimo, da se je treba ustrezno in primerno obnašati. Vsekakor pa velja premislek, ali je res nujno, da gremo na druženje samo zato, ker smo se slučajno srečali v počitniškem kraju.

Uresničite svojo vizijo prostora

DECOR & DESIGN je zanesljivi partner pri izvedbi celovitega interierja za dom in poslovne prostore Smo ekskluzivni zastopnik vodilnih blagovnih znamk notranje opreme, ki v sodelovanju z arhitekti in visoko specializiranimi obrtniki zagotovi, da je opremljanje prostorov brezskrbno in popolnoma prilagojeno željam stranke

Pogovor: Matea Benedetti

usTVarJanJE bOLJšEga sVETa skozi vrhunske modne kreacije

Vrhunska modna kreatorka Matea Benedetti o ustvarjanju, neuničljivi kreativnosti, uporabi neškodljivih trajnostnih materialov, sodelovanju na prestižnih Oskarjih in o tem, zakaj za vsako kolekcijo potrebuje dve leti.

atea Benedetti je ena izmed najvidnejših slovenskih oblikovalk in kostumografinj. Posebnost njenega dela je, da sledi vodilu trajnostnosti in uporabi ekoloških materialov. Matea Benedetti se je po ljubljanski srednji šoli za oblikovanje in študiju na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani izobraževala na Nizozemskem.

Da bo njena pot povezana s prispevkom za dobro ljudi, je, kot pravi, vedela že v času študija. Ni pa vedela, da jo bo »vse skupaj tako obsedlo, da bo v tem našla svoje poslanstvo, ki ga opravlja z vsem srcem«. To najbolje odslikava njena blagovna znamka Benedetti Life, ki jo je ustanovila leta 2014. Istega leta jo je italijanska izdaja revije Vogue prepoznala kot eno najobetavnejših ekoloških

Mmodnih znamk. Leta 2020 je sledilo pomembno priznanje iz Londona, kjer so ji izročili nagrado za najbolj trajnostno in luksuzno znamko leta.

Uporabo živalskih materialov boste v kreacijah Matee Benedetti iskali zaman. Boste pa zato našli ananasovo usnje, alge, les, konopljo, prejo iz recikliranih plastenk in popolnoma recikliran bombaž. Njena pot je spreminjanje modne industrije prek luksuzne mode. Ekoloških blagovnih znamk nižjega razreda je bilo namreč neprimerljivo več, zato se je usmerila v tiste višjega razreda.

»Vizijo o bolj harmoničnem svetu od nekdaj nosim v sebi. Poleg tega je hitra moda toksična, delavci niso zavarovani in pošteno plačani, tekstil se na račun dobička pridela oporečno in ima tako škodljive posledice; ne samo na naše telo, saj koža absorbira toksine, ampak tudi na okolico,« pojasni in ponazori: »Za predelavo navadnega bombaža je potrebnih 8.000 različnih kemikalij, poraba vode za en T-shirt je 2.700 litrov in 160 gramov pesticidov, medtem ko T-shirt iz trajnostnega materiala Eco Vero porabi

Pogovor: Matea Benedetti

192 Pogovor: Matea Benedetti

le 150 litrov vode in nič pesticidov. To so številke, ki konkretno dokažejo pomembnost prave izbire tekstilij. In če predvidevamo, da ima vsak zemljan doma vsaj en T-shirt, ter to pomnožimo z 8 milijardami, je negativni vpliv neekoloških izdelkov na okolje enormen. Ta dejstva so v meni sprožila akcijo.«

Kreacije izdelujete iz zelo različnih materialov. Kateri vam je najljubši in zakaj?

Ravno razvijam novo kolekcijo in eden od inovativnih tekstilov, ki jih bom uporabila, se imenuje SeaCell. Izdelan je iz mešanice alg, ki vsebujejo veliko hranil, kot so minerali, aminokisline in vitamini, ki pozitivno vplivajo na kožo, saj ima hipoalergene lastnosti in lahko pomaga pri izboljšanju zdravja kože. Na otip je boljši od bambusa ali Tencela. Nikoli nisem otipala tako neverjetno nežnega in prijetnega tekstila.

Za lansko podelitev oskarjev ste oblikovali obleko za Maggie May Baird, mamo Billie Eilish in Finneasa O›Connella. Kako se je zgodilo to sodelovanje?

Že leta 2020 me je v Los Angeles na Pre-Oscars gala večer povabila organizacija Red Carpet Green Dress, katere ustanoviteljica je Suzy Cameron (žena filmskega režiserja Jamesa Camerona), kjer sem iz tkanine Tencel Luxe oblikovala obleko iz rastlinske svile ter jo razstavila poleg Louisa Vuit-

Vizijo o bolj harmoničnem svetu od nekdaj nosim v sebi. Poleg tega je hitra moda toksična, delavci niso zavarovani in pošteno plačani, tekstil se na račun dobička pridela oporečno in ima tako škodljive posledice”

tona in Vivien Westwood na dogodku, na katerega so bili povabljeni hollywoodski igralci, režiserji in podjetniki. Dve leti kasneje so iz Red Carpet Green Dress z mano spet navezali stik in želeli, da bi oblikovala obleko iz lesne svile za rdečo preprogo za Maggie May Baird. Danes je zelo težko obleči zvezdo za rdečo preprogo, ker igralci s svojimi oblačili ne poudarjajo več lepote, ampak so za to, da jih nosijo, plačani in po preprogi paradirajo kot oglasna deska. S tem se na žalost izgubljajo širina, kvaliteta in kreativnost. Sama sem imela srečo, da sem dovolj zgodaj predvidela, kaj bo svetovni trend, in tako postala pionirka trajnostnega luksuza.

S to obleko je povezana zgodba o tem, kako neverjetno hitro vam je uspelo izdelati kreacijo … Organizacijsko je bilo zelo zahtevno, tudi če upoštevamo, da je rastlinska svila Tencel Luxe prihajala z

različnih celin, od Indije in Japonske do Avstrije in Italije. Ker tovarne niso imele zadostne količine ene vrste tekstila na eni lokaciji, so pošiljke prihajale od vsepovsod, kar mi je izjemno skrajšalo rok izdelave. V Los Angeles pošiljka potuje vsaj pet dni, potreben je čas za carinjenje. Vse skupaj je bilo napeto kot v filmih o Jamesu Bondu. Dokler Maggie ni stopila na rdečo preprogo, nisem vedela, ali mi bo uspelo. Obleko smo izdelali v treh dneh z izjemno hitrostjo, moji pogoji dela pa niso ravno takšni kot v pariških ateljejih. Ko me vprašajo, ali bom še kdaj na rdeči preprogi, je moj odgovor hudomušen: »Upam, da ne!« Seveda bom, ker je to neprecenljiv piar.

Dvoletni cikel izdajanja

kolekcij predstavlja nekakšen kompromis med hitrostjo sprememb v modni industriji in potrebami po ustvarjalni svobodi ter času za razvoj novih izdelkov.

Kaj pomeni, da je obleka biorazgradljiva? Kakšno je življenje tipične biorazgradljive obleke?

Biorazgradljiva obleka je tista, ki se razgradi na naraven način in ne povzroča dolgotrajnih škodljivih vplivov na okolje, kot jih plastika ali strupene kemikalije. Na splošno se biorazgradljive obleke razgradijo v kompost, ko se konča njihova življenjska doba, kar pomeni, da se lahko v naravi razgradijo in spremenijo v organsko snov, ki se lahko uporabi kot gnojilo za rastline. Ta proces lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od materiala, iz katerega je narejena obleka, in okoljskih pogojev. Sama problem vrhnjih oblačil in sintetičnih podlog rešujem tako, da so izdelki Benedetti Life podloženi z isto sestavo osnovne tkanine, ki je največkrat biorazgradljiva. S tem se izognem tudi problemu recikliranja in lažji razgradnji oblačil v naravi – na odlagališču, kar je glavni problem tekstilnih odpadkov, ki v največji meri končajo v Afriki.

Kolekcijo izdajate bienalno. Zakaj dvoletni cikel?

Koliko oblek je v kolekciji?

Dvoletni cikel izdajanja kolekcij predstavlja nekakšen kompromis med hitrostjo sprememb v modni industriji in potrebami po ustvarjalni svobodi ter času za razvoj novih izdelkov. Dvoletni cikel mi omogoča dovolj časa, da razmislim o novih idejah in konceptih ter da razvijemo lastne unikatne vzorce z lokalnimi dizajnerji, hkrati pa smo del

Pogovor: Matea Benedetti

počasne mode, ki je reakcija na hitro modo, kjer je potreba po novih izdelkih tako visoka, da producirajo tudi do 24 kolekcij na leto, kar je daleč od trajnostnih vrednot. Ta časovni okvir je obenem dovolj kratek, da lahko moda ostane aktualna in se prilagaja spremenljivim okusom in trendom. V eni kolekciji je najmanj 40 kosov oblačil.

Katera je vaša primarna ciljna skupina – koga imate v mislih, ko ustvarjate obleko?

Benedetti Life svoje izdelke ciljno usmerja k zavednim in odgovornim potrošnikom, ki cenijo trajnostno in živalim prijazno modo ter si želijo oblačil, ki so izdelana na etičen način in imajo minimalen vpliv na okolje. Naša primarna ciljna skupina so stranke, ki želijo biti okolju prijazne in se zavedajo, da njihove odločitve in nakupi vplivajo na svet okoli njih. Ciljamo tudi na ljudi, ki imajo radi sodoben videz, cenijo dober dizajn ter si želijo kakovostnih oblačil z zgodbo.

Katera lastna kreacija vam je najljubša in zakaj? Še vedno mi je najljubša visokomodna obleka iz jabolčnega usnja, ki je bila predstavljena na Green Carpet Awards leta 2017, v milanski La Scali. S tem dogodkom se je povečala prepoznavnost in kot finalistka tega prestižnega natečaja, kjer so podeljevali zelene nagrade najbolj zvenečim imenom iz modne industrije, sem prejela nagrado enoletnega mentoriranja pri najboljših strokovnjakih v svetu mode na področju financ, marketinga, trženja, družbenih omrežij in vstopov v showroome iz podjetij, kot so Versace, Armani, Bulgari, Value Retail in CNMI (Camera Nazionale della moda Italiana, op. a.). Moja osebna mentorica je bila nekdanja direktorica azijskega dela podjetja Cartier, s katero sem še danes v stiku.

Kako se meri kreativnost v modni industriji? Kako veš, kdaj je neka kreacija presežek?

Merjenje kreativnosti v modni industriji je zelo subjektivno. Kreativnost je v veliki meri povezana z inovativnostjo, inovativnost pa je mogoče meriti na različne načine. Merilo za kreativnost je lahko kreacija, ki je povsem nova, izvirna in unikatna. Nekateri oblikovalci kreativnost izkazujejo z uporabo zapletenih tehničnih postopkov, ko ustvarjajo oblačila, ki jih doslej še nismo videli. Kreacija, ki postane narekovalec trendov in navdihuje druge oblikovalce, lahko velja tudi za kreativno. Če pritegne pozornost javnosti, postane viralna in sproži razprave. Nedavni primer je bil stil papeža Frančiška, kjer na fotografijah nosi  puffer  jakne ter superge znamk Moncler in Balenciaga, vse še vedno v slogu njegovih tradicionalnih oblačil. Toda ‚Balenciaga papež‘, kot so ga poimenovali, je bil ustvarjen ob pomoči ume-

194 Pogovor: Matea Benedetti

tne inteligence. Kreacija je lahko tudi presežek, če ji uspe ustvariti nov trend ali slog oblačenja, ki postane ikoničen v modni industriji. Vse to pa je v veliki meri odvisno od okusa in preferenc kupcev ter trendov na trgu.

Poučujete na Fakulteti za dizajn. Kaj so glavna sporočila, ki jih predajate študentom?

Poleg študentov Fakultete za dizajn poučujem tudi mlade podjetnice in podjetnike, ki se podajajo na podobno pot. Imela sem tudi priložnost učiti na EIDM, mednarodni šoli za modo in luksuz v Parizu, in čisto vsem prinašam isto sporočilo: »Trajnostna moda je prihodnost mode. Inovacije in kreativnost so ključni, saj moda zahteva inovativne rešitve, ki lahko izboljšajo okoljski odtis. Vsi imamo priložnost postati gonilna sila pozitivnih sprememb v svetu.«

Med drugim pravite: v modi je treba biti hiter. Kaj pomeni hiter? Ni to v nasprotju s splošno predstavo o tem, da so za kreativnost potrebni čas, notranje raziskovanje in iskanje navdiha?

V modi je tempo izjemno hiter. Čeprav so kolekcije načrtovane tudi za leto vnaprej, sta proces dela in veriga proizvajalcev za produktom tako obsežna, da je čas za vse, ki delamo v modni industriji, izjemno pomemben. Če se v enem od procesov zgodi napaka, se v celotni nadaljnji verigi čas skrajša. Zunanji pritiski so v tem primeru neznosni, ker so največkrat povezani z velikimi finančnimi izgubami. Velikokrat se je že zgodilo, da je blagovna znamka, ki je bila dve ali tri sezone izjemno uspešna, čez noč zaprla svoja vrata. Sama še vedno odločam o svojem času, ker še nisem v sistemu fizičnih trgovin, ki zahtevajo vsaj dve kolekciji na leto. Ko se bo to zgodilo, bo čas proizvodnje vsekakor največji izziv, saj je trajnostni proces dela zaradi vmesne faze, v kateri sami izdelujemo vzorce, daljši za dva meseca. Upam, da bom lahko ohranila avtentičnost blagovne znamke Benedetti Life, z zgodbo o živalskih vrstah v izumrtju in z avtorskimi vzorci, ki so delo slovenskih oblikovalcev. Vsekakor je tako, da več časa ko imaš za raziskovanje in iskanje navdiha, boljši rezultat dosežeš tako za okolje kot za izdelek.

Večkrat omenjate odgovorno potrošništvo. Nam lahko razložite, kaj razumete pod tem pojmom?

Danes je predvsem pomembno spremeniti nakupovalne navade. Odgovorno potrošništvo spodbuja k razmisleku o njegovih odločitvah pri nakupovanju in porabi ter k izbiri izdelkov in storitev, ki so manj obremenjujoči za okolje in družbo, hkrati pa izkazujejo spoštovanje do etičnih načel. Odgovorni potrošnik se predvsem zaveda, da sta manj pogosto kupovanje in poraba dobrin, ki jih ne potrebuje, za okolje in družbo manj obremenjujoča; globalno

je bilo leta 2018 le 12 % oblačil recikliranih. Odgovorni potrošnik izbira tudi izdelke in storitve, ki so proizvedene v skladu z etičnimi standardi in ne prispevajo k izkoriščanju ljudi, živali ali okolja, pri čemer se upoštevajo načela ohranjanja naravnih virov. Najpomembneje pa je, da se planet očisti plastičnih in tekstilnih odpadkov, da se proizvodnja upočasni, da se cene podplačanih delavcev dvignejo, zato da se ljudem vrne dostojanstveno življenje. Raje investirajte več v bolj kakovostna oblačila, po možnosti trajnostna, ki vam na dolgi rok prinesejo čist zrak, čisto vodo in čisto zemljo. Le tako bomo ostali zdravi v telesu in preživeli kot človeška vrsta. Časa resnično ni veliko.

Se dojemate bolj kot kreativko ali bolj kot podjetnico? Ali oboje?

Vsekakor me bolj osrečuje biti kreativka, ker rada generiram inovativne ideje, ki prispevajo k boljšim pogojem bivanja na Zemlji in večjemu zdrav-

ju. Poleg tega rada izumljam nove ali izboljšujem obstoječe izdelke. Zelo sem radovedna in odprta za nove izkušnje ter se zavedam pomena in vrednosti kreativnosti v družbi, saj je pomembna za spodbujanje inovacij in reševanja izzivov, s katerimi se spoprijemamo v sodobnem svetu. Kot podjetnica pa sem bila primorana razvijati spretnosti, kot so vodenje, upravljanje tveganj, komunikacija, trženje in prodaja, za kar nisem ravno talentirana. Vsekakor se zavedam, da s podjetniškimi sposobnostmi lahko prispevam k razvoju in napredku v svoji skupnosti in družbi na splošno.

Katera poslovna lekcija je bila za vas najbolj dragocena?

Izguba podjetja in prepoved uporabe lastnega imena čez noč, pristanek na zavodu za zaposlovanje in izguba lastne vrednosti, nikakor pa ne kreativnosti. Ugotovila sem, da je kreativnost največji kapital, ki ga imam. Nobena inflacija, nobena vojna, nobena kraja je ne morejo uničiti; vedno najde pot, da zasije, in točno to se je zgodilo. Odvezanost od imena, lastnine in kapitala je bila najboljša lekcija v mojem življenju. Ne bojim se več neuspeha.

Iz katere napake na vaši poslovni poti ste se največ naučili?

Na svoji poti sem veliko plačevala trgovce in showroome za prazne obljube. Ko danes prejmem elektronsko pošto od showrooma, pa naj bo iz Milana, Pariza ali New Yorka, kjer mi obljubljajo, da bodo blagovno znamko brez težav prodali, je moj odgovor: »Odlično, ko uspete Benedetti Life prodati v prvo trgovino, vam znesek plačam v celoti.« V ta pogoj še nihče ni privolil, kar mi samo potrdi, da v blagovno znamko ne verjamejo zares ali pa imajo namen samo zaslužiti. V modi je takih prodajalcev in agentov malo morje.

Vaše nosilno vodilo pri delovanju?

Vedno delujem v skladu s svojimi vrednotami, nekompromisno, se držim trajnostnih načel in transparentnosti, v vseh vidikih poslovanja. Tam, kjer ne uspem biti trajnostna, to povem, ker za to bodisi ni možnosti bodisi tehnologija še ni razvita. Dosledna sem pri izbiri materialov, načinu proizvodnje, komunikaciji, pakiranju in dostavi izdelkov. Trajnostnost pri blagovni znamki Benedetti Life pomeni način izdelovanja in oblikovanja produktov.

Kje je v svetovnem merilu slovenska modna industrija? Benedetti Life je vidna znamka, kaj pa Slovenija kot država v svetu mode?

Slovenskih blagovnih modnih znamk, v svetovnem merilu, nimamo. Imamo pa kakovostno proizvodnjo, med drugim podjetje Moda Mi-Lan, s katerim uspešno sodelujem že vrsto let. Imamo tudi kar nekaj uspešnih modnih oblikovalcev, ki

Pogovor: Matea Benedetti

delajo za prepoznavnejše tuje blagovne znamke, in manjših blagovnih znamk, ki imajo potencial, nimajo pa kapitala za globalni preboj. Za svetovno prepoznavnost potrebuješ avtentično idejo, kapital in podporno okolje, pa tudi državo, ki pomaga pri razvoju, kot to počnejo modne velesile. Benedetti Life se poskuša uveljaviti predvsem na področju luksuzne trajnostne mode, zato je globalno prepoznavna v višjih modnih krogih, kot so italijanska modna zbornica CNMI, Red Carpet Green Dress, Los Angeles in podobne organizacije. Slovenija kot država v modnem svetu, iskreno, ne pomeni nič, razen ko govorimo o športu.

Ko si enkrat s kreacijo na Oskarjih, na tem velikem svetovnem odru, kaj sledi za tem? Katera stopnička je lahko naslednja? Je sploh katera?

Enkrat, pravijo, ni nobenkrat. In tako je v modi; treba se je konstantno pojavljati in dokazovati, graditi prepoznavnost na različnih področjih, trkati na vrata najboljših trgovin, ki težko sprejmejo blagovno znamko, ki še nima imena v svetovnem merilu in ni iz Francije, Italije ali Anglije.

Kaj je vaša vizija za blagovno znamko Benedetti Life? Kam jo želite peljati v prihodnosti?

Jeseni bomo predstavili novo sezono, ki bo posvečena bengalskemu belemu tigru. Predstavitev bo potekala v showroomu v Milanu, s čimer bomo lahko razširili svojo prisotnost na novih trgih, predvsem na mednarodni ravni. A to še ni vse! Z velikim navdušenjem si želim, da bi prihodnje leto lahko izvedli tudi modno revijo na milanskem tednu mode. Vse je seveda odvisno od sredstev, ki jih bomo uspeli zbrati. Ko ravno govorimo o prihodnosti, naj povem, da za leto 2025 načrtujemo spektakularen trajnostni modni dogodek Benedetti Life, v okviru GO!2025, Evropske prestolnice kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici. V ta dogodek želimo vključiti tudi druga slovenska podjetja, ki imajo podobno vizijo o planetu.

Kako vi osebno živite odgovorno potrošništvo?

Trajnostnost je način življenja; več ko veš, bolj si želiš biti trajnosten, ne samo v oblačilih, temveč tudi v prehrani, transportu in bivanju. Sama sem se pri 16 letih odrekla mesnemu prehranjevanju, že v svojem diplomskem delu sem se posvetila trajnostnosti. Izogibam se uporabi plastike, podpiram lokalne proizvajalce ter si prizadevam za recikliranje, kadar je to mogoče. Še vedno imam največjo težavo z zmanjšanjem ogljičnega odtisa, ker sem veliko na poti.

NEPOZABNO DOŽIVETJE Z VLAKOM PO JUŽNI AFRIKI

NE GLEDE NA TO, ALI IŠČETE PUSTOLOVŠČINO V DIVJINI, BOGASTVO KULTURE, KULINARIČNI POBEG ALI UMETNIŠKO RAZODETJE, JE

JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA DESTINACIJA ZA VAS! OBIŠČITE TO RAZNOLIKO DEŽELO IN ZAČUTITE TEMPERAMENT NJENEGA LJUDSTVA.

Za organizacijo popolnega oddiha bo za vas poskrbela Barbara z izkušeno ekipo.

Program potovanja je težko strniti v nekaj besed in povedi.

Afrika je kontinent kontrastov, mešanice kultur, srčnih ljudi in prečudovite narave. Z našim premišljenim programom je pred vami edinstvena priložnost spoznati najlepše plati tega kontinenta.

Johannesburg, Soweto - voden ogled enega največjih barakarskih naselij

Pretoria - vkrcanje na vlak Rovos (Middelburg) - namestitev v spalni

vagon, vlak se ponaša z vagoni za opazovanje, salonom, jedilnico

Pilgrim’s Rest, Bourke’s Potholes in Graskop - spoznavanje krasne

narave zgodovinske in rudarske pomembnosti

Kruger Park - celodnevni safari z 2 milijona hektarjev raznolikosti

življenjskih oblik, ki je vodilni v naprednih tehnikah

okoljskega upravljanja

Maputo, Mozambik - glavno mesto s presunljivo mešanico afriške, portugalske in zgodnje kolonialne tradicije

Mpako, Svazi - gorato kraljestvo brez izhoda na morje. Je absolutna monarhija, kjer boste gostje vabljeni k interakciji z rokodelci v živem muzeju

Kapama Reserve in Hoedspruit - safari in obisk centra za ogrožene vrste. Najsevernejša južnoafriška provinca, ki je dom številnim živalim (vključno z “The Big Five”)

Provinca Limpopo, JAR - nahaja se na skrajnem severu in meji na Bocvano, Zimbabwe ter Mozambik. Ponaša se z raznolikostjo

tropskih gozdov, grmovja, grmičevja in polpuščave, gora in ravnine

Great Zimbabwe Monument - največji predkolonialni spomenik

južno od Egipčanske piramide

Antelope Park - celodnevni safari z interakcijo s sloni, križarjenje z opazovanjem ptic

Matobo National Park - UNESCO svetovna dediščina, Hwange

National Park - največje območje divjih živali v Zimbabweju

Viktorijini slapovi - ogled vasi in svetovno znanih slapov, ki se raztezajo tudi do 1700 m v višino, večerno križarjenje ob sončnem zahodu po reki Zambezi.

Naše po meri prilagojeno potovanje vključuje:

Έ Letalske prevoze Dunaj- Addis Abeba

- Johannesburg / Victoria Falls – Addis

Abeba- Dunaj

Έ Oddano prtljago 2 x 23 kg

Έ Vodeno turo po Johannesburgu

Έ nočitev z zajtrkom v hotelu

COURT CLASSIQUE **** v Pretoriji

Έ 12 dnevno potovanje z luksuznim vlakom ROVOS, ki vključuje:

Ν Spanje v dvoposteljnih kupejih Pullman, s kopalnico -tuš/wc in klimatsko napravo

Ν Polni penzion ( zajtrk, kosilo, večerja ) ves čas potovanja, pijača vključena

Ν Vse vodene izlete in vstopnine po

programu

Έ nočitev z zajtrkom v hotelu

VICTORIA FALLS ****

Έ Organizacijo potovanja

Natančen opis potovanja si oglejte na naši spletni strani.

ni ciLJ sHuJšaTi. Cilj je ostati fit in zdrav vse življenje

Nutricionistka Mojca Cepuš iz podjetja Befit je jasna: »Podjetnik mora biti zdrav in fit. Ne koristi mu, da shujša zgolj za pol leta. Potrebuje načrt, kako ostati produktiven, da bodo telo in možgani dolgo in učinkovito delovali.«

otrebuješ načrt, ki se ga moraš držati. To je ključ do uspeha. Večina ljudi ni debelih zato, ker ne vedo, kaj morajo jesti, ampak zato, ker nimajo načrta. Treba je imeti načrt: v petek popoldne se naredi prehranski načrt za ves teden. Zato ker gremo v soboto v trgovino, da si nakupimo hrano za ves teden,« je osnovno vodilo uravnotežene prehrane, ki jo zagovarja nutricionistka Mojca Cepuš.

»Podjetnikom svetujem, da si tako kot v podjetju tudi pri sebi uredijo procese prehranjevanja.

To delamo s prehranskim dnevnikom. Hujšanje mora biti zelo pregledno. Stranke si morajo

pisati, kaj vse pojedo,« Cepuševa pojasni, kako s stranko začne prve korake k uravnoteženi in bolj zdravi prehrani.

»Moji jedilniki so sestavljeni iz velike količine hrane, ki ne vsebuje veliko energijske vrednosti. Torej veliko zelenjave, da nisi lačen. Treba je imeti načrt za vsak dan in treba je imeti to hrano doma,« je vodilo Mojce Cepuš. Dopoldne nimamo težav, da bi se držali smernic zdrave hrane, a zakaj zvečer izpraznimo hladilnik? »Ker s kosilom, če pojemo na primer samo solato, zaužijemo premalo kalorij. Zato nam zvečer zadiši nutela, da nadoknadimo kalorije, ki jih čez dan nismo zaužili. Zato ljudje z dlje časa preveliko telesno težo, preobremenjenostjo, obveznostmi in v stresu potrebujejo

strukturo: koliko in kdaj pojesti. Struktura jim prinese boljše počutje in manj kilogramov. Ritem je najpomembnejši,« je prepričana Cepuševa.

»Za vsako stvar v življenju se je treba čemu odreči. Za zdravo in vitko telo bomo morali žrtvo-

Mojca Cepuš

vati čas. Ne okusa ne hrane, ampak čas, saj je treba vsak večer pripraviti hrano za naslednji dan. Če se držimo ritma, se nam sčasoma uravnoteži tudi način prehranjevanja. Če imamo red in uravnoteženo prehrano, stranke opažajo, da nimajo več potrebe po ekscesih. Ča pa jemo osiromašeno prehrano, brez vitaminov in mineralov, nam telo vseskozi javlja, da bi še nekaj več in nekaj drugega. Telo sicer ne javi, da nam na primer manjka magnezija, ampak nam sporoči, da si želimo slano, sladko in mastno …«

»Sladka, slana in mastna hrana je evolucijsko gledano hrana, ki nam je pomagala preživeti, saj ima veliko energijsko in prehransko vrednost. Težava pa se pojavi, ko je takšna hrana na voljo na vsakem koraku, kar pomeni, da nam za njeno pridobivanje ni treba vložiti nič truda, torej tudi ne porabimo nič kalorij. Tako mastna, sladka in slana hrana ni več vir potrebnih makro- in mikronutrientov, pač pa predvsem vir odvečnih kalorij.«

»Načrtovanje prehrane, razmišljanje o tem, kdaj in po kaj bomo šli v trgovino, kdaj bomo kuhali, kako si bomo hrano nosili na delovno mesto je dodatna obremenitev oziroma delo. Ljudje, ki želijo

Ne dieta, temveč prehrana za vse življenje

Obstaja vprašanje, na katerega si je treba odgovoriti, ko se odločamo, katero dieto bi izbrali, in to je: ali se bom lahko tega načina prehranjevanja držal vse življenje? Če je odgovor pritrdilen, je to dieta zate. Če je odgovor »Bog ne daj, komaj čakam na konec,« to vsekakor ni primerna dieta. Cilj je, da bo človek lahko prihodnjih 50 let živel zdravo s funkcionalnim telesom. Nihanje telesne teže za deset ali celo 20 kilogramov ni zdravo. Telesno težo lahko vzdržuješ z jedilnikom hrane, ki jo imaš rad. Dieta, ki se je boš držal vse življenje, vsebuje tudi sladkarije in čips, pojasnjuje nutricionistka.

shujšati, pa ponavadi razmišljajo samo o tem, da se odpovedo določeni hrani ali določenim obrokom. Zato je načrtovanje prehrane tako pomembno. Če samo zmanjšamo količino hrane, ki jo jemo sedaj, in ne spremenimo nič drugega, se bomo slej ko prej vrnili na stara pota, s tem pa se bodo vrnili tudi stari kilogrami.«

BREz REDA IN oRGANIzACIJE NI dolGoročnih rezUlTaTov

»Če ješ na tri ure, je veliko lažje zdržati do naslednjega obroka, če pa imaš samo tri obroke, in še te neuravnotežene, je seveda težje zvečer poje-

sti lahko večerjo. Ko imaš redne obroke, se lahko kalorije pametno umestijo in lažje poješ pravilno hrano,« je prepričana Cepuševa. Svetuje, da imamo vedno na zalogi že pripravljeno zelenjavno juho, ki jo lahko pojemo kadarkoli. Juha je praktično brez kalorij in jo lahko jemo ob vseh obrokih v neomejenih količinah. Pa očiščeno in pripravljeno solato. »Strankam pripravim tak načrt, da si poleg večerje skuhajo še kosilo za naslednji dan. Na primer: če imamo za večerjo solato in pečene piščančje zrezke, svetujem, da si zraven naredijo še riž. Tako je za večerjo piščanec in solata, za kosilo naslednji dan pa riž, piščanec in solata.«

»Brez načrtovanja boš v službi jedel hrano, ki je premastna, preobilna in v preveliki količini. Ali pa ne boš šel na kosilo in boš pojedel kakšen prigrizek ob računalniku. Ko boš prišel domov, boš pa izpraznil hladilnik. Kako to rešiti? Z dobrim načrtovanjem. Mi stranke o prehrani učimo to, kar jih finančni svetovalci učijo o osebnih financah,« pove Cepuševa.

SToRIlNoST NA DEloVNEM MESTU

»Primerna telesna teža je dolgoročna naložba. Kratkoročna pa, da z razporeditvijo hrane čez dan vzdržujemo visoko raven telesne energije in storilnosti. Z urejenim jedilnikom izjemno dvignemo storilnost ljudi. Ljudje ne razmišljamo, kaj potrebuje naše telo, temveč jemo, kar imamo pri roki.«

Zato so med njenimi moškimi strankami praviloma osebe na vodilnih položajih, starejše od 40 let, ki opažajo, da niso več dovolj produktivne v službi, da jedo napačno hrano, ne spijo dobro, nimajo več dobre regeneracije in jim peša storilnost. »Če v tej starosti ne bodo ukrepali, jih čez deset let čaka infarkt. Prevelik obseg trebuha, povišan pritisk, sladkor v krvi in holesterol oziroma metabolni sindrom so začetek srčnožilnih bolezni, kar je glavni razlog za smrti v sodobnem svetu. V sodobnem svetu umiramo, ker smo predebeli. Ker jemo nepravilno hrano v prevelikih količinah ob napačnem času,« opozarja nutricionistka.

Kako hitro se vidijo učinki rednega prehranjevanja? »V povprečju stranke shujšajo 0,8 kilograma tedensko. Ženske pol kilograma, moški en kilogram. Proces hujšanja je dragocen čas, ker se takrat učiš, kako boš jedel, da boš ostal vitek vse življenje.«

PoSTenJe KoT način PREhRANJEVANJA

Trenutno je zelo priljubljeno postenje oziroma

»intermittent fasting«, ko posameznik hrano uživa le v časovnem oknu osmih ur. »V zgodovini so bili ljudje pogosto lačni, praviloma ne prostovoljno. Nikoli v zgodovini človeštva niso bili po-

goji prehranjevana takšni kot zdaj. Za hrano smo se morali vedno potruditi, jo pridelati ali uloviti. Le v sodobnem svetu lahko sedimo pred televizijo ali računalnikom in zaužijemo neomejene količine kalorij.«

»Post pomeni, da telesu damo mir, da se lahko umiri ter da opravi vse očiščevalne in sanacijske procese, ki tudi sicer potekajo v telesu, a v času posta bolj pospešeno. Zelo dobro je, da gremo spat brez večerje ali pa z lahko večerjo. Hormon grelin, ki nam daje občutek lakote, vpliva tudi na izločanje rastnega hormona, ki skrbi za regeneracijo telesa. Če gremo spat rahlo lačni, se izloči več rastnega hormona, kar je za naše telo bolje, kot če bi se najedli zvečer in izpustili zajtrk. Sama priporočam tak način postenja oziroma da ne jemo zvečer. Ko se zbudimo, lahko takoj začnemo jesti,« pravi Cepuševa.

PrehranSKa PriPoročila

SADJE IN ZELENJAVA: Vsak, ki hujša lahko brez težav poje štiri sadeže. Sladkor v sadju ni nevaren. Sadje je kakovostna hrana, polna mikronutrientov. Prav tako zelenjava, ki je primerna vedno in povsod.

mEsO: Kaj je hrana, s katero bi posameznik lahko preživel deset let, če ne bi imel ničesar drugega? Verjetno meso. Ker pa živimo v času preobilja, nam preobilje zlasti procesiranega in rdečega mesa povzroča težave. Nepredelano rdeče meso je samo po sebi vrhunsko živilo, če ga ješ malo oziroma toliko, kot ga potrebuješ, ne pa v kombinaciji z rafiniranimi žiti in dodatno maščobo, kot sta na primer bel kruh in kajmak.

kruH: Problem je, kaj damo na kruh. Največkrat je to sladko, slano in mastno. Zato je treba paziti na količino. Telo dobiva energijo zlasti s sladkorjem in maščobo. Če želimo jesti sir in salamo, je seveda nujno pojesti manj kruha. Težava je, da jemo rafinirano moko, torej bel kruh, zraven pa dodajamo mastna živila, kot so salame, siri in čokoladni namazi. Tako ponovno pojemo preveč energijsko bogate hrane.

z razporeditvijo hrane čez dan vzdržujemo visoko raven telesne energije in storilnosti. z urejenim jedilnikom izjemno dvignemo storilnost ljudi.

KAKo IN zAKAJ SMo

PoSTAlI DEBElI

»Trenutno imamo dve glavni smernici alternativne prehrane, ena je veganska, druga je ketonska. Menim, da je zdrava prehrana uravnotežena prehrana, ki telesu zagotovi vse, kar potrebuje. To pomeni, da ni nujno enaka za vse ljudi. Optimalna zdrava prehrana se prilagodi posamezniku glede na njegove potrebe,« pravi Cepuševa. Pri tem je sodoben odnos do prehranjevanja na eni strani v ekstremnih dietah, na drugi v prenajedanju izjemno kalorične hrane.

KAJ So RAzloGI zA deBeloST? KaJ Se naM

Je zGodilo?

»Hrano imamo na dosegu roke, trgovine so večje, več je predelane hrane, hrana je cenejša, manj energije je treba vložiti, da dobiš hrano. Včasih je bilo treba vzrediti prašiča, da si dobil mesnino, in to je zahtevalo delo in čas. Danes

lahko dobiš razmeroma poceni predelane mesnine, ki niso najbolj zdrave, saj so polne maščob in aditivov. Poleg tega ne jemo majhnih količin hrane, kot bi bilo recimo priporočljivo, ampak jih jemo pač toliko, kolikor nam prija,« pojasni nutricionistka.

Dodaja, da nam verjetno nagaja

še evolucija: naše telo ima rado sladko, slano in mastno hrano. Ta hrana je bila evolucijsko varna hrana, zagotavljala je, da od nje najverjetneje ne bomo umrli, temveč nam bo pomagala preživeti. Naša evolucija nam govori, da je treba jesti, da preživimo. Mi pa živimo v okolju, kjer imamo hrano ves čas na voljo in je v napačnem času pojemo preveč. Na voljo je več instant hrane z več kalorijami. Restavracije so nam dostopne, več jemo zunaj in manj kuhamo. To že v osnovi pomeni, da je ta hrana bolj kalorična, saj doma lahko bolj pazimo na kakovost surovin.

»Kdor ne je rednih obrokov, ima

porušeno hormonsko ravnotežje, vključi se genetika iz pradavnine, ki si želi sladko, slano in mastno, proti večeru ne sprejemamo več racionalnih odločitev, ker smo že utrujeni in nam primanjkuje energije, zato pojemo vse, kar je v hladilniku. Signali, ki jih možgani pošiljajo človeku, ki čez dan ni pojedel zdravega in konkretnega obroka, so: že ves dan nisem pojedel nič poštenega, diši mi slano, najraje bi jedel čips, diši mi sladko, jedel bi čokolado ali kremšnito … Zato ker sladko, slano in mastno daje energijo telesu in telo želi najhitreje pridobiti energijo.«

Cepuševa pokaže na primeru, kaj pomeni, da imamo povsod hrano: »Predlagam, da greva na enourni sprehod. Izberiva katerikoli hrib, kjer je koča. Tam bodo imeli na voljo ogromne kose štrukljev. Ampak tudi midva bova imela s sabo kakšno tablico za vsak primer, če ne bi zmogla brez hrane. Pa res potrebujeva toliko hrane?«

Naše jedi spoštujejo izročilo tradicionalne kuhinje Goriških brd in Mediterana, kjer so naše korenine in se spogledujejo s sodobnimi trendi svetovne kulinarike.

diVino je tudi hiša unikatne penine Mare Santo, ki zori v morski kleti, v globinah Jadranskega morja

Peter Malalan je lastnik

istoimenskega podjetja

Malalan, ki združuje

dva segmenta najbolj

prestižnih luksuznih

izdelkov: draguljarstvo

oziroma zlatarstvo in prestižne ure. Malalan je uradni prodajalec

najprestižnejših ur v Sloveniji, med drugim tudi ur Rolex.

206 Pogovor: Peter Malalan

PETEr maLaLan: Ura predstavlja ljubezen do lepega

Vsakih deset minut mu je zvonil telefon, s strankami se pogovarja v slovenščini, angleščini in italijanščini. Rodil se je namreč na Opčinah očetu urarju, ki je svojo obrt odprl leta 1949. Oče je imel tri sinove, ki so se izučili za optika, urarja in zlatarja. Bratje so očetu ob upokojitvi podarili uro IWC Da Vinci. »To je del naše družinske zgodovine in to uro bo nekoč podedoval eden od naših otrok,« pove Peter Malalan, ki se je za zlatarja izučil v Piemontu. Leta 1992 je razmišljal, ali naj razširi svojo zlatarsko obrt v Trst ali v Ljubljano. Odločil se je za Ljubljano. Takratni zamejski prišlek v glavno mesto novonastale države ima danes sedež podjetja v lastni dvonadstropni hiši v stari Ljubljani nasproti magistrata: v pritličju so razstavljene ure najbolj prestižnih urarskih hiš, za nasvete pa so vam na voljo Malalanovi svetovalci v belih srajcah in črnih hlačah. V prvem nadstropju je za zahtevnejše stranke poskrbljeno v veliki VIP-sobi, na steni so izbrane pijače, med njimi tudi japonski viski. Zadaj, za nevidnimi belimi vrati, je vstop v zlatarsko delavnico. Da vstopite v delavnico, mo-

rate čez prag, kjer vas nekoliko zatrese. Logično, zlatarji delajo z zlatom in na čevlje se prime zlati prah, ki ga je treba otresti. Nadstropje višje je urarska delavnica.

V Ljubljani podjetje Malalan zaposluje 27 ljudi. Še deset je zaposlenih v podjetju v Zagrebu. Poslovni rezultati ga uvrščajo med zavidljivo dobičkonosna podjetja. Poleg rasti prihodkov in denarnega toka so značilnosti podjetja malo obveznosti in visoka dodana vrednost na zaposlenega.

Pogovor s Petrom Malalanom ni zgolj pogovor o urah, je pogovor o umetnosti, ljubezni do lepega in do dosežkov natančnega urarskega uma. Ko sva se pogovarjala, je na roki imel zlati IWC Portugieser z večnim koledarjem.

Kaj so ključne zakonitosti kupovanja luksuznih ur v zadnjih letih?

Po epidemiji se nam je zelo povečalo število domačih kupcev. Pri nakupu ur prednjačijo moški, pri nakupu nakita ženske.

Ura kot darilo ali ura kot investicija?

Zame osebno ura predstavlja ljubezen do lepega izdelka. Uro si človek kupi, ker mu nekaj pomeni, ker ga bo spominjala na nek poseben dosežek v poslu ali življenju, to zgodbo bo nosila celo lastnikovo življenje in tudi kasneje, v naslednjih rodovih. Pri Slovencih se je zaradi zgodovine naroda izgubila kul-

Pogovor: Peter Malalan

208 Pogovor: Peter Malalan

tura luksuznih izdelkov, ampak v zadnjih letih se to krepko vrača, spet smo osmislili družinski nakit in posebno uro, ki postane del družinskega nakita.

Koliko ljudi na leto kupi uro pri vas? Portfelj naših strank je okoli 30 tisoč.

Koliko Slovencev pa razume ure na način, kot ste ga opisali?

Moja ocena je, da ure ljubi in kupi vsaj 30 tisoč Slovencev, še več pa jih je, ki razumejo ure na tak način in bodo postali kupci ur v prihodnosti.

Koliko so se pametne ure »zažrle« v mehanske ure?

Pametne ure so se krepko »zažrle« v segment urarske proizvodnje in določenim znamkam znatno odvzele tržne deleže. Pametne ure so predvsem na trgu »fashion« ur. To so modne ure znanih blagovnih znamk, v resnici pa nimajo manufakturnega mehanizma, ki jih urarske znamke izdelajo same. Ti so praviloma dražji. Nekatere znamke sicer uporabljajo mehanizme specializiranih »third party« proizvajalcev. Segment modnih ur se je znatno preusmeril v pametne tehnološke pripomočke, za katerega je značilno, da je to potrošni material za nekaj let.

Uro si človek kupi, ker mu nekaj pomeni, ker ga bo spominjala na nek poseben dosežek v poslu ali življenju, to zgodbo bo nosila celo lastnikovo življenje in tudi kasneje, v naslednjih rodovih.

Katere ure so najprimernejše, da se medgeneracijsko prenašajo kot del družinske dediščine? Kaj izbrati, če kupuješ uro zase in jo želiš predati svojim otrokom?

Ure z mehanskim mehanizmom in različnimi funkcijami bi primerjal z umetnostjo. Zanje je značilno, da so izdelane v manjših količinah, kar jih dela posebne, zato ostanejo za prihodnje generacije.

Pogovor: Peter Malalan

209

Kaj se dogaja s cenami ur v zadnjih treh letih? Cene mehanskih ur so zelo narasle. Število proizvedenih ur – ne glede na to, koliko so posamezne hiše povečale proizvodnjo – je še vedno zelo majhno oziroma premajhno glede na povpraševanje. Poglejte na primer znamko Rolex, ta hiša po ocenah naredi letno okoli 700 tisoč ur, na svetu je pa osem milijard prebivalcev. Menim, da si vsaj 500 milijonov prebivalcev želi imeti uro Rolex. Povpraševanje po Rolexih je poskočilo do neba.

Kakšni pa so trendi za prihodnja leta na področju luksuznih ur?

Pričakujem še večje povpraševanje in še težjo dobavo. Prodali bi lahko veliko več ur, če bi jih imeli. Določene znamke dajo nam, prodajalcem na voljo kontingent ur. Poskušamo imeti sicer čim več zaloge, da lahko zadovoljimo čim več svojih strank.

Po katerih blagovnih znamkah ur je trenutno največje povpraševanje?

Največje povpraševanje je po urah znamke Rolex, zadnja leta je takšno povpraševanje po vseh njihovih modelih. Lahko le zbiramo naročila, in ko dobimo želeni model, pokličemo stranko. Stranke damo na listo želja. Seveda sledimo temu, da čim bolj zadovoljimo želje svojih strank.

Če pridem v vašo izjemno prijetno in diskretno prodajalno ur z namenom, da si kupim uro znamke

Rolex, bom torej odšel od vas brez nje?

Žal vas moram razočarati, ne boste je mogli kupiti, vas bom pa dal na listo želja. Z veseljem pa vam bomo pokazali širok nabor različnih ur, ki vam jih lahko ponudimo. Skrbimo namreč, da imamo dobro zalogo in pester nabor modelov drugih znamk ur.

Katere znamke prestižnih ur pa ponujate?

Glavne so Rolex, IWC, Panerai, Cartier, Nomos, Breitling, Tudor …

Koliko imate med kupci ur mlajših strank?

Ljubitelji ur pogosto začnejo z znamkama Tudor ali Nomos, to so ure z zelo dodelani mehanizmi. Mladim generacijam omogočajo, da z manjšimi zneski pridejo do lepe ure. Te ure se začnejo pri dveh tisočakih evrov.

»Nakup ure je podoben pohodniku, ki hodi na hrib ali goro, mi pa mu moramo pomagati, da pride na vrh. Vrh je ura, ki si jo želi,« pravi Peter Malalan.

Kako pri vas poteka nakup posebne ure?

Stranki posvetimo zelo veliko časa. Pri nas odkriva uro, ki bi ji najbolj ustrezala, tako po funkcijah kot po estetiki, funkcionalnostih in drugih lastnostih, kot je na primer tip mehanizma …

Kaj pa so posebne funkcionalnosti mehanskih ur? Pri mehanskih urah urarji tekmujejo, kdo bo naredil uro z dodatnimi funkcijami, ki jih urarji imenujejo »komplikacije«. Ne samo osnovne funkcije, kot so ure, minute, sekunde in datum, ura lahko vsebuje tudi več drugih funkcij. Klasična ura ima 48-urno rezervno navitje, napredni mehanizmi pa celo 70 ur. To pomeni, da lahko uro odložite in bo delala tri dni, nekateri imajo celo sedemdnevno rezervno navitje. Obstajajo še kronografske funkcije, torej štoparice različnih vrst, nekatere merijo celo vmesni čas … To so mehanske komplikacije, ki jih je moral urar izvesti. Še zahtevnejša komplikacija je letni koledar ali pa celo večni koledar. »Običajen« koledar na mehanski uri šteje dneve od 1 do 31. Če ima mesec 30 dni, je treba prvi dan naslednjega meseca koledar ročno prestaviti

210 Pogovor: Peter Malalan

z 31 na 1. Pri letnem koledarju je to treba narediti le v začetku marca na prestopno leto, medtem ko ima večni koledar mehansko programirane vse spremembe datumov do izteka gregorijanskega koledarja.

Izpostavil bi tudi ure, ki imajo posebno vrsto nemirke, ki se imenuje turbijon. Izumil jo je francoski urar Abraham-Louis Breguet in gre za poseben del, ki se suče v mehanizmu in mu daje ritem. Posebna komplikacija turbijon izniči gravitacijski element, saj se suka okoli svoje osi in je zato izjemno točna. Urar izdela srce ure, ki tehta nekaj desetink grama in je sestavljeno iz več sto delov. To je urarska mojstrovina. Takšne ure stanejo od 80 tisoč evrov navzgor.

Constellation Manhattan, Bulgari Bulgari, IWC Ingenieur SL ...

Genta je bil znan po svojem inovativnem pristopu k oblikovanju ur, ki je združeval izvirnost, geometrijske oblike ter uporabo nenavadnih materialov in barvnih kombinacij. Njegove kreacije so postale simbol prestiža ter so imele trajen vpliv na industrijo urarstva.

Kaj dela ure Rolex najbolj prestižne?

Rolex izdeluje kakovost. Rolex je sinonim 150-odstotne kakovosti. Oni niso le urarji, njihov cilj je nenehno izboljševati kakovost svojih ur. Njihova filozofija je, da delajo zelo širok nabor modelov ur, vendar so vse njihove ure izdelane enako kakovostno. Njihove ure lahko stanejo pet tisoč ali pa 150 tisoč evrov, pa bosta obe uri imeli isto tehnično dovršenost. Razlika bo v ohišju materialov in morda še kakšnem dragem kamnu.

Kako se spreminja okoljska ozaveščenost urarskih hiš?

Najdražja ura, ki ste jo prodali v karieri v svojih prostorih v stari Ljubljani? Nekaj stotisočakov.

Kaj je bila posebnost te ure?

Ravno prej opisane komplikacije. Ena od komplikacij je tudi minutna repeticija. Ročna ura ima to lastnost, da pritisnete na gumb in v tistem trenutku v treh različnih tonih odbije čas, torej za ure, četrtine ur in še minute. Ljubezen do take ure se začne pri 150 tisoč evrih.

Kako pomembna je zgodovina posamezne blagovne znamke ure?

Kupec se pogosto srečuje s to zgodovino, v njej vidi privlačne in skupne elemente. Zgodovina hiše pokaže tehnološki razvoj in kupce tudi to prepriča. V 80. letih prejšnjega stoletja je Gerald Genta, priznani švicarski oblikovalec ur, znan po svojih ikoničnih in inovativnih oblikah, narisal kar nekaj zelo kultnih ur. Zasnoval je številne znane modele, ki so postali kultni in so imeli pomemben vpliv na industrijo urarstva. Nekateri njegovi najbolj znani oblikovalski dosežki vključujejo modele, kot so Audemars Piguet Royal Oak, Patek Philippe Nautilus, Universal Genève Polerouter, Omega

Vse blagovne znamke so postale zelo okoljsko ozaveščene, zato spreminjajo tako embalaže kot proizvodne procese, da so čim bolj ekološke. Uvajajo nove materiale pri izdelavi mehanizmov. Breitling je opremil svoje pasove za ure z ekološko recikliranim materialom econyl, to je material iz reciklaže ribiških mrež, ki ga proizvaja Aquafil. Proizvodnja econyla poteka prav v Ljubljani. Tudi znamki Panerai in IWC sta vedno bolj pozorni na ekološki vidik. Trend je, da so embalaže vedno manjše in vedno bolj ekološke.

urar izdela srce ure, ki tehta nekaj desetink grama in je sestavljeno iz več sto delov. To je urarska mojstrovina.

Vsak urar mora tekmovati sam s sabo in od sebe zahtevati vedno večjo kakovost. Da ostane dosleden in precizen ter svojo kakovost stalno nadgrajuje. Urarje učijo, da kakovost narašča, ne sme ostati na isti ravni.

Je Švica še vedno prva urarska država?

Da in tudi še dolgo bo. Ni preprosto vzpostaviti kakovostne proizvodnje. Proizvajanje ur zahteva veliko kadra in tehnologije.

Kje vi dobite urarski kader?

Urarje smo večinoma sami izobrazili. Eden od naših urarjev se je izobrazil pri družini Kajfež. Pri nas dela urar Jenko, za katerega bi si upal trditi, da je najboljši urar v Sloveniji. Izobražujemo jih veliko. Trenutno bi takoj zaposlil dva vajenca.

Kdo pa je primeren za urarja?

Potrebuje »zicleder«. Njegovo delo je, da mora v miru sedeti in delati vztrajno in dovršeno z veliko mero potrpežljivosti. Vsak urar mora tekmovati sam s sabo in od sebe zahtevati vedno večjo ka-

Pogovor: Peter Malalan

kovost. Da ostane dosleden in precizen ter svojo kakovost stalno nadgrajuje. Urarje učijo, da kakovost narašča, ne sme ostati na isti ravni. Potrebujemo tudi finomehanika, ampak teh šol ni več.

Kako vzdržujete stike s hišami, ki izdelujejo najprestižnejše ure?

Sodelujemo neposredno s tovarnami oziroma matičnimi hišami. Za Rolex vedno v Ženevi, zato sem tudi pogosto v Švici.

Kje je danes večje povpraševanje po urah, v ZDA ali na Kitajskem?

Kitajska je največji trg, Evropa pa je pomembnejši trg kot ZDA.

Kakšen pa je pri vas postopek nakupa posebne ure? Cena je stranski dejavnik. Treba je ugotoviti želje stranke. Da skupaj odkrijemo čar. Nakup ure je podoben pohodniku, ki hodi na hrib ali goro, mi pa mu moramo pomagati, da pride na vrh. Vrh je ura, ki si jo želi.

Za katere priložnosti se danes najpogosteje kupuje ure?

Birmanska ura ne obstaja več. Pogosto je priložnost za nakup ure diploma oziroma konec študija, prav tako dopolnjenih 18 let, občasno tudi poroka.

kJEr sE kOrak UPoČASNI in misli umirijo

Hiša dobrega počutja in nepozabnih doživetij za vse, ki iščejo mir in odmik od prehitrega sveta.

Skrivnostna pokrajina ob reki Muri je kraj, kjer gričevnat svet postopoma prehaja v panonsko ravnico. Na bregovih, kjer se je nekoč razprostiralo Panonsko morje, so danes doma čudoviti vinogradi, obdelana polja in zelena narava. Sem vabijo tradicionalna kuhinja in termalni vrelci, tu očarajo turistične znamenitosti, pestra zgodovina in topli ljudje.

V teh krajih na severovzhodu Slovenije, na Hrašenskem Vrhu v okolici Radencev, na nizkem prelazu proti prleškemu vinorodnemu gričevju, je z ljubeznijo in trudom para iz Ljubljane zrasla prekrasna domačija Vinea Panonika. Moderno poustvarjena 230 let stara cimprača s preprosto, tradicionalno in lokalno ponudbo, v katero je vtkana ljubezen do domačega in pristnega, nagovarja obiskovalce, ki

se odmikajo od mestnega vrveža in hitrega sveta. »Posestvo Vinea Panonika sva pred desetletjem s partnerjem ustvarila iz zapuščene parcele sredi ničesar,« pripoveduje Alenka, gostiteljica posestva, ki k sebi vabi iskalce miru in dobrega počutja. V posestvo sta lastnika in gostitelja Matevž in Alenka vložila nešteto ur idej, dela, dopustov in večino prostega časa. Zgodba je rasla iz lastnih potreb po umiku v naravo in se nadgrajevala sproti ter tako ves čas ohranjala prvinskost, nad katero sta bila lastnika takoj očarana.

KJer Se SrečaTa doMače in SoDoBNo

Danes je to destinacija za manjše zaključene poslovne družbe po predhodnem dogovoru. Glavni objekt lahko sprejme do največ 30 ljudi hkrati (optimalno do 22), na posestvu pa trenutno lahko prespi do 10 oseb. Ponuja idealen umik bodisi za enodnevne poslovne goste bodisi za manjše kolesarske, pohodni-

ške ali vinoljubske skupine, ki znajo ceniti trenutek, ko se korak in dih upočasnita, misli pa umirijo.

Premijsko, diskretno, prvinsko: to je naša zgodba.˝

»To je prostor, kjer se lahko odmaknete od hitrega sveta, se vrnete k naravi, preprostosti in prvinskosti, ki jih ponuja naša posest s hišo in z mobilnimi hiškami ter sadovnjakom, v katerega so umeščene,« razlaga Alenka. Kot podjetnika, ki sta iskala protiutež napornemu poslovnemu ritmu, ju je s partnerjem prav to vedno znova vleklo na posest, ki sta jo kar nekaj let urejala postopno ter z občutkom za lepo in domačno.

Vinea Panonika v tradicionalno poustvarjenem glavnem objektu »na vogal« ponuja večnamenski prostor za poslovna in kulturna srečanja. Na željo gostov organizirajo družabne dogodke, timbildinge, tematska srečanja, kulinarična razvajanja in pokušine prvovrstnih vin iz osebne zbirateljske vinoteke, ki jo bogatí razširjen asortiment kakovostnih lokalnih etiket. Prostor je opremljen s sodobno tehniko – prezračevanjem in klimatsko napravo, velikim LCD-televizorjem in projektorjem, prenosnimi mikrofoni in hitrim internetom. Ponuja vse potrebno za dogodke zaključenih družb.

Gostoljubje lastnikov boste lahko začutili tudi v štirih mobilnih hišicah sredi starega sadovnjaka, ki stojijo nedaleč stran od glavnega objekta. Opremljene so s klimatsko napravo, hitrim internetom, pametno televizijo, kuhinjo, lastno kopalnico in zunanjo teraso. Z njih se razprostira dolg pogled na panonske ravnice in Goričko.

Moč Sonca za ToPloTo in SPošToVANJE NARAVE

Vinea Panonika pa je tudi zgodba o prav posebnem sožitju med lastnikoma na eni in naravo, ki ji vsak dan znova izrekata globoko spoštovanje, na drugi strani. Na več kot tri hektarje veliki posesti se razprostirajo nasadi različnih sadnih dreves, iz katerih pridelujejo lasten domači sok in druge izdelke za domačo rabo. Posestvo je od lanskega leta tudi energetsko samooskrbno. Ideja o diskretni in kakovostni sončni elektrarni s hranilniki energije, ki zdaj napaja posestvo, je že pred leti pionirsko zrasla v podjetju ELEKTROSPOJI, ki se je pri uresničevanju projekta povezalo z inovativnim energetskim podjetjem NGEN iz Žirovnice.

Če iščete pristen odmik od dnevnega vrveža oziroma prostor za poslovni timbilding v podeželskem okolju in neokrnjeni naravi, stopite v stik z Vineo Panoniko na naslovu Hrašenski Vrh 1, 9252 Radenci.

Kako do posestva? Na avtocesti Maribor–Murska Sobota izberite izvoz Vučja vas in nadaljujte proti Radencem. V vasi

Hrastje - Mota pri kapelici zavijte levo proti Hrašenskemu oziroma Murskemu Vrhu.

Nadaljujte naravnost čez nezavarovan

železniški prehod in naprej skozi gozd. Na vrhu hriba zavijte desno na Hrašenski Vrh. Parkirišče je takoj za tablo naselja. Tam vas bodo z vsem gostoljubjem pričakali gostitelji Vinee Panonike.

Več informacij na www.vinea-panonika.si in po e-pošti na naslovu info@vinea-panonika.si.

Posestvo je odprto zgolj po predhodnem dogovoru, rezervacije mobilnih

hišk pa lahko najhitreje

opravite kar prek njihove

spletne strani: https://www. vinea-panonika.si/sl/hiske.

214 Vinea Panonika

Idealen umik za podjetnike in poslovne ekipe, ki znajo ceniti trenutek, ko se korak in dih upočasnita, misli pa umirijo.˝

»Samooskrben sistem poleg sončne elektrarne vključuje tudi devet baterijskih hranilnikov električne energije v skupni zmogljivosti 121,5 kWh in električne polnilnice,« razlaga Matevž Sočan, direktor in lastnik podjetja Elektrospoji, specialista za opremo razdelilnih in krmilnih elektro omar ter člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Sočan je v sodelovanju videl potencial za kvaliteten referenčni objekt za manjše turistično-gostinske objekte, kjer sta v ospredju predvsem kakovost in diskreten videz. Teh je v Sloveniji zaradi turističnega potenciala vedno več, poraba energije takšnih objektov pa ni majhna.

Podjetje NGEN je v projekt povabilo svojega partnerja za izvedbo sončne elektrarne, ENERTEC iz Maribora, k izdelavi kakovostne elektro omare pa so povabili mlado in fleksibilno podjetje NIOMA iz Slovenskih Konjic (obe podjetji sta prav tako člana SBC).

Projekt je bil izveden s kakovostnimi komponentami iz nabora podjetja ELEKTROSPOJI (predvsem spojna tehnika WEIDMUELLER in stikalna oprema ABB)

ter hranilniki TESLA Powerwall 2, ki jih je podjetje NGEN integriralo v svoj digitalni sistem in pokazalo svoje unikatne kompetence kot trenutno eden najbolj inovativnih ponudnikov decentraliziranih energetskih rešitev v evropskem merilu.

Rezultat: diskretna sončna elektrarna na strehi in na dveh večjih avtomobilskih nadstreških s priključno močjo samooskrbe 30 kW ter s premijskimi hranilniki in polnilnima postajama z močjo 22 kW, ki morajo zdržati še veliko let.

večJa TveGanJa zahTevaJo

zANESlJIVE REšITVE NA DolGI RoK

»Govorimo o inovativnosti, kakovosti in še enkrat kakovosti. Vgradili smo odlične komponente ter se vključili v popolnoma digitaliziran in decentraliziran sistem podjetja NGEN. Standardno je bila v energetiki gradnja majhnih in večjih elektrarn vedno zelo premišljena in dolgoročna zadeva. Pri tem ni bilo prostora za varčevanje pri projektiranju, opremi in izvedbi. Danes, ko se energetski sistem zaradi različnih vzvodov tako bliskovito decentralizira in so potrebe po alternativnih virih energije na trgu ogromne, marsikdo niti ne razmišlja toliko o celotni življenjski dobi in tveganjih, ki naj bi jih taki energetski objekti prenesli tako za uporabnika kot izvajalca/vzdrževalca. Pomembno je, kaj in zakaj je vgrajeno ter kako, saj ne govorimo zgolj o hišnih elektro inštalacijah, temveč so obremenitve večje in objekti zunanje izpostavljeni, s tem pa so povezana tudi večja tveganja, in to neposredno 'nad našimi glavami', kjer živimo in delamo. Poleg vsega pa mora biti marsikje rešitev tudi na zunaj videti lično in skladno,« razloži Matevž Sočan.

Posestvo Vinea Panonika si tako z vrhunsko tehnologijo in digitalizirano povezljivostjo med letom zagotavlja skoraj vso potrebno elektriko, presežke energije pa pošilja v omrežje, kjer so na voljo drugim uporabnikom. Zelena energija Vinee Panonike je seveda na voljo tudi gostom, ki si lahko napolnijo svoja električna vozila in kolesa ter tako prispevajo svoj košček trajnosti in odgovornosti do okolja.

Vas zanimajo rešitve za kakovostno in zanesljivo elektrifikacijo sončnih elektrarn? Za več informacij se lahko obrnete na podjetje Elektrospoji: https://www. elektrospoji.si/obrazec-katalog-fotovoltaika.

HVALA, DA STE POMAGALI

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je z vašo pomočjo prek ustanove Rdeča žoga uspel zbrati sredstva v višini devet tisoč evrov. Sredstva smo namenili za nakup bivalnih kontejnerjev v turškem mestu Gaziantep. Tega je pred meseci prizadel strahovit potres, zaradi katerega so številni prebivalci ostali brez domov.

Danes imata dve družini spet streho nad glavo. Bivalna kontejnerja sta priklopljena na vodo, elektriko in kanalizacijo. Priklop je uredilo mesto Gaziantep, ki je omogočilo tudi zemljišče za postavitev. Da je pomoč prišla v prave roke, ima pomembne zasluge ambasadorka SBC v Turčiji, Mizyal Karabiber Nacaroglu, ki poslovno deluje tudi v Sloveniji in ima za svojo domovino obe državi.

Ambasadorki, ki je za nakup tudi sama namenila del sredstev, vsem članom, ki ste prispevali, in ustanovi Rdeča žoga se iskreno zahvaljujemo za vašo nesebično gesto.

Naše vodilo pri ustvarjanju oddaje je, da nismo žaljivi in da si obenem privoščimo leve in desne politike, je recept oddaje Kaj dogaja, ki jo vodi Tilen Artač

Tilen artač razkriva ozadje nastajanja najbolj gledane politično-satirične oddaje pri nas. Brez lažne skromnosti bi ga lahko uvrstili ob bok ameriškim satirikom, kot so Jon Stewart, Stephen Colbert ali John oliver. Tilen artač je po končani srednji glasbeni šoli v ljubljani študiral violončelo in komorno glasbo v zagrebu in Gradcu, je violončelist, rojen septembra 1985 v ljubljani. Magistriral je na akademiji za glasbo v zagrebu.

Tilen, ali čutite, da so ljudje jezni na vas, ker so prepričani, da ste pristranski in da niste do vseh enako kritični?

Prek mailov včasih to čutim. če imate v mislih politično delitev na leve in desne, lahko povem, da ko se lotimo leve garniture, dobim v ponedeljek dopoldan čustvena sporočila simpatizerjev leve politične opcije, češ da sem tokrat šel predaleč. če se lotimo desnih politikov, dobimo v ponedeljek zjutraj od desnih simpatizerjev sporočila, da sem pa tokrat šel predaleč.

Je na cesti že kdo vpil na vas?

Ne. z ekipo se trudimo, da v oddaji absolutno nismo žaljivi. zdi se mi, da so ljudje to že prepoznali. Nikoli še ni bilo incidenta. Pa tudi jaz oddajam tako energijo, da nima vsak občutka, kot da ima pravico pristopiti k meni in začeti razpravo o tem, na kakšen način sem se v oddaji lotil kakšnega politika in zakaj sem to naredil. Satira mora biti, v Sloveniji jo imajo po mojem mnenju ljudje zelo radi.

Če jih v oddaji ne imitiramo, POLiTikE zELO skrbi, ali morda niso dovolj atraktivni in priljubljeni

218 Prvi obraz politične satire na TV Slovenija

Po čem sklepate, da imamo Slovenci radi politično satiro?

Po gledanosti oddaje in po tem, koliko ljudi komentira, kritizira. Satiro je v samostojni Sloveniji začel moj sodelavec in človek, ki mi je prvi dal priložnost, da sem se lahko predstavil širši javnosti, to je Sašo Hribar. Predvsem pa imajo ljudje radi humor prek imitacij, to jim je všeč, jaz pa imam za to talent, znanje in izkušnje. Z oddajo Kaj dogaja sem se našel, ta oddaja mi je pisana na kožo, seveda je pa veliko odvisno od ekipe, ki jo imaš na voljo. Sam sem like imitiral že kot otrok, to počnem že več kot 20 let.

Kaj pa so zakonitosti slovenske politične satire?

Da se je treba lotiti ene in druge strani političnega spektra. To je pozitivna lastnost naše oddaje ne glede na to, kdo je ali bo na oblasti. Mi se bomo lotili politikov na oblasti in iz tega bomo delali humor. Nisem prepričan, da se je to na resnično iskren način delalo že prej, pred nami, zdaj pa to vsekakor počnemo. V naši ekipi nismo vsi istega političnega prepričanja, na stvari in pojave gledamo različno, ampak prav to se mi zdi prav in zdravo. Če bi bili vsi enakega političnega prepričanja, potem ne bi bilo življenja v naši oddaji.

Ali bi si lahko privoščili žaljivost v oddaji?

Po mojem mnenju z žaljivostjo v oddaji ne bi dosegli veliko. Če delamo humor, ki ni žaljiv, dosežemo bistveno več. Namreč, človeku, iz katerega delamo šalo na nežaljiv način, se bo ta šala usedla v podzavest in bo tam sedela. Ta človek se bo zamislil, da morda pa res ni nečesa dobro naredil. Z nežaljivo šalo je naš učinek bistveno večji kot bi bil, če bi bili žaljivi. Žaljiva šala traja največ en dan, praviloma eno uro, nežaljiva pa bistveno dlje in ima bistveno večji učinek.

Veste morda, ali politiki gledajo vašo oddajo?

Podatke imamo samo o tem, koliko ljudi gleda našo oddajo. Menim pa, da nas gledajo, saj smo zabavni in kreativni. Politik, ki ga imitiramo, dobi nekaj sporočil. Najprej, da je vreden, da ga imitiramo, nato, da je dovolj priljubljen. Zgodilo se je že, da se je neki politik pritožil, zakaj ga ne imitiramo. Politike bolj skrbi, ali niso dovolj atraktivni in priljubljeni, ker jih v oddaji ne imitiramo.

različno, ampak prav to se mi zdi prav in zdravo.

Kako dolge so lovke slovenskih politikov? Lahko vprašam tudi bolj neposredno, ali imate na RTV podporo za svojo oddajo?

Smo razvedrilni program, naša oddaja je dobro gledana, ekipa dela dobro, zato ne vidim razloga, zakaj vodstvo RTV ne bi podpiralo naše oddaje. Sem pa odziv, da so z oddajo in našim delom zadovoljni, dobil tudi od vodstva.

Ali ima komorni glasbenik v politični satiri tudi plan B? Kaj boste počeli, če morda te oddaje ne boste več ustvarjali na TV Slovenija?

Imam plan B, ki je moja želja, da se ne bi vse življenje ukvarjal zgolj s televizijo, radiem, satiro in imitiranjem. Sašo Hribar je vse življenje na radiu, oddaja Radio GA-GA je njegov otrok in zdi se mi, da se bo upokojil s to oddajo. Jaz si tega ne želim, z oddajo Kaj dogaja se ne želim postarati. Po izobrazbi sem glasbenik, skoraj desetletje sem pri velikih mojstrih glasbe ustvarjal v Zagrebu in Gradcu. Znanje, ki sem ga pridobil, mi je ostalo in ga še nisem vsega izkoristil. Zdelo bi se mi škoda, če se ne bom vrnil v glasbo in se ji posvetil.

Kaj pa se je zgodilo violončelistu in komornemu glasbeniku, da je pristal v politični satiri?

To se mi je zgodilo pri 17 letih, ko sem pristal v oddaji Radio GA-GA. Zato sem zasurfal ta val. Pot voditelja in televizijske osebnosti sem dobro peljal skozi vsa leta, zdi se mi, da nisem naredil nobene večje napake, da bi si pokvaril svojo medijsko podobo. Svet televizije in radia me je vedno privlačil, a to ne pomeni, da sem se odpovedal glasbi ali jo dal na stranski tir. Ko je prišla priložnost, da sem se lahko podal v voditeljske vode, sem se popolnoma posvetil temu. Ampak prišel bo čas, ko se bom spet podal v glasbo.

V naši ekipi nismo vsi istega političnega prepričanja, na stvari in pojave gledamo

Kako nastaja vaša oddaja?

Prvi sestanek imamo v ponedeljek dopoldne, določimo Malo teraso in smer skečev. Prav tako v začetku tedna določimo, kaj bomo snemali na terenu, da lahko to v sredo in četrtek tudi posnamemo. V petek se še veliko naredi. Včasih, če so res izredne razmere, ker se je zgodil neki odmeven dogodek, spremenimo scenarij tudi v drugi polovici tedna.

Kako nastaja glasbeni del Mala terasa?

Besedilo za Malo teraso piše Igor Bračič. Ideja prve oddaje, v kateri smo naredili Malo teraso, je bila zgolj enkratna imitacija, ki pa je prerasla v redno rubriko v sklopu politične satire. Čeprav smo posneli že več kot 130 Malih teras, je prav prva oddaja zacementirala to rubriko, ki pa vsakič potrebuje kostume, masko, rekvizite … Prav tako moram za vsako točko narediti novo imitacijo.

Koliko mask imate v eni oddaji?

Odvisno. Ponavadi od štiri do pet.

Koliko časa je potrebnega za eno masko?

Da mi naredijo recimo plešo in zahtevnejšo masko, vzame od ene do dve uri. Za nekega drugega politika imam sivo lasuljo s kodri, poudarijo mi le podočnjake in gubice, ampak še vedno pol ure preživim v maski. Naše maskerke in maskerji so odlični, res se zelo trudijo. Prav tako kostumografinje in stilistke. Lik v oddaji ni sestavljen samo iz mojega glasu in mimike, ampak tudi iz kostuma in maske, ki se jih pripravlja ves teden. Za mojim likom je ekipa, ki se zelo trudi in gara, da imamo pogoje za imitacijo lika.

Pri večini vaših likov je opazna tudi drža telesa. Jo vadite pred ogledalom?

Nikoli ne študiram gibanja. Vedno študiram le glas. Ko usvojim glas, posvojim tudi način politikovega mišljenja. Gibanje pride z intonacijo glasu. V redakciji so mi na primer rekli, da moram začeti imitacijo Luke Mesca. Nisem vedel, kje naj se ga lotim. Ni mi bila blizu ta imitacija. Oblekli so me v pulover in žametni suknjič, skratka, oblekli so me »po meščevo«. Grizenje nohtov mi je prišlo avtomatsko z njegovo intonacijo glasu. Za imitacijo Luke Mesca sem ugotovil, da mora biti malo zmede, požiranja sline in pogled desno navzdol. Zdaj me lahko postavite kamorkoli, pa se bom obnašal kot Luka Mesec. Po vsej verjetnosti, če bi se z njim dlje časa še osebno pogovarjal, bi ga naštudiral še bolje, kar zadeva vsebino.

Ali ste lahko samokritični, katere like obvladate, katerih pa ne?

Sem samokritičen in zato se pogosto zgodi, da moramo isto točko večkrat posneti, pa čeprav je ekipa zadovoljna z izdelkom. Trudim se, da poskušam v skeču izkoristiti vsako sekundo in vsak detajl. Kakšni so zelo dobri, kakšni so dobri, noben pa ni slab.

V ekipi se veliko pogovarjamo o likih, verjemite mi, to ni enostavno delo.

Ste se o kakšni imitaciji že kdaj posvetovali z odvetnikom?

Vprašal sem, ker me je zanimalo. Odgovor je bil, da si lahko privoščimo bistveno več.

Ali obstaja meja, do katere Tilen Artač gre, naprej pa ne?

Meja je žaljivost oziroma tisto, za kar jaz menim, da bi gledalca užalilo. Nikakor ne želim gledalca užaliti, da bi se počutil prizadetega. Gledalec je naročnik na RTV in mi smo tam zato, da se smejijo tako levi kot desni. Trudim se, da se gledalec med oddajo Kaj dogaja dobro počuti in se zabava, da se nasmeje. Ne želim pa, da bi se počutil neprijetno. Seveda bi lahko bil žaljiv in bi mi marsikdo rekel, »mater, maš jajca«, ampak dolgoročno to ne koristi nikomur, kvečjemu škodi.

Ste bili lani na volitvah?

Seveda.

Pa vam je kaj težko, norčevati se iz politika, ki ste ga lani volili?

Ne zgodi se vedno, da dam nekomu glas. Včasih volilni listič prečrtam in ga s tem naredim neveljavnega. Vsekakor pa se volitev vedno udeležim.

Se lahko enako kritično šalite iz politika, ki ste mu dali svoj glas na volitvah?

Absolutno. To je edino zdravo. Če bi kot satirik sim-

patiziral z nekom, ki mi je morda bližje, potem ne bi bil profesionalen.

Kje si Tilen Artač napolni baterije?

Na smučanju v Dolomitih. Za deset dni v enem kosu, tam se res odklopim. Na smučanju sem fizično aktiven. Na morju pa čepim v baru na plaži in srebam bevando, zato nisem ravno privrženec morskih počitnic.

Kaj je bil vaš najtežji nastop?

Slovensko občinstvo je lahko zahtevno. Kdaj naletim na zelo zahtevno občinstvo, zlasti če gre za zasebni nastop, kamor pridem kot presenečenje, ko me gostje ne pričakujejo. Ampak prav tega delam največ. Treba je imeti ogromno koncentracije, včasih se je treba tudi malo boriti za pozornost občinstva.

Gledalec je naročnik na RTV in mi smo tam zato, da se smejijo tako levi kot desni.”

Kako se ljudje obnašajo do vas, ko vas srečajo na cesti?

Prijazno. Pristopijo tisti, ki gledajo oddajo in želijo z mano posneti selfi.

Ste duhoviti in zabavni tudi v zasebnem življenju, ste cinični?

Nisem cinik, tudi v oddaji nisem ciničen. Sem zmeden, veliko se pogovarjam sam s sabo. Moja medijska podoba nisem samo jaz, je celotna ekipa oddaje. V zasebnem času se mi ne da truditi, da bom vedno nasmejal ljudi okoli sebe. Večinoma se družim z ljudmi, s katerimi se poznamo že zelo dolgo. V zasebnem življenju sem raje poslušalec, kot pa da bi moral ves čas govoriti.

Ste na TV Slovenija zvezda?

Ali me kot zvezdo vidijo drugi, je treba vprašati njih. Se pa na RTV ne moreš obnašati zvezdniško. Niso več časi, ko bi se nekdo lahko obnašal kot zvezda.

Kakšna zvezda pa ste na Lukovici pri Brezovici, kjer živite?

V soboto dopoldne na avto priklopim prikolico in grem na deponijo, ker prenavljam hišo. Imam krasne sosede, s katerimi se že dolgo poznam in me dojemajo kot Tilna – soseda, prijatelja.

Se da od politične satire spodobno živete v Sloveniji? Da. Od oddaje, nastopov in raznih projektov se da lepo živeti. Delam kot imitator, komik in glasbenik, imam toliko naročil, da ne morem sprejeti vseh projektov. Ta val držim od leta 2016, ko sem zmagal v oddaji Znan obraz ima svoj glas.

Prvi obraz politične satire na TV Slovenija

Življenje je zunaj.

Končno doma. Vaša oaza miru, vaše zatočišče. Bosi stopite iz hiše. Vdihnete in izdihnete. Vaše srce je končno doma. Pod najlepšo senco. Pod pergolo Pirnar.

Poletni

SaMa ruglja: pet prevedenih in en angleški knjižni predlog za prihajajoče poletje

Zgodovina, biografija

PrOsTOVOLJEc, Jack Fairweather, prevod maja novak, Cankarjeva založba, 2023

Na začetku druge svetovne vojne je bil Auschwitz zelo skrivnostno taborišče. Zato je Poljak Vitold Pilecki (1901–1948), sicer konjeniški častnik, septembra 1940 naredil nekaj, kar se zdi z današnjega vidika nepredstavljivo: prostovoljno se je pustil ujeti Nemcem in odpeljati v Auschwitz, da bi se na lastne oči prepričal, kaj se tam dogaja, in o tem potem obvestil zunanji svet. To mu je tudi uspelo, kasneje je tudi pobegnil iz Auschwitza, a njegova življenjska zgodba se je tragično končala, saj je bil nekaj let po vojni razglašen za državnega sovražnika, obsojen in ustreljen, tako da je njegova herojska zgodba začela pronicati v javnost šele kasneje, njen sad pa je tudi nagrajena biografija angleškega novinarja.

Roman, izzivi ustvarjanja med običajnim življenjem

EVFOriJa: rOman O sYLVii PLaTH, Elin cullhed, prevod Lucija stupica, mladinska knjiga, 2023

Razmerje med angleškim pesnikom Tedom Hughesom in ameriško pisateljico ter pesnico Sylvio Plath, ki je pri tridesetih tragično naredila samomor, še danes navdihuje literate, saj smo zdaj v prevodu dobili literarizirano prvoosebno pripoved Sylvie Plath, ki jo je z romanom Evforija napisala švedska pisateljica Elin Cullhed. V svojem odmevnem in že v mnoge jezike prevedenem delu iz leta 2021 se osredotoči na zadnje leto Sylvijinega življenja in z bogatim literarnim jezikom skuša kar se da verno poustvariti psihološke tančine njene utesnjenosti v Angliji, kamor se je preselila iz Amerike, zdaj pa tam lovi nitke svojega časa med vsakodnevnimi obveznostmi ter z omejeno zmožnostjo, da uresniči svojo željo po pesniškem ustvarjanju.

Kaj je treba PrEbraTi to poletje?

Roman, literarizirana biografija

m. sin sTOLETJa, antonio scurati, prevod Tea štoka, beletrina, 2023

Najbolj razvpitim svetovnim osebnostim so pogosto posvečena najbolj monumentalna literarna dela. Italijanski pisatelj Antonio Scurati se je odločil literarno portretirati italijanskega diktatorja Benita Mussolinija (M. iz naslova), njegovemu aktivnemu javnemu življenju pa posveča serijo obsežnih dokumentarnih romanov, ki so mestoma izpisani tudi v visokem literarnem jeziku. Scurati je epos o Mussoliniju zastavil kronološko in svojo pripoved o njem prepleta s fragmenti iz časopisov in izjav tistega časa. Tako v prvem delu, ki se začne leta 1919, ko je bilo prvo zborovanje Italijanske zveze bojevnikov, pokaže, kako se je začel postopen vzpon fašizma, kako je prišlo do političnih nemirov in tekmovanja strank ter ideologij, konča pa se s slovitim Mussolinijevim govorom italijanskim poslancem v parlamentu, ki postane temelj izgradnje prave fašistične diktature.

Psihologija, motivacija

DREgLJAJ: IZBoLJšANJE oDLoČITEV o ZDRAVJU, BLAgINJI IN SREČI, cass r. sunstein, richard H. Thaler, prevod špela Vodopivec, umco, 2022

Kaj je dregljaj iz naslova knjige? Preprosto povedano je to rahel sunek, s katerim ti lahko kdorkoli –država, delodajalci, družinski člani, partner ali prijatelj – nakaže smer smiselne odločitve, še vedno pa ti pusti svobodo, da se sam dokončno odločiš. Z odločitvami smo namreč soočeni vsakodnevno, te pa na žalost niso vedno dobre. V knjigi Nobelov nagrajenec za ekonomijo Richard H. Thaler in harvardski profesor ekonomije Cass R. Sunstein analizirata naše odločanje in razmišljata, kako ga izboljšati. S pomočjo skrbno izbranih primerov, ki temeljijo na desetletjih študija vedenjske ekonomije, pokažeta, da nam nobena izbira ni predstavljena v popolnoma nevtralni obliki in da smo vsi dovzetni za pristranskosti, ki lahko pripeljejo do slabih odločitev.

Ekonomija, kapitalizem in družbena prihodnost

goSPoDARSTVo S PoSLANSTVom: VELIKoPoTEZNA NAVoDILA za sPrEminJanJE kaPiTaLizma, mariana mazzucato, prevod Samo Kuščer, Umco, 2023

Kapitalizem se že dolgo spopada z nepremostljivimi težavami, ki se jim pridružujejo vedno nove, od zdravstvenih in socialnih dilem prek podnebnih sprememb do vojn in politične stabilizacije. Svetovno priznana ekonomistka in intelektualka Mariana Mazzucato, pri nas znana po odmevni knjigi Podjetniška država, v svojem novem delu s kritičnim premislekom o preoblikovanju gospodarske politike, tudi s primerom razvoja projekta Apollo, razvije idejo o rekonstrukciji ekonomskega sistema, v katerem bi se država in gospodarstvo povezovala na bolj plodovit način. Njena ključna iztočnica je sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, ki ne bi prineslo le skupnega tveganja obeh vpletenih strani, temveč tudi pravičnejšo porazdelitev zaslužka in nagrad.

Za konec še ena angleška knjiga: Zdravo življenje

oUTLIVE (ŽIVETI DLJE): ZNANoST IN UmETNoST

DoLgoŽIVoSTI, Peter attia, Vermilion 2023

Na angleškem knjižnem trgu vsake toliko izide knjiga, ki se posveča dolgoživosti in receptom, ki (pri)peljejo do nje. Nedavno je izšla knjiga Outlive ameriškega onkologa Petra Attie, ki skuša kar se da celovito, obenem pa tudi praktično predstaviti izziv dolgoživosti ter poti, ki vodijo do nje. V tej kar obsežni knjigi Attie, sicer maratonski plavalec, podrobno obdela genetske predispozicije ter njihovo izhodišče za različne (tudi rakave) bolezni in impulze iz okolja, ki jih lahko povzročijo, potem pa se po vrsti posveti ključnim (pred)pogojem za dolgo življenje, od prehrane prek pomembnosti različnih vrst telesnih aktivnosti (vključno z vajami za ravnotežje) pa vse do spanja in uravnovešenega čustvenega življenja.

o AVToRJU ČLANKA

Dr. Samo Rugelj je direktor in solastnik podjetja UMco, d. d., ki se že trideset let ukvarja z (vele) prodajo visokokakovostnih tekstilnih izdelkov za promocijo. V javnosti je podjetje bolj znano po svoji založniški dejavnosti, saj že več kot dvajset let izdajajo knjige, med drugim tudi s področja psihologije in ekonomije, zanje pa so prejeli številne nagrade za najboljšo poslovno knjigo.

Že osemnajst let izdajajo tudi revijo Bukla, ki je v slovenskem prostoru edinstven vodnik po knjižnih izdajah, saj redno predstavlja pomembnejše knjižne izdaje na Slovenskem. Tudi zaradi tega je Rugelj, ki je po diplomi iz farmacije in magisteriju iz ekonomije doktoriral iz založništva in je že ves čas njen odgovorni urednik, dober poznavalec knjig.

MOČ ZVOKA

Poskrbite za neprekosljivo zmogljivost, edinstven dizajn in si prilastite asfalt z Akrapovičevim izpušnim sistemom. Njegovo kakovost lahko vidite, slišite in se je dotaknete – je rezultat mojstrske izdelave, tehnološkega znanja ter uporabe vrhunskih materialov.

Akrapovič d.d. Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com