POTrEbuJEmO rEgiJE, ne pa vedno več centralizacije

Člani kluba od januarja obiskujejo regije, kjer na srečanjih z župani in drugimi lokalnimi odločevalci iščejo razvojne priložnosti in rešitve. »Potrebujemo regionalni razvoj, usmerjeno politiko in kakovostno šolstvo – to so tri najpomembnejša področja. Na ravni države bi potrebovali načrt razvoja za deset let vnaprej,« je prepričan Joc Pečečnik, predsednik SBC –Kluba slovenskih podjetnikov.

anes je dan za povezovanje. Naš cilj je, da naredimo premike.« Tako so na prvem dogodku SBC v Grosupljem konec januarja soglasno sporočali predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik, dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje, in Peter Strnad, župan Občine Ivančna Gorica.

Od takrat je klub obiskal šest drugih regij. Na dogodkih klub gradi dialog z lokalnimi odločevalci in vzpostavlja partnerstva za razvoj boljšega podjetniškega okolja, krepitev policentričnega razvoja in večjo blaginjo.

Eno od ključnih spoznanj je, da je v državi preveč odločevalske moči zgoščene v Ljubljani, kar na

Drazličnih področjih zavira lokalni razmah in sprejemanje odločitev, ki najbolj koristijo lokalnemu okolju. Podobno kot na uvodnem obisku v Grosupljem (obisk Osrednjeslovenske regije) so ugotavljali tudi župani in podjetniki v Savinjski, Zasavski, Posavski, Podravski in Obalno-Kraški regiji, ki jih je doslej obiskal klub.

»Ljubljana nosi vse več bremena in ni prav, da se v glavnem mestu odloča o razvojnih zmožnostih lokalnih skupnosti in regij. Naš klub ustvarja regijsko povezovanje do ravni lokalnih skupnosti z namenom, da bo takšno sodelovanje obrodilo večje učinke pri razjasnitvi regijske politike, načrtovanja infrastrukture, kulture, zdravstva in šolstva,« pravi Joc Pečečnik.

Sodelovanje s SBC bo lokalnim skupnostim zagotovo pomagalo pridobiti večji vpliv pri odločitvah, kjer sodeluje država. »S skupnimi močmi bomo iskali rešitve in pritiskali na vsakršno vlado za doseganje sprememb, ki so nujne in logične, predvsem na področju prostorskih aktov in izgradnje infrastrukture,« napoveduje Joc Pečečnik.

PredloGi PodJeTniKov in žUPanov za razvoJni PreBoJ države

1.manJ birOkraciJE sodelovanje podjetnikov z župani je naravno, saj imajo oni podobne težave kot podjetniki.

»Naše ure niso sinhronizirane s tujimi podjetji. Če pogledamo območje nekdanje skupne države, ugotovimo, da druga okolja pomagajo podjetnikom, pri nas pa tega ne počnemo. To je za nas, podjetnike, kot bolezen, kot rak. Podjetniki to razliko čutimo,« je med drugim poudaril Pečečnik.

Po navedbah županov nekateri predlogi za umeščanje objektov v prostor potrebujejo 25 soglasij, od teh več državnih, da so sprejeti. Po besedah Srečka Ocvirka, župana Občine Sevnica, ima največji vpliv na podjetništvo ravno država. Pri spreminjanju občinskega prostorskega načrta občina potrebuje skupno kar 37 soglasij.

SBC bo do konca leta obiskal vseh 12 slovenskih regij. Ob zaključku leta bo klub v sodelovanju s partnerskimi župani predstavil dokument s predlogi ukrepov za boljšo državo in prijaznejše poslovno okolje.

Prav prostorski pogoji so temelj za razvoj podjetništva, poudarjajo številni župani po državi, birokratske ovire in prepočasni postopki pa ta razvoj zavirajo. »Želimo ustvarjati okolje, v katerem bodo podjetniki dobrodošli. Ko pa pridemo do vrha piramide, se marsikatera dobra ideja ustavi. Zaviranje se dogaja na ravni birokracije, ki omejuje umeščanje v prostor,« je poudaril Marko Virag, župan Občine Beltinci.

Župan Občine Puconci Uroš Kamenšek pravi naslednje: »Župani smo nekako med dvema ognjema. Na eni strani poznamo potrebe gospodarstva, na drugi strani nam druge institucije vežejo roke pri ukrepanju. Želiš pomagati, ampak ne moreš. Ne vem, ali se na državni ravni zavedajo te težave?«

2.manJ cEnTraLizaciJE

Štefan Pavlinjek veliko težavo vidi v tem, da v Sloveniji nimamo regij. Regija ima namreč svoj karakter gospodarstva, vpliva lahko na zdravstvo in šolstvo, zato država ne more imeti takšnega vpliva. Regije bi pri nas zelo potrebovali, je prepričan Pavlinjek.

S tem se strinja tudi župan Občine Brežice Ivan Molan: »Regije bi morali imeti že davno nazaj, mi pa imamo vedno večjo centralizacijo.«

Tudi po besedah Uroša Lesjaka, podžupana Mestne občine Celje, sta nujno potrebna decentralizacija in regionalno povezovanje. Del rešitve vidi v tem, da se občine aktivno dogovarjajo z ministrstvi, da se težave hitreje rešujejo.

Ivan Molan, župan Občine Brežice, poudarja težavo, da lahko v Sloveniji vsak blokira projekte, kar zavira podjetniški razmah in razmah lokalnega okolja. Potrebovali bi spremembo zakonodaje, ob tem pa tudi močno regijsko povezovanje, saj se trenutno krepi centralizacija in občine ne morejo načrtovati razvoja, kot bi ga želele, je prepričan Molan.

Podobno meni župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je bil sogovornik podjetnikov ob obisku regije Podravje: »Zavzemam se za vzpostavljanje močnejšega regionalnega razvoja Slovenije in manjšo centralizacijo. Tega sporočila ne poudarjam le zato, ker sem župan velikega obmejnega mesta, ampak ker se je skozi zgodovino izkazalo, da so obmejna območja, ki mejijo na najbolj razvite regije v Evropi, lahko bolj razvita od drugih, in ne obratno. To sta naša izziv in cilj.«

Pismo o nameri za sodelovanje pri razvoju lokalnega okolja ter prizadevanju za blaginjo in napredek je s SBC doslej podpisalo več kot četrtina od skupno 212 slovenskih županov. SBC je na regijskih dogodkih v prvi polovici leta gostil več kot 500 udeležencev.

3.AKTIVNo PRIVABLJANJE

mLADIH

Župan Murske Sobote Damjan Anželj poudarja perečo težavo odhajanja mladih. »Pomurska regija vsako leto izgubi celo generacijo mladih, ki odhajajo študirat drugam, a v določenem pogledu to ni slabo, saj tako dobijo nova znanja in izkušnje. Večji izziv je, kako jih privabiti nazaj.« Anželj rešitev vidi v kakovostni infrastrukturi in gradnji okolja, v katerem mladi prepoznajo svoje priložnosti.

Osrednjega pomena so gotovo stanovanja in pogoji za kakovostno bivanje. Pomemben je tudi finančni vidik. »Mlade lahko zadržimo s konkurenčnim plačilom za opravljeno delo,« je prepričan Pečečnik, ki posebej poudarja previsoko obremenitev dela in nedomišljenost rešitev za trenutne izzive podjetnikov, vključno z mladimi talenti.

Glede privabljanja mladih Sabina Sobočan, lastnica in direktorica mednarodno uspešnega podjetja

Varis Lendava, poudarja še en vidik: »Pomembno sporočilo je tudi, da so poklicne šole in poklici, ki jih te šole učijo, potrebni. Tudi kvalificirana poklicna delovna sila je veliko vredna.«

POMOČ POMURSKEMU PODJETJU

Joc Pečečnik je pred tedni pomurskemu podjetju Moda Mi&Lan, ki je zašlo v težave, namenil 600 tisoč evrov pomoči za poravnavo dolgov. Na ta način je podjetje ohranilo več kot sto delovnih mest. Podjetje ima perspektivo in z izboljšano tehnologijo, ki jo bodo pridobili s pomočjo investicije, lahko to v prihodnje postane vrhunska zgodba, je prepričan Pečečnik.