Magazin SBC - številka 3 - jesen 2023

9 772820 622038

19,90 €

Številka 3

Jesen 2023

Od Srčne do Srečne Slovenije

SLOVENIAN BUSINESS CLUB

Za oddaljene cilje in bližnje prijatelje.

Porsche Center Ljubljana Porsche Inter Auto d.o.o.

Bravničarjeva ulica 13 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 58 25 407 E-mail: info@porsche.si www.porsche.si

NOVI CAYENNE.

Poskenirajte QR kodo in spoznajte nove modele Cayenne.

Poraba goriva in emisije za vozilo Cayenne: kombinirana vožnja v l/100 km 12,1 - 10,8 ; emisije CO2 (kombinirana vožnja) 275,0 - 246,0 g/km. Emisijska stopnja vozila: Euro 6d. Emisije dušikovih dioksidov (NOx): 0,015 g/km. Trdni delci: 0,0004 g/km. Število delcev: 0,0018 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij na www.porsche.si.

4

Naslovnica

Uredniški uvodnik

Recept za srčno in srečno Slovenijo

Zgodba z NASLOVNICE

L

etošnje uničujoče poplave so pokazale, da smo Slovenci zelo srčni ljudje. Podsistema, kot sta civilna zaščita in gasilci, sta se izkazala z organiziranostjo, kriznim menedžmentom ter hitro in učinkovito pomočjo ljudem. Tudi mnogi naši člani v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov so se odzvali s hitro pomočjo prizadetim. Nekateri od njih so žal tudi sami izkusili uničujočo moč narave.

Zaradi razsežnosti izrednega dogodka smo se v uredništvu odločili, da objavimo odprto pismo, ki ga je napisal predsednik kluba Joc Pečečnik. Pismo je namenjeno vsem državljanom. Je pogled uspešnega podjetnika na državo in priložnosti za njene državljane. Kako naprej? V svojem razmišljanju izhaja iz vprašanja, kaj je treba narediti, da dosežemo to, kar v nedvomno

izpričani SRČNOSTI Slovenije predstavlja dodatek šeste črke v abecedi, da bo Slovenija torej tudi SREČNA. Kako do srečne Slovenije, ko je ujma mnogim uničila vse, pustila pa le kredite, zaradi česar so v globoki stiski?

Namesto da bi prispevke znižali, znižali določene stroške v državi in postavili sistem, da bi podjetniki, delodajalci ljudem dali višje plače, je bolje, če so Slovenci odvisni od države. Si res želimo živeti v državi, kjer so plače zaposlenih prenizke in takšne, da ljudje svoje dobrine pridobivajo le na medgeneracijski način in s trdim delom (tudi ročnim), ki predstavlja vseživljenjski proces?

Ko nam bo uspelo to energijo Slovencev in vseh naših prebivalcev, ki smo jo videli pri reševanju poplavljenih domov, porabiti za organizacijo, upravljanje in delovanje države, bomo lahko rekli, da so to temelji nove Slovenije. Kako dolgo bo treba čakati na pogumnega človeka, ki si bo upal ustvariti takšne temelje za bolj srečno Slovenijo?

P

oletne poplave so pokazale, kako ranljiva in krhka je naša Slovenija. Voda je v enem zamahu spremenila življenjski prostor, ki so ga imeli ljudje dolga leta za svoj dom.

Moči narave ne smemo podcenjevati, a na mestu je vprašanje, zakaj takšna razsežnost poplav in posledična škoda.

Poplave so razgalile strokovne pomanjkljivosti načrtovanja in gradnje v zadnjih desetletjih.

Obnova bo trajala več let, lotiti se je bomo morali celovito, sicer se lahko ob naslednjih podobnih dogodkih katastrofa ponovi. Pri iskanju pravih pristopov bo treba mesto prepustiti strokam, politiko pa umakniti. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo treba vrniti k nekaterim konstrukcijskim elementom, ki so se v preteklosti dokazano obnesli. Nosilci mostov ne sodijo v struge rek, suha gradnja izpostavljenim elementom v prostoru ne zagotavlja zadostne stabilnosti. V Sloveniji se bomo morali odločiti, ali želimo graditi pametno, v urbanih središčih, ki so primerna za gradnjo, ob tem pa ohraniti naravo nedotaknjeno. Prostorske rešitve za novo, prostorsko domišljeno Slovenijo morajo v dialogu poiskati med seboj neodvisne stroke, hidrološka, gradbena in arhitekturno-projektantska.

Vprašanje zahtevne obnove države ne bi smelo v ozadje potisniti nujnosti prenove vitalnih družbenih podsistemov. Slovenija je zbirokratizirana. Plačujemo za zdravstvene storitve, ki jih ne prejemamo. Pokojninska reforma je postala obrabljena fraza, ki ji nihče ne verjame.

Izobraževalni sistem v marsičem ne odgovarja potrebam trga dela. Podjetnike in druge sposobne, ki imajo kapacitete za ustvarjanje nove vrednosti, stiska vedno močnejši davčni primež. Postajamo neprivlačni za talente,

znanje in kapital. Medtem pa sosedje hitijo z reformami. Samo na Hrvaško se je treba ozreti, pa vidimo, kaj bi morali narediti.

Kdo bo torej vladi zastavil javno vprašanje: Kje so reforme, ki jih nujno potrebujemo?

Slovenijo lahko naprej pelje samo odgovorno podjetništvo. Druge možnosti ni. Podjetniki, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, so jamstvo za prihodnji razvoj in napredek. Najboljši vpogled v odgovorno podjetništvo bo letošnji teden dni trajajoči Festival podjetništva. To bo praznik vrhunskih podjetnikov, članic in članov SBC, ki novembra odpirajo vrata in javnosti predstavljajo svoje znanje, tehnologijo in dosežke, s katerimi zmagujejo na najbolj konkurenčnih tujih trgih. Mlade bodo skušali navdušiti za ta zahteven, a tudi čudovito lep in plemenit poklic, v katerem se prepletajo ustvarjalnost, svoboda in odgovornost. Brez odgovornosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev, dobaviteljev, države in lokalnega okolja ne bi bili tam, kjer so.

Nasprotje odgovornosti lahko najdemo v populizmu. Slovenija ne potrebuje še več političnega populizma. Potrebuje pogumne odločevalce, ki znajo sprejemati odločitve v dobro prebivalcev. Takšne, ki bodo znali sprostiti dovolj kisika, iz katerega se napaja ustvarjalnost posameznikov. In potrebuje podjetne in podjetnike, ki se bodo državi za zaupanje zahvalili na najboljši mogoči način – z ustvarjanjem boljše Slovenije. Srčne in srečne družbe, ki nagrajuje uspeh in trud ter ki je prostor blaginje in napredka.

5

Kazalo

6

Kazalo

Ostrejši pogoji za gradnjo bi preprečili marsikatero nesrečo 20

Pismo

Joc Pečečnik je napisal odprto pismo prebivalcem Slovenije 8 Intervju

Blaž Brodnjak:

Dr. Aleksander Zadel: Življenje ni enosmerna cesta.

26

Države vodi populizem, ki je legitimiral moralni hazard 40

Srčnost

Prijatelji Slovenije

32

Matej Lunežnik

Mentalni trening za krizne situacije 88

Spoznajte člane SBC

K

aj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino …

Pogovor

Nauki in lekcije Ivice Todorića 129

Intervju: Dr. Robert Šumi

Obnova Države

Lekcije za popoplavno obnovo Slovenije 34

Pismo

Javno vprašanje Vladi RS: Kje so reforme?

56

KPK: Smo na točki, ko se moramo vprašati, ali si res želimo živeti v takšni družbi 78

101 182

Jure Knez:

Z vedno novimi davki si težko zmagovalec 54

SLOVENIAN

Številka 3

BUSINESS CLUB

Jesen 2023

Magazin Slovenian Business Club Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Joc Pečečnik Direktorica SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Katarina Karlovšek

Uredniški odbor: Joc Pečečnik, Katarina Karlovšek, Uroš Urbas, Jan Tomše, Špela Jurglič, Nenad Bebić

Kreativa in oblikovanje: Nenad Bebić

Glavni in odgovorni urednik: Uroš Urbas

Fotografije: : Barbara Reya, Vid Ponikvar/Sportida, Miha Vidrih, 24ur.com, Shutterstock, poslovni partnerji v magazinu

Izvršni urednik: Jan Tomše Priprava vsebin: Uroš Urbas, Jan Tomše, Veronika Mikec, Špela Jurglič, SBC – Klub slovenskih podjetnikov urednistvo@sbc.si

Grafika na naslovnici: Nenad Bebić / Midjourney

Jezikovni pregled: Tjaša Karer, Manca Uršič

Arhitekt Boris Podrecca

Ko te v življenju nekaj požgečka, tega ne moreš zavrniti

Trženje oglasnega prostora: Jerneja Duhovnik, marketing@sbc.si, telefon 031 333 555 Tiskano v Sloveniji ISSN 2820-6223 Cena: 19,90 €

Magazin Slovenian Business Club je natisnjen na ekološkem papirju. S tem klub uresničuje svoje zlato vodilo, ki zavezuje k ohranjanju narave in spodbujanju ekoloških poslovnih praks in uporabi okolju prijaznih tehnologij.

Magazin Slovenian Business Club štirikrat letno izdaja SBC - Klub slovenskih podjetnikov, Dunajska cesta 119, Ljubljana.

Na voljo je v izbranih hotelih, restavracijah, kongresnih in poslovnih centrih, wellness in športnih centrih, golfskih klubih, na letališčih. Magazin prejemajo vsa ključna poslovna in gospodarska javnost ter politični odločevalci.

Če bi želeli svoj izvod, nam pišite na marketing@sbc.si.

Naslednja številka izide decembra 2023.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119 Ljubljana www.sbc.si info@sbc.si

7

8

Pismo

Pismo

Odprto pismo prebivalcem Slovenije Razmišljanje predsednika SBC – Kluba slovenskih podjetnikov ob dogodkih, ki so konec poletja in v začetku jeseni zaznamovali Slovenijo.

Avtor: Joc Pečečnik, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

9

10

Pismo

K

Pismo

aj napisati o vsem, kar se je zgodilo v naši domovini v zadnjem času?

Verjetno bomo posamezniki prišli do različnih zaključkov, dejstvo pa je, da se je mnogo Slovencem podrl svet in da žal ne moremo mimo dejstva, da je naš planet dinamičen in nevaren prostor.

Tega se moramo zavedati in svoje reakcije, sovraštvo in mržnje, predvsem pa taktike in posameznike, ki načrtno delijo narod, odstraniti iz družbe.

Pred leti mi je moja stara mama Pavla rekla, da naj pazim, kakšen človek sem, saj me Bog gleda 24 ur na dan in skrbi, da dobim tisto, kar si zaslužim.

Stara mama mi je svetovala, naj Boga nikoli za nič ne prosim, ampak naj se mu vedno samo zahvaljujem, ne glede na to, kako nerazumljive ali težke so okoliščine. Kakor koli že, naj si vsak posameznik definira svojega boga, kakor si želi, eno ostaja dejstvo – in to je, da živimo na nevarnem planetu in gostujemo pri stvarstvu ali sili, za katero smo mi vsi skupaj neresen mikronasprotnik oziroma statistična napaka. Če ne najdemo drugih razlogov, se vsak dan lahko zahvalimo, da danes v planet Zemlja ni priletel komet in ga uničil. Tudi to se lahko zgodi in bomo vsi popolnoma nemočni ...

To, kar se je zgodilo, je bilo popolnoma nenapovedljivo in nepredvidljivo. Kot 30-letni navtik, ki vreme kar podrobno spremlja, lahko suvereno izjavim, da se ista vremenska situacija lahko ponovi vsako leto ali celo večkrat vsako leto. Kljub vsem informacijam in tehnologiji danes ne vemo, ali ima ta dogodek res kakršno koli zvezo z globalnim segrevanjem ali gre za ekstremen, a hkrati običajen dogodek, ki se je na Koroškem dokazano že zgodil pred 300 leti.

Slovenijo bomo lažje obnovili, če bo država poskrbela, da bomo plače dvignili za sto odstotkov, ne pa izvajali projekta Slovenija, d. o. o., podjetje za oblast in slast, ki skrbi za vse potrebe državljanov.

In kaj se je zgodilo v naših glavah ... Ljudje so doživeli takšen šok, da so pozabili na vse nepomembne delitve in ideologijo in na dan so prišla prava slovenska čustva. Ljudje so se oprali vsega ter s svojim srcem in željo po preživetju samoiniciativno aktivirali mreženje pomoči, ki so ji sledili posamezniki, gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna služba, policija in vojska. Ko je že vse teklo, je z dopusta prišla vlada in nato opozicija. Kar naenkrat ni bil več pomemben posameznik, ampak skupnost. Uveljavil se je sistem vsi za enega, eden za vse. Mnogo ljudi je bilo sposobnih samorefleksije in zavedanja, da bi se lahko takšno stanje zgodilo tudi njim, zato so odšli na pomoč, kar je bila posledica skrbi in strahu.

Izkazala se je velika želja po pomoči in sodelovanju v skupnem cilju. Tokrat boj za preživetje in obstoj kot posledica delovanja neprimerljivo močnejše narave.

Če bi v Sloveniji združili moči …

Kot podjetnik in človek, ki se počuti srečen in izpolnjen, ko pomaga, ne morem nehati razmišljati o vprašanju, kakšna bi bila moja domovina, če bi to moč Slovencev združili za organizacijo naše države in izkoriščanje razvojnih potencialov. Zagotovo bi bili mnogo boljši, kot smo danes, in med vodilnimi na svetu ...

Slovenci smo fenomen na mnogo področjih. V košarki smo evropski prvaki, pa pol lige igra po šolskih telovadnicah brez navijačev, imamo dva hokejska kluba in reprezentanco, ki se redno uvršča v skupino A na svetovnih hokejskih prvenstvih in je igrala na olimpijskih igrah, imamo nešteto posameznikov v smučanju, kolesarstvu, plezanju, borilnih veščinah in vseh drugih športih. Imamo znanstvenike, podjetnike in mnoge druge. Vse to spraviti v eno energijo in uporabiti za našo novo dobro Slovenijo so moje in bi morale biti naše skupne sanje.

Preveč nabiralcev in premalo sposobnih na oblasti

Če želimo to narediti, moramo v osnovi narediti velike korake, ki jih naša politika ni sposobna sprejeti desetletja, saj je oblast slast, ki obrača in upravlja velike količine denarja. V njej je preveč nabiralcev in premalo razumnih ljudi, ki bi sploh znali in želeli narediti nekaj dobrega za domovino. Politika bi morala biti tiho in brez medijev izvajati zastavljen program. Žal ga nima, saj ga zaradi parcialnih interesov, neglobalne vizije in stanja posameznikov, ki teh izkušenj nimajo, ne zna, hkrati pa tudi ne želi narediti. Zato že desetletja ostajamo pri isti lajni. Prišli smo do stanja, ki spominja na tisto v 80. letih, manjka nam le

Kot podjetnik in človek, ki se počuti srečen in izpolnjen, ko pomaga, ne morem nehati razmišljati o vprašanju, kakšna bi bila moja domovina, če bi to moč Slovencev združili za organizacijo naše države in izkoriščanje razvojnih potencialov. Zagotovo bi bili mnogo boljši, kot smo danes, in med vodilnimi na svetu ...

11

12

Pismo

Pismo

Pomoči podjetnikov ni želela nobena vlada

Mislim, da je čas, da se javno pove, da naj dragi državljani ne skrbijo preveč, saj bomo kmalu bomo dobili raj, kjer bomo vsi enake ovce, oblečeni v ista oblačila, v Revozu bomo zagnali proizvodnjo trabantov in imeli bomo vsi enake avte.

Plače bodo minimalno enake ne glede na naš učinek. Tisti, ki imajo izobrazbo, bodo dobili več, pa tudi če ne znajo zamenjati gume na avtu. Država že deluje v smeri, da bo poskrbela za vse. Država bo pomagala, država bo dala, država išče rešitev, država gradi, država bo organizirala, država bo nasitila. Vas to na kaj spominja?

Kje je tukaj odgovornost posameznika in njegov doprinos? Ni je, posameznik je izničen. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov smo večkrat ponudili dialog in našo pomoč. Sposobni smo pripraviti in uskladiti sistem plač in davkov, da bo bolj pravičen. Za končni cilj novega davčnega sistema bi si morali postaviti večje plače zaposlenih in boljše življenje, hkrati pa bi se moralo več denarja steči v državni blagajno. Še nobena vlada ni želela pomoči najboljših podjetnikov, ki vse življenje ustvarjajo uspešne zgodbe in znajo z denarjem.

Vlada pričakovano spretno manipulira in odvisne ter medijev željne, etablirane delodajalske organizacije drži na cevkah, nas, podjetnikov, pa se izogiba. Pogovarja se z nami, nič konkretnega pa ne naredi.

še veliki vodja. Država rine stran od smernic EU v jugoslovanske spomine, kjer je središče sveta država.

V zadnjih letih je na EU letelo mnogo kritik, pa čeprav smo si jo ob sprejetju tako želeli. Če smo bili v prvih letih vstopa v EU zlati učenec, je bilo pozneje vse več vprašanj, kaj sploh delamo v EU, ali nam ta škoduje ali pomaga, da o tem, da imamo novi birokratski Beograd, sploh ne govorim ... Zdaj bo EU spet naša ljuba mati, ki bo pomagala. Če ob zadnji katastrofi pogledamo odziv evropskih držav, lahko ugotovimo, da nas ima EU bolj rada kot imamo mi njo.

Zakaj vlada ne mara podjetnikov

Ujma je prinesla mnogo nesreč, dejstvo pa je, da je sedanji vladi posijalo sonce. Vlada bo zaradi ujme preživela in oddelala svoj mandat. Situacija bo uporabljena, da se bo »domovina« izkoristila, da se krepi država. Pot do cilja je odprta, pa še sovražnika imamo. Čas je, da se naredi Slovenija, d. o. o., podjetje za oblast in slast.

Naj začnem drugače, podjetje Slovenija, d. o. o., je prispodoba za državno upravljanje. Če ti uspe, da dobiš v roke vse, pomeni, da si dobil moč, kjer se morajo vsi »tepci« v državi tebi podrediti in jih lahko kontroliraš. Tukaj je stična točka. Vlada podjetnikov ne mara prav zato, ker je od njih odvisna.

Vsi drugi, ki jih ne kontroliraš, ker so ekonomsko neodvisni (beri: tisti, ki delajo, kmetje, obrtniki, podjetniki, posamezniki), so sovražniki. Oni so material, ki ga je treba na tak ali drugačen način v tišini in stran od medijev diskreditirati in uničiti. Ostane država, kot smo jo imeli nekoč, ki je središče sveta in, kot kaže, si politiki želijo, da pride nazaj. Naravni podpornik so tudi sindikati, ki bi se morali boriti za pravice delavcev, v mnogo odzivih pa vidimo, da jim je boj za državo pomembnejši. To je naravno, ampak ne konvencionalno in ne logično. Sindikati bi morali biti enakomerno razpršeni med državo in delodajalci s ciljem, da ščitijo zaposlene. Pri nas so na strani države.

V Sloveniji nimamo pravice do dobrih plač

Dejstva ne lažejo. Plače zaposlenih v Sloveniji so prenizke in takšne, da ljudje svoje dobrine pridobivajo le na medgeneracijski način in s trdim delom (tudi ročnim), ki predstavlja vseživljenjski proces. Ujma je mnogim uničila vse, pustila jim je le kredite. Ljudje so v globoki stiski.

Namesto da bi prispevke znižali, znižali določene stroške v državi in postavili sistem, da bi delodajalci ljudem dali višje plače, je bolje, če so Slovenci odvisni od države. Podjetniki smo vedno tisti, ki smo krivi, da ljudje premalo zaslužijo, ker gledamo na ekonomsko logiko. To je naš »job«. Oprostite, se vam zdi razumno, da je treba pri nas za 9.000 evrov neto plače za dobrega delavca plačati 16.000 evrov, nato pa še dodatnih nekaj tisoč evrov, kar delodajalca na koncu stane 25.000 evrov? Medtem pa naša konkurenca na Hrvaškem za 10.000 evrov neto plače delavca državi plačuje približno 5.900 evrov dodatka, kar je skupaj 15.900 evrov.

13

Slovenci nimamo pravice do dobrih plač in do tistega, kar plačujemo, zato nam bo pomagala država.

Večine državljanov to ne zanima, saj prispevkov ne čutijo v denarnici, ker prispevke za njih plačujeta delodajalec ali država. Ljudje pogosto ne razumejo, da so ti prispevki njihov denar in če bi jih država zmanjšala, bi oni dobili višjo neto plačo.

Kaj se zgodi s podjetjem, ki zaračunava storitve, a jih ne dostavi?

Naj na hitro zastavim še eno zelo realno vprašanje, ki v naši družbi ni več realno in logično, povezano pa je s prispevki v zdravstveno blagajno.

Kaj se zgodi s podjetjem, ki od svojih strank pobira denar in ne dobavlja plačane storitve? Zgodi se to, da se ga označi za kriminalca, dodeli se mu zaporna kazen, spravi v stečaj ...

Slovenci plačujemo zdravstvene storitve, ki jih ne dobimo.

Namesto centralnega več regijskega upravljanja

Nekateri kraji po Sloveniji so zaradi naravnih danosti specifično nevarnejši za življenje in bolj izpostavljeni naravnim dogodkom. Iz tega bi se na podlagi zadnjih dogodkov in statistike morali nekaj naučiti. To je naloga države in celotne politike, ki tega ni naredila. Ne razumem, da ob tako birokratizirani okoljski politiki že nekaj desetletij nobena vlada tega ne uredi. Še huje, iz proračuna se izloča sredstva za sistemsko skrb za naravno in državno infrastrukturo. Razpadel nam je sistem, ki je bil namenjen urejanju hudournikov.

Vse to kaže, da sta centraliziran razvoj in nadzor neuspešna in da bi morali Slovenijo upravljati regijsko. Z regijami kot lokalnimi grozdi bi imeli večji nadzor, boljšo učinkovitost, cenejšo državo in urejene potrebe. Država bi morala regijam pomagati, da bi naredile pravičen načrt razvoja in regijsko porazdelitev dejavnosti ter določiti naravovarstvene in okoljske pogoje. Takšna ureditev bi omogočila homogen in pravičen razvoj po celotni državi in poskrbela za decentralizacijo in demokratično upravljanje. Tudi preostali servisi države

14

Pismo

bi morali biti decentralizirani in regionalno razpršeni za različne skupne interese države oziroma naših prebivalcev in dejavnosti. Uporabiti je treba znanje, ki ga je dovolj.

Skozi okno parlamenta se vidi zgodba o uspehu

Prav hudo je gledati nebogljenost politikantov, ki so iskali načine, da bodo nekaj storili, da bodo opazni in da iz te ujme naredijo korist zase.

Trenutno so razoroženi, saj ne morejo uporabiti glavnega orožja, kajti prepiri in napadi med politiki bi bili v tem trenutku smešni. Lahko so ugotovili, kako nepomembni so, in hkrati spoznali, da je njihova politična filozofija popolnoma napačna. Energija in dogodki v teh težkih časih govorijo o tem, da Slovenci nismo takšni, kot nas dnevno nagovarjajo politika in mediji. Vsi elementi, kot so sovraštvo, razdvojenost in ideologija, prihajajo iz tistih medijev, ki imajo politično agendo ali so zlizani s politiko. To je njihova edina hrana.

Vlada bo ubogim prebivalcem spet pomagala popraviti infrastrukturo, čeprav jo mi – prebivalci – plačujemo, da skrbi zanjo. Regije kot grozd lokalnih skupnosti bi to opravile bistveno bolje. Regije so prihodnost.

Podjetniki, obrtniki in kmetje ter vsi drugi, ki se sami preživljamo in v državo vplačujemo, smo vse bolje organizirani. Vse več ljudi razume, da so delo, pridnost, znanje, uspeh in premoženje bratje in sestre iste družine. Vsaka uspešna zgodba pomeni boljše življenje vseh nas.

Evidentno se vidi, da to ni igra in sprenevedanje politikov, ampak tega res ne razumejo. Ne razumejo zato, ker večina politikov v svojem življenju ni ustvarila nobene dodane vrednosti, ampak so prejemniki plač.

Vsi vemo, kako delata država in njen aparat. Na žalost imajo poslanci in politiki primer pred nosom, a ga ne vidijo. Skozi okno parlamenta lah-

Pismo

ko vidijo banko NLB, ki je postala vrhunska regionalna zgodba, ki ima, odkar ni v krempljih države, končno dobiček. Država kot manjšinski lastnik dobi dividende (skoraj 30 milijonov evrov) in delničarji bodo lahko dobili nazaj svoje investicije in dividende ter morda sanirali še kakšno prej neuspešno državno banko. Banka je družbeno odgovorna in je največji slovenski regijski produkt. Vse to zato, ker se je država morala umakniti. Bravo, gospod Brodnjak in celoten tim NLB. Ponosni smo, da imamo banko, kot ste vi. Druga zgodba pa je, da državi to ne ustreza in že išče načine, kako zasaditi svoje kremplje, saj nimajo v upravljanju niti sponzorskih sredstev niti dividend. Koliko hiš bomo lahko obnovili na račun dividend NLB, ki jih je prejela država?

Država kot demokratična diktatura

Država bi višala davek na dobiček nekaterim panogam, ki imajo po njenih besedah enormne dobičke. Kaj je to enormni dobiček? Kdo ga bo določil in definiral? Kakšna ekonomska kategorija je enormni dobiček? Kaj je to solidarnost? Kdo bo to definiral? Je solidarna pravičnost to, da nekateri državljani plačujejo 66-odstotno obremenitev na plače, nekateri pa plačujejo prispevke v višini mnogokratnikov neto plače? To je enostavno nepravično in neustavno.

Namesto da bi se prav iz primera NLB država nekaj naučila in ustvarila pogoje, da bi bile takšne zgodbe vzor mladim in navdih vsem preostalim, ki se sami preživljajo, načrtno dela ravno nasprotno. Ne želi razumeti pomembnosti ekonomskega uspeha države, ampak dela vse (tudi proti državi), da ekonomski vzvodi ostanejo v njenih krempljih in upravljanju.

Strah in panika sta pretirana in takšna politika se zagotovo ne bo končala dobro. Država se trudi, da se uvede demokratična diktatura oziroma karkoli bi to že imenovali. Verjetno je najboljša prispodoba naslednja izjava mojega prijatelja Vlada, ki je nekoč rekel: »Veš, Joc, naša družina je navzven videti zelo urejena in srečna. Vse to mi je uspelo narediti, ko sem uvedel demokratično diktaturo.

Demokratična diktatura pomeni, da jaz članom družine v nedeljo povem (ukažem), kako morajo živeti demokratično skozi ves teden.«

Smo država, kjer se bo zgodil globalni čudež: nikomur ne bo treba delati, ampak bo vse uredila in dala država.

Kaj potrebujemo od države?

Slovenci smo v večini dobri, sočutni, srčni in humanitarni ljudje, ki nam ni vseeno za sodržavljane, skupno pa nam je to, da ljubimo Slovenijo. Država nam mora dati infrastrukturo, kjer bo vsak posameznik prikazal svoje zmožnosti in potenciale. Nezmožnim je treba pomagati, drugi, ki so za delo sposobni, pa morajo za središče odgovornosti postaviti sebe.

Država naj pomaga zagotoviti pogoje, da bodo ljudje imeli dobre plače in infrastrukturo, saj tako ne bodo potrebovali pomoči in odvisnosti. Tudi vsa država se bo hitreje obnovila, če bodo državljani imeli višje plače. Pokažimo, da nismo sposobni delovati in se združevati samo takrat, ko je izredno stanje. Naj bo socialna država posledica uspešne države, ne pa pot in način do bankrota države.

Ko nam bo uspelo to energijo Slovencev in vseh naših prebivalcev porabiti za organizacijo, upravljanje in delovanje države, bomo lahko rekli, da so to temelji nove Slovenije.

Upam, da se bo to zgodilo kmalu.

15

16

Po poplavah

Po poplavah

Kako ubraniti Slovenijo

pred poplavami Lahko se zgodi, da bomo posledice avgustovskih poplav odpravljali vsaj deset let, ocenjujejo strokovnjaki.

Potrebne bodo korenite spremembe pri gradnji na območjih na udaru voda, sicer ne bomo vzpostavili ustrezne poplavne varnosti.

Prva faza: Poglabljanje in čiščenje strug Hitre nastanitvene rešitve za prizadete prebivalce

oktober/november 2023

P

o izvedbi nujnih ukrepov – ti vključujejo čiščenje in sanacijo poškodovanih vodotokov, sanacijo porušenih brežin in mostov ter na določenih mestih postavljanje provizoričnih montažnih, kar bo predvidoma trajalo do začetka novembra – Slovenijo čaka premislek o tem, katere ukrepe oblikovati za preprečevanje dogodkov, kot je bil avgustovski, in kako se v prihodnje lotiti prostorskega načrtovanja.

Druga faza: Celovita analiza stanja vodotokov Priprava nacionalnega programa sanacije in protipoplavne zaščite vodotokov

2024

Tretja faza: 15-letni načrt z ukrepi, časovnicami in finančnimi sredstvi*

...

* Tako predlaga Gregor Ficko, ki ocenjuje, da bomo posledice avgustovskih poplav odpravljali vsaj deset let. Meni celo, da je to optimistično, saj nam vse do danes ni uspelo odpraviti vseh posledic po poplavah leta 1990. »Zdaj je priložnost, da država, ki se je, upam, iz teh lekcij narave vsaj nekaj naučila, zadevo vzame resno in pokaže, da zna stvari reševati hitro in učinkovito. Kaj drugega ji ob tej zadnji tragediji niti ne preostane.«

Kot pravi Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS ter član vladnega sveta za obnovo, bi morala popoplavna obnova zajemati pregled in preverjanje naslednjih poglavitnih področij:

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI: Pregledati bo treba

občinske prostorske načrte: kako so ti pripravljeni za območja, ki so hidrološko in geološko nevarna in izpostavljena. Rok Cajzek iz podjetja GIC Gradnje in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov dodaja, da je pri preučitvi poplavnih območij treba upoštevati, da so ta po zadnjih dogodkih lahko tudi spremenjena. Prav tako bo treba preučiti spremenjene okoljske pogoje.

POSEGI V PROSTOR: Preveriti bo treba, ali so načrtovani posegi v prostor ustrezni. Lahko se namreč izkaže, da gre za napačne rešitve, ki lahko ponovno ogrozijo ljudi in premoženje.

VODOTOKI: Pogledati bo treba

tehnične rešitve glede posegov v vodotoke. Zlasti pri gradnji brežin vodotokov in opornikov premostitvenih objektov, ki so se zdaj izkazale za neprimerne. Voda je namreč kamnite, nepovezane brežine razmetala po strugah, mnoge mostove kot za šalo odplaknila in jih premaknila na povsem druga mesta. Nosilcev mostov ne bi smeli postavljati v struge rek, prav tako ne izvajati suhe gradnje kamnitih brežin brez veziv, opozarja Ficko.

Premišljeno, celovito in časovno učinkovito. Tako bi se morali lotiti obnove in protipoplavnih ukrepov. Ključno je, da ljudem čim prej povrnemo kakovost bivanja.˝ Rok Cajzek, GIC Gradnje, član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

17

Šest korakov, kako pristopiti k obnovi

Kot pravi lastnik podjetja Lumar IG in član upravnega odbora SBC Marko Lukić, bo pri popoplavni obnovi države smiselno slediti naslednjim korakom:

1. Celovita analiza poplavno ogroženih območij: oceniti bo treba končno škodo

in kje je nastala ter določiti stopnjo ogroženosti; na poplavno ogroženih območjih sanacija in gradnja nista smiselni, meni Lukić.

2. Priprava celovite in trajnostne strategije obnove: stroka, prizadete obči-

ne in država morajo najti najprimernejše rešitve.

Preučijo naj možnosti, kako tehnično izvesti obnovo, kakšne so potrebe in zahteve ter kakšni finančni mehanizmi za obnovo.

3. Ohranjanje naravnih poplavnih območij: namesto popolne zajezitve vodotokov

je smiselno razmisliti o ohranjanju naravnih poplavnih območij, ki absorbirajo presežno vodo in zmanjšujejo pritisk na infrastrukturo.

4. Vzpostavitev učinkovitega zgodnjega opozarjanja: razvoj in implementa-

cija zanesljivega sistema za zgodnje opozarjanje na poplave je ključnega pomena za zmanjšanje škode in reševanje življenj.

5. Vzdrževanje in nadgradnja infrastrukture: pregrade, črpalke in kanalizacijske sisteme je treba vzdrževati in nadgrajevati, da bi preprečili širjenje vode in minimalizirali škodo.

6. Uporaba naprednih tehnologij:

uporaba senzorjev za merjenje vodostaja, modeliranje poplav in simulacije lahko pomagajo pri boljšem razumevanju situacije ter hitrejšem in učinkovitejšem ukrepanju.

Uporabiti moramo konstrukcijske elemente iz preteklosti, ki smo jih zaradi različnih razlogov in zahtev opustili. Pri gradnji bo treba spremeniti določene stvari. Suha gradnja ne more zagotoviti dovolj čvrste stabilnosti, s tem pa tudi ne zaščite.˝ Gregor Ficko.

18

Po poplavah

Po poplavah

Prostor naj dobi

stroka, ne politika Reševanje protipoplavne zaščite zahteva interdisciplinarno sodelovanje več strok, od hidrološke in gradbene do arhitekturne, ki se morajo zavzemati za isti cilj: popolno protipoplavno zaščito od izvira reke do njenega izliva, vključno z vsemi njenimi pritoki, opozarja Janez Rihter, lastnik podjetja Rihter in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

T

ežava je, da danes stroka nima pravega mesta in ne moči odločanja, temveč je ta moč pri politiki, meni sogovornik. »Ta s svojimi primesmi 'mehkih, socialnih' vsebin na zahtevo določenih družbenih skupin pod krinko človekovih pravic ali drugih popularnih vsebin vse bolj vsiljuje in izkrivlja pravo znanost in stroko, ki temelji na dej-

stvih, ter daje prednost alternativi,« je do politike kritičen Janez Rihter, lastnik podjetja Rihter in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

Hidrološka stroka se mora vrniti korak nazaj, ko je bila še čista. Živimo namreč v 21. stoletju, prostor smo uzurpirali in reke se nikoli več ne bodo mogle prosto razlivati po naši zemlji, kot bi si to želeli nekateri naravovarstveniki, pravi Rihter. »Da bi to lažje razumeli v ekonomski kategoriji, naj navedem, da je povzročena škoda na poplavljenem stanovanjskem območju večtisočkrat višja od poplavljenega travnika, v industrijski coni pa je lahko tudi večmilijonkrat višja, odvisno od tehnološke opremljenosti podjetja.«

NEODVISNE STROKE, KI RAZUMEJO SVOJO ODGOVORNOST

Pri oblikovanju protipoplavne zaščite je treba povezati različne discipline, pri tem pa mora vsaka od njih razumeti svojo vlogo in odgovornost, poudarja Janez Rihter. Ključna pri tem so po njegovih besedah naslednja področja: HIDROLOŠKA STROKA: Hidrologi morajo s pomočjo dinamičnih izračunov upoštevati vse dejavnike v okolju, ki vplivajo na vodotoke. Na tej podlagi morajo izračunati ustrezen presek rečne struge, ki zagotavlja odvajanje voda z vsemi pripadajočimi rečnimi elementi (struge, brežine, jezovi, zadrževalniki, izlivna polja) na vseh mestih od izvira do izliva za sto- ali večstoletne vode.

ARHITEKTURNA STROKA: Arhitekti morajo pri projektiranju upoštevati ugotovitve hidrologov in v prostor ustrezno umestiti vse predvidene vodne elemente. S tem se strinja tudi Marko Lukić, lastnik podjetja Lumar IG in član upravnega odbora SBC, ki v tej povezavi kot pomembno vidi tudi urbanistično stroko.

GRADBENA STROKA: Gradbena stroka mora projektirane rešitve arhitekturne stroke izvesti v sozvočju s pripravljeno dokumentacijo, opozarja Rihter. Da je inženirska gradbena stroka ena od ključnih pri sanaciji posledic in oblikovanju rešitev, da se kaj takšnega ne bi ponovilo, meni tudi Gregor Ficko, član vladnega sveta za obnovo. Pomembno vlogo gradbenikov poudarja tudi Rok Cajzek iz podjetja GIC Gradnje in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Gradbeni strokovnjaki, vključno z zbranimi v vladnem svetu za obnovo, bodo lahko svetovali in bdeli nad poplavno obnovo infrastrukture z vključevanjem ukrepov za preprečitev ponovitve poplav, meni Cajzek.

KONCESIONARJI: Koncesionar mora po izgradnji zgrajeno infrastrukturo vzdrževati.

Najpomembneje pri tem je, da koncesionarji iz rečnih strug redno odstranjujejo viške naplavin in s tem zagotavljajo njihovo normalno pretočnost, poudarja Janez Rihter.

GOZDARSKA STROKA: Gozdar se mora po besedah Rihterja zavzemati za čim večjo posaditev višje ležečih območij, na katerih mora zagotoviti ustreznost gozdnih cest in gozdnega reda.

NADZOR IN ODGOVORNOST

»Našteti sklopi bi morali biti med seboj povsem ločeni in imeti za sabo jasne pravne subjekte,« pravi Janez Rihter. Nad njimi bi morali dodatno bdeti stroki nadzora in supernadzora. »Ključna je odgovornost. Vsak od subjektov mora brez izgovora in prelaganja odgovornosti odgovarjati za vsa svoja strokovna področja,« izpostavlja Janez Rihter.

19

Obnavljajmo z mislijo na močne padavine

Da bi se v prihodnje izognili pastem in napakam, ki so se v nedavnih poplavah izkazale za usodne, bo pomembno načrtovati celovito in upoštevati širšo povezanost vzrokov, opozarja Marko Lukić.

Namesto popolne regulacije vodotokov bi morali razmisliti o ohranjanju naravnih procesov, ki omogočajo pretok vode, regulirajo razlivna območja in zmanjšujejo pritisk na infrastrukturo, pravi Lukić. Rok Cajzek opozarja, da voda potrebuje svoj prostor ob poplavah in da popolne varnosti proti poplavam, žal, ne moremo zagotoviti. »Vodotoke bo treba urediti celostno, namestiti zadrževalnike in se sprijazniti, da bo del območij moral ostati neposeljen. Ali pa bo določena območja treba preseliti,« pravi.

Svoje mesto pa mora imeti tudi odzivnost na spremembe v okolju, pravi Lukić. Obnova naj bo zato prilagodljiva na morebitne spremembe v padavinah in temperaturah, ki jih povzročajo podnebne spremembe. »Tehnološke rešitve in prilagoditve na podnebne spremembe je treba implementirati v smernice za gradnjo,« trdi Lukić. Ob tem omenja tudi usklajenost z regionalnimi in državnimi načrti. To pomeni, da mora biti obnova v skladu z dolgoročnimi prostorskimi načrti in strategijami države za upravljanje voda.

Enostavnejši postopki, denar, zaupanje

Pri protipoplavni zaščiti je po besedah Janeza Rihterja naloga politike in države, da:

1. zagotovi vse ustrezne zakonske podlage in 2. ustrezne stalne finančne vire, 3. da poenostavi svoje kompleksne postopke ter 4. zgradi most zaupanja med državnimi organi in lokalnimi skupnostmi.

Če bi dosegli vse našteto, bi to zagotovilo bistveno hitrejše postopke pri pripravi študij, projektantsko-izvedbene dokumentacije in tudi fizične izgradnje načrtovanih ukrepov, je prepričan Janez Rihter. To se zdi pomembno tudi Roku Cajzku, ki pravi, da moramo energijo usmeriti v procesne in zakonodajne dele, na pravilnike in uredbe.

Ko gre za ukrepe, bo treba upoštevati zatečena stanja nekaterih pozidanih stanovanjskih območij in industrijskih con, pravi Rihter. »Selitev teh je bistveno dražja kot ustrezna zaščita pred poplavami in zagotovitev nadomestnih izlivnih con na kmetijskih in drugih cenejših zemljiščih,« dodaja sogovornik. Rok Cajzek pa pravi, da bi morali – če bi del nepremičnin ostal na poplavnih območjih – stavbe ustrezno dimenzionirati in urediti ustrezno izvedbo detajlov spodnjih delov, ki lahko prenesejo poplave in s tem ne povzročijo večje škode.

20

Po poplavah

Ostrejši pogoji za gradnjo bi preprečili marsikatero nesrečo Del odgovora za prilagoditev na spremenjene razmere lahko najdemo v omejenem in pogojnem izdajanju gradbenih dovoljenj na poplavnih in plazovitih območjih, je prepričan Rok Cajzek iz podjetja GIC Gradnje.

G

radbeništvo kot panoga je prevečkrat zapostavljeno in posplošeno. Njena pomembna vloga so ravno poostren nadzor in ostrejši pogoji pri gradnji, kar bi verjetno preprečilo marsikatero nesrečo, pravi Rok Cajzek. Del rešitve za preprečevanje škode vidi v strateškem predvidevanju in načrtovanju bivalnih območij na eni strani, na drugi strani pa z omejenim in pogojnim izdajanjem dovoljenj za gradnjo na poplavnih in plazovitih območjih.

Tudi Marko Lukić razmišlja podobno. »Strožje prostorsko načrtovanje in izvajanje rednega nadzora,« odgovarja na vprašanje, kako v prihodnje, z upoštevanjem spoznanja ob avgustovskih

Se soočate z izzivi ročnega vnašanja podatkov in iščete načine, kako učinkovito planirati, upravljati in optimizirati proizvodne procese v realnem času?

Zvišujemo produktivnost, kakovost in transparentnost proizvodnje z uvedbo sodobnih rešitev za pametne tovarne prihodnosti:

Samodejni zajem podatkov poplavah, zastaviti prostorski razvoj. »Država bi morala zagotavljati prostorsko načrtovanje, ki upošteva ogroženost ob poplavah, potencialne geološke nevarnosti in druge dejavnike tveganja.

Pomembno je, da država izvaja reden nadzor nad izvajanjem gradbenih projektov, da se zagotovi skladnost z načrti in predpisi.« Lukić temu dodaja še nujnost rednega vzdrževanja in čiščenja strug rek in potokov ter izobraževanje in ozaveščanje. Država bi morala vlagati v izobraževanje javnosti o tveganjih poplav ter o pravilnih pristopih h gradnji in obnovi.

Načrtovanje poplavne obnove je kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov in celosten pristop, ki temelji na varnosti prebivalcev in trajnostnem razvoju države.

Marko Lukić, Lumar IG

 Z vseh strojev in delovnih mest (IIoT).

Dinamično planiranje proizvodnje

Brezpapirna proizvodnja

 Spremljanje doseganja normativov.

 Skladno z razpoložljivimi resursi.

 Digitalna kontrola kvalitete.

 Popolna sledljivosti.

 Spremljanje učinkovitosti.  Podpora odločanju.

 Integracija z obstoječimi sistemi.

 Skladno z normativi.

 Upoštevanje kompetenc.

 Spremljanje izvedbe v realnem času.  Takojšen odziv na odmike.

 Prilagajanje glede na prioritete.

 Digitalni del. nalogi in ostali dok.  Napredna poročila in analitika.  Digitalizacija vzdrževanja.  Upravljanje orodij.

 Recepturni sistem - procesna ind.

ZAKAJ NAM ZAUPAJO NAŠI PARTNERJI?

 Kratek rok povračila investicije (ROI).  Razumevanje specifičnih značilnosti posamezne panoge.  Redno vzdrževanje in nadgradnje sistemov.  Vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev.  Več kot 30 letne izkušnje na globalnem nivoju.

Za brezplačno svetovanje, kako vam lahko pomagamo do izboljšanja poslovnih rezultatov z digitalizacijo proizvodnih procesov, nas kontaktirajte na info@sinaproiiot.com.

www.sinaproiiot.com

22

Škoda

Škoda

23

Odločeni, da se spet

postavijo na noge V avgustovskih poplavah je bilo neposredno prizadetih več članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. V industrijskoposlovni coni Loke v Ljubnem ob Savinji se je voda znesla nad podjetji KLS Ljubno ter Podkrižnik in Rihter. Skupna ocena škode: skoraj sto milijonov evrov.

Podkrižnik: petmilijonska škoda

KLS Ljubno: 80-milijonska škoda »V podjetju nadaljujemo sanacijo skoraj nemogočega stanja, ki nas je pričakalo v petek, 4. avgusta, zjutraj. Čutimo veliko odgovornost do sodelavcev, kupcev in vseh, ki z nami sodelujejo. Upamo, da ti napori ne bodo zaman. Pričakujemo, da bo država poskrbela, da se čim prej strokovno in kakovostno popravi in zgradi protipoplavno zaščito, ki je ob tej poplavi zaradi ne dovolj trdne zgradbe popustila in opustošila celotno naselje Loke in vsa podjetja v industrijsko-poslovni coni,« nam je dejal Bogomir Strašek, lastnik podjetja, ki je eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev na svetu in velja za eno od najbolj robotiziranih slovenskih podjetij.

Premier zagotavlja: denarja in strokovnjakov bo dovolj Podjetniki in župan Ljubnega ob Savinji so zahtevne razmere na prizadetem območju sredi septembra predstavili na sestanku pri predsedniku vlade Robertu Golobu. Bogomir Strašek, Janez Rihter in Iztok Podkrižnik so opozorili, da je treba celotno strugo Savinje, od izvira do izliva, očistiti do dna in odstraniti vse naplavine, na bregovih pa zagotoviti varovalne nasipe. Podjetniki in župan so povedali, da pogrešajo prave informacije in enotno komunikacijsko točko, na katero se lahko obrnejo v primeru vprašanj. Potreben je strokovni nadzor izvedenih sanacijskih del. Nujno je, da mehanizacija, s katero čistijo območje, na prizadetih delih ostane tudi oktobra in vse do konca izvedbe del.

OBSEG POPLAV: Poplavljena celotna tovarna KLS Ljubno. Višina poplavne vode od 1,5 metra do dveh metrov, 20 centimetrov blata po vseh poslovnih površinah (60.000 m²), podrte stene hal in vsi zunanji vhodi in vrata. V notranjost in neposredno bližino proizvodnih hal je naneslo nesnago iz celotne doline, podrto drevje, hlodovino in vejevje – v skupni prostornini deset tisoč kubičnih metrov.

OBSEG ŠKODE: Uničena je polovica zalog, škoda je na objektih, ves upravni del v pritličju so morali porušiti, industrijska in osebna vrata so uničena. 650 visokotehnoloških strojev in robotov je voda napolnila z muljem, elektronika je hudo poškodovana.

VIŠINA ŠKODE: 80 milijonov evrov. V to ni vključena poslovna škoda.

POTEK SANACIJE: V prvih 40 dneh so odstranili večjo nesnago in očistili stroje. Naročajo novo opremo, popravljajo poškodovane stroje in opremo. Pri odpravi posledic dnevno pomaga med 300 in 350 sodelavcev in zunanjih izvajalcev, tudi iz tujine. Delajo vse za ponovno vzpostavitev proizvodnje, pravi Bogomir Strašek.

PREDVIDEN ZAKLJUČEK SANACIJE: Prvo proizvodnjo bodo zagnali v kratkem, sanacija pa bo dolgotrajna.

Predsednik vlade je podjetnikom in županu zagotovil, da bo denarja za urejanje voda dovolj za vsaj od tri do pet let. Boštjan Šefic, ki je kot sekretar v vladnem kabinetu pristojen za obnovo po poplavah, je obljubil, da bodo pristojni stopili v stik z njimi. Vzpostavili bodo tehnične pisarne za pomoč poplavljenim območjem, na terenu bodo ves čas strokovne ekipe, je zagotovil Šefic.

»Vsi kličemo po takojšnji sanaciji in nadgradnji prizadete infrastrukture ter postavitvi nove tam, kjer je ni ali je dotrajana. To je nujno za zagotovitev preventive na poplavnih območjih,« nam je povedal lastnik podjetja Iztok Podkrižnik. Podkrižnik je sistemski razvojni partner svetovno priznanih korporacij za pogonske rešitve, pod lastno blagovno znamko ponuja električne pogonske rešitve. »Nujni so vzpostavitev registra vodne infrastrukture, ažurno vodenje in pametno načrtovanje potrebnih novih objektov. Poskrbeti bo treba za redno vzdrževanje in poostren nadzor, tudi s povečanjem proračunskih sredstev za vodno infrastrukturo,« pričakuje Podkrižnik. »Upam, da se vsi skupaj zavedamo, kako pomembna je preventiva, sicer bo cena z vsako poplavo večja, kar bo negativno vplivalo na vse kazalnike,« opozarja Iztok Podkrižnik.

OBSEG POPLAV: Poplave so podjetje prizadele na vseh poslovnih enotah, ki jih imajo v Zgornji Savinjski dolini (proizvodnja in uprava podjetja sta v Nazarjah, op. a.). Voda je poplavila stavbe in drugo infrastrukturo, stroje in naprave, zaloge repromateriala, polizdelkov, izdelkov, rezervnih delov.

VIŠINA ŠKODE: Več kot pet milijonov.

POTEK SANACIJE: Zaposleni so s pomočjo gasilcev in prostovoljcev avgusta očistili objekte in pripadajoče površine. Razen nekaterih strojev in naprav večina strojne opreme ni bila poškodovana. V dveh tednih so vzpostavili proizvodnjo, v okviru zmožnosti oskrbujejo strateške kupce po svetu. Manjše napake na infrastrukturi odpravljajo sproti. Sanacijo v Nazarjah, kjer imajo najnaprednejše tehnologije za razvoj in proizvodnjo napredne pogonske tehnike, so pretežno zaključili avgusta, čaka jih še nekaj manjših posegov.

PREDVIDEN ZAKLJUČEK SANACIJE: Celovita sanacija vseh poslovnih enot se bo po besedah Iztoka Podkrižnika zavlekla v leto 2024.

24

Škoda

Rihter: 1,5-milijonska škoda Kot pravi Janez Rihter, lastnik podjetja Rihter montažne gradnje, ki proizvaja nizkoenergijske, pasivne in ničenergijske objekte, imajo z obnovo izzive, a so odločeni, da jih premagajo. »Naš cilj je ponovno vzpostaviti normalno delovanje in še naprej zagotavljati vrhunsko storitev našim strankam. To obdobje je bilo težko, vendar smo se iz njega veliko naučili in to nas bo le še okrepilo.«

Odkrijte

DVOJNO MOC

OBSEG POPLAV: Voda je dosegla višino 1,4 metra. Zalila je celotno proizvodnjo s CNC-strojem, montažnimi mizami, glavno kompresorsko postajo, viličarje, ročno električno orodje, glavno elektro omaro in pomožne, glavno skladišče materiala, repromateriala in elektro ročnega orodja, vozila, vso manipulacijsko okolico z začasnimi skladišči, pomožnim skladiščnim šotorom (postavljenim za namene izvajanja investicije). Voda je odplavila in poškodovala veliko materiala. Poplavilo je pritličje upravnega dela s strežniki, računalniki, tiskalniki in drugo.

Voda je zalila tudi del voznega parka (kamion, kombi, osebno vozilo).

OBSEG ŠKODE: Poleg škode na nepremičninah, opremi in materialu je treba upoštevati tudi izpad dohodka, ki je trajal vsaj mesec in pol.

VIŠINA ŠKODE: 1,5 milijona.

POTEK SANACIJE: V enem mesecu jim je uspelo očistiti večino poplavljenega. Izvajajo finejša sanacijska dela in popravila opreme. Težave imajo z določenimi ključnimi stroji in napravami. Pričakujejo, da bodo v kratkem usposobili večino proizvodne opreme.

PREDVIDEN ZAKLJUČEK SANACIJE: V prihodnjih tednih.

Med poplavljenimi je bilo tudi podjetje Koželj, hiša dobrih vin, iz Most pri Komendi. Po besedah Jožeta Koželja, lastnika podjetja in člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je voda zalila glavno skladišče z okoli sto tisoč steklenicami vina. »Kar nekaj steklenic je bilo povsem uničenih, ker so se palete podrle druga na drugo, steklenice so se razbile ali pa so se poškodovali navojni zamaški. Škoda je bila tudi na opremi, v prostorih, na pohištvu, službenih avtomobilih in viličarju,« nam je razložil Jože Koželj.

Voda je nanesla veliko blata in druge umazanije, kar jim je, pravijo, »s pomočjo pridnih rok naših zaposlenih, prijateljev in drugih dobrih ljudi uspelo očistiti in se vrniti v normalne tirnice. Etikete na poplavljenih steklenicah so žal izgubile prvotni sijaj, zato smo se odločili za dobrodelno odprodajo poškodovanih steklenic.« Sanacija je zaključena. V podjetju Koželj nadaljujejo dobrodelno odprodajo vin, vsem vinom s poškodovano etiketo so znižali ceno za 20 odstotkov. En evro od vsake prodane steklenice bodo namenili sosedu, ki je ostal brez vsega, in požrtvovalnim gasilcem iz občine.

Vina na dobrodelni odprodaji lahko kupite na njihovi spletni strani.

Preizkusite nova kefirja z dvojno močjo!

Kefirju z več kot 30 probiotičnimi kulturami smo zdaj dodali še nekaj novega: izbirate lahko med kefirjem z dodanimi proteini ali kolagenom.

www.mlekarna-krepko.si • Mlekarna Krepko, Laze 22a, 1370 Logatec

Pod vodo sto tisoč steklenic vina

novih kefirjev

MARINE KOLAGEN

+ C VITAMIN OKUS VRTNICA

31 g

PROTEINOV NA PORCIJO BREZ LAKTOZE OKUS VANILIJA

26

Intervju

Intervju

Dr. Aleksander Zadel:

Življenje ni enosmerna cesta

O

strahu in negativnih čustvih kot posledicah poplav, odgovornosti ter učinkovitosti javnih struktur in civilne družbe. Opozarja, da se je dobro zavedati neprijetnih situacij v življenju, ker se lahko le s tovrstnim odnosom nanje pravilno odzovemo.

Kakšen nauk smo dobili z letošnjimi poplavami?

Temeljno sporočilo, ki ga lahko povzamemo iz letošnjih poplav, je, da življenje ni zgolj enosmerna cesta, kjer neprestano kopičimo materialne dobrine in se pomikamo samo naprej. Življenje vključuje tudi korake nazaj, ki so sicer neprijetni in stresni, vendar so del naravnega cikla. Vztrajanje pri nenehnem napredku, akumulaciji in ustvarjanju presežka je iluzija. Izguba je boleča, vendar je hkrati del življenja.

Ko proučimo te javne strukture, ki pogosto delujejo kot prostovoljne ali dobronamerne organizacije,

Klinični psiholog dr.

Aleksander Zadel, avtor priljubljenih knjig Dva obraza enega sveta in Tretji obraz, o psihološkem stanju v državi po številnih naravnih katastrofah, ki so nas prizadele letos.

opazimo, kako učinkovite so lahko. Sistem se izkaže za izjemno kompetentnega, saj ga vodijo izkušeni posamezniki, večinoma skozi daljša časovna obdobja, kar je drugače kot v politiki. To nam pokaže, kako lahko civilna družba skupaj s pravilno organizacijo deluje izjemno učinkovito. Ta lekcija nam lahko služi kot zgled za spodbujanje javno-zasebnega partnerstva, ki v Sloveniji še ni dovolj razvito.

Pomembno je razmisliti o socialnem podjetništvu in zadružništvu kot učinkovitih oblikah organizacije, ki presegata klasične oblike gospodarstva, kot so s. p., d. o. o. in d. d., ki prevladujejo v Sloveniji.

27

Kaj pozitivnega pa vendarle lahko potegnemo iz te naravne ujme?

Pri obravnavi takih katastrof bi morali biti previdni z iskanjem pozitivnih vidikov, saj so določene stvari preprosto slabe. Ključno je, da se odzovemo na te izzive in se borimo za izboljšanje situacije. Ne smemo si reči: »Ujma je bila pozitivna, ker je pokazala, da se lahko organiziramo in smo solidarni.« Kajti raje bi imel svoj dom in neorganiziranost. Zato ni primerno, da na silo iščemo pozitivno plat, saj bi to lahko prizadelo tiste, ki so izgubili svoje premoženje, svoje bližnje ali celo svoje zdravje. Kljub izgubi pa se moramo postaviti na noge in se boriti naprej. To je drža, ki jo moramo vzdrževati in jo dajati za zgled. Iskanje pozitivnih vidikov bi bilo površno in neempatično do tistih, ki so utrpeli veliko škodo in izgube.

Izguba je boleča, vendar je hkrati del življenja.

Kakšen psihološki vpliv imajo naravne katastrofe, kot so poplave, na ljudi?

Moj odgovor bo podoben kot v času pandemije covid-19. Nekateri ljudje se bodo hitro prilagodili in nadaljevali svoje življenje. Razumejo, da so krize, bolezni in katastrofe del življenja, ter se znajo prilagoditi in nadaljevati. Obstaja tudi velika skupina ljudi, ki bodo začutili žalost, jezo, razočaranje in obup, vendar se bodo s podporo prijateljev in lastno vztrajnostjo postavili nazaj na noge. Nato pa obstaja tretja skupina ljudi, ki jih bo ta pretres stisnil in zmanjšal njihovo kakovost življenja, morda celo dolgoročno. Ti ljudje potrebujejo sistemsko kvalificirano pomoč, ne le materialno, ampak tudi psihoterapevtsko obravnavo in podobno. Ljudje se vedno razdelijo v te tri kategorije, ne glede na to, ali gre za katastrofo, vojno, potres, poplavo ali izgubo v družini. To so trije osnovni načini, na katere se odzovejo posamezniki in družba po katastrofah.

Kako se spoprijeti s tesnobo in strahom kot posledicama vedno pogostejših naravnih katastrof?

Lahko rečemo, da so te katastrofe priložnost, da se zavedamo, da nismo vladarji narave, kot si v svoji majhnosti pogosto predstavljamo. Smo le majhen delček naravnega mozaika. Narava se ne maščuje, narava preprosto obstaja in deluje v skladu s svojimi zakonitostmi. Naša dejanja vplivajo na oko-

28

Intervju

ROLETARSTVO MEDLE d.o.o., Podbevškova ulica 48 8000 Novo mesto, Slovenija

lje, ne pa na »voljo« narave. To moramo dojeti.

S svojimi dejanji ne uničujemo le okolja, temveč tudi samega sebe. To je izziv, s katerim se moramo spopasti.

Lahko poplave razumemo kot priložnost, da državo in odnose v družbi gradimo na novo, na bolj zdravih temeljih?

Ko pogledam po svetu, opazim, da se dogajajo še bolj dramatične stvari kot požari, poplave in podobno, vendar ljudje običajno ne vidijo dlje od svojega nosu. Pogosto se ne zavedamo drugih težav, kot so bolezni v Afriki ali epidemije drugod po svetu. Pametni ljudje vedno najdejo rešitve, vendar se te rešitve pogosto ne uresničijo, ker se

najdejo izgovori ali interesi posameznikov, nasprotni potrebam ljudi, ki živijo v neprivilegiranem okolju. Kognitivna disonanca je pogosta, saj ljudje govorijo eno stvar, delajo pa nekaj drugega.

Vse to izčrpava ljudi in vodi do izgorelosti. Izgorelost ni posledica prekomernega dela, ampak izgube smisla in frustracije zaradi neuspeha pri doseganju ciljev. To lahko dolgoročno ogrozi družbeni napredek, saj lahko ljudje postanejo apatični in pasivni.

00386 7 39 30 930 info@medle.si

Kako se spopasti s krivdo ali jezo, ki se lahko pojavita zaradi izgube imetja med katastrofo?

To je izjemno kompleksno vprašanje. Med ljudmi se bodo kmalu pojavili občutki jeze in razočaranja.

Ljudje imajo svojo predstavo o vrednosti svojega premoženja, ki pogosto presega ocene zavarovalnic. Tako se rodita jeza in želja po vrnitvi svojega premoženja takega, kot je bilo, ne le denarja.

Takšno razočaranje bo verjetno privedlo do večje jeze, ki ji vlada morda ne bo kos. To je resen izziv, ki lahko vodi v družbeno in politično krizo.

»Narava se ne maščuje, narava preprosto obstaja in deluje v skladu s svojimi zakonitostmi. Naša dejanja vplivajo na okolje, ne pa na 'voljo' narave. To moramo dojeti. S svojimi dejanji ne uničujemo le okolja, temveč tudi samega sebe,˝ pravi klinični psiholog dr. Aleksander Zadel.

Lahko rečemo, da so odprtje vrat moralnemu hazardu? Ali morda prenašamo preveč odgovornosti za svoje življenje na druge, namesto da bi prevzeli lastno odgovornost?

Odgovor je večplasten. Obstajajo namreč področja, kjer se država vmešava, na primer na področju zdravstvenega zavarovanja, ki je obvezno. To ščiti ljudi pred lastnimi napakami in neodgovornostjo, saj ima država izračune in ve, da je smiselno, da so ljudje zavarovani, ne glede na njihovo prepričanje. Podobno velja za zavarovanje avtomobila – seveda lahko kupiš avto, a ga brez zavarovanja ne smeš voziti. Glede na to, da so nesreče pogoste in lahko doletijo vsakogar, je to zelo smiselno. Če živimo na območju, kjer so naravne nesreče pogoste, bi bilo morda smiselno razmisliti o obveznem zavarovanju nepremičnine že ob izdaji gradbenega dovoljenja. S tem bi preprečili, da ljudje ostanejo brez vsega, in bi hkrati sami prevzeli odgovornost za svoje premoženje.

MEDLE PREMIUM PRODUKTI

30

Srčnost

Srčnost

31

Prijatelja spoznaš v nesreči

2000–8000

pripadnikov civilne zaščite, reševanja in pomoči je dnevno pomagalo na prizadetih območjih.

14

ali več mostov bo v skladu z zaprosilom za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite postavila civilna zaščita.

600

pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske je pomagalo prebivalcem na lokalnih prizadetih območjih, v povprečju 250 na dan. Slovenska vojska je za pomoč namenila vse razpoložljive delovne stroje, od buldožerjev, bagrov in kombinirk do kolesnih oklepnih vozil.

425

letalcev, inženirjev in izvidnikov iz 12 evropskih držav in ZDA je pomagalo Slovenski vojski na prizadetih območjih.

48.000

prostovoljnih gasilk in gasilcev je pomagalo prebivalcem na lokalnih prizadetih območjih, ob njih pa tudi

~11.000

prostovoljnih gasilk in gasilcev medregijske pomoči.

V avgustovskih poplavah je Slovenija stopila skupaj v pomoči prebivalcem na prizadetih in odrezanih območjih. Ljudje so s pomočjo sosedom, prijateljem, znancem in neznancem pokazali veliko srce.

Nepogrešljiva je tudi pomoč pripadnikov civilne zaščite, Slovenske vojske in gasilcev. V nesreči, ki je mnogim vzela domove in drugo imetje, žal pa je zahtevala tudi življenja, so se s srčnostjo izkazali tudi naši prijatelji iz tujine.

Ob vsaki intervenciji je prva naloga gasilcev reševanje življenj in premoženja. Gasilci so ob poplavah – tudi s sodelovanjem drugih organizacij – pomagali pri evakuaciji ljudi in živali.

Ko je bil ta korak opravljen, so se lotili zaščite premoženja. Pripravljali in nameščali so protipoplavne vreče, urejali nasipe, zaščitili in dvigovali cisterne s snovmi, ki ob razlitju ogrožajo okolje, črpali vodo iz poplavljenih objektov, odstranjevali mulj, spremljali stanje morebitnih ogrožajočih zemeljskih plazov in rečnih brežin ter odstranjevali podrto drevje.

Ko je bila neposredna nevarnost mimo, so prebivalcem in organizacijam pomagali pri praznjenju poplavljenih prostorov, zaščiti streh, odstranjevanju mulja …

407

ur so v okviru pomoči prizadetim skupno leteli helikopterji Slovenske vojske in tujih oboroženih sil. Prepeljali so 1.185 oseb in 457 ton tovora. Tuje inženirske enote so v drugi fazi postavljale montažne mostove na lokalnih cestah na poplavljenih območjih na območju Savinjske doline in Koroške regije. Nekatere tuje enote so izvajale tudi določena gradbena dela pri sanaciji poplavljenih območij.

Pripadniki Slovenske vojske so na poplavljenih območjih zagotavljali helikoptersko podporo pri reševanju in evakuaciji ljudi, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami – vodo, hrano, zdravili in sanitetnim materialom – ter prevoz delavcev vzdrževalnih služb, tovora in goriva na nedostopna območja.

Z gradbeno tehniko in drugo mehanizacijo ter s fizično močjo je potekalo odstranjevanje posledic poplav ter postavljanje začasnih mostov in saniranje cest.

Z vojaškimi zdravstvenimi ekipami ob sodelovanju z lokalnim osebjem so za prebivalce zagotavljali prvo pomoč.

Z avtocisternami so dovažali pitno vodo, s tovornimi vozili pa nujno potrebna sredstva za normalizacijo življenja na poplavljenih območjih.

32

Srčnost

Prijatelji Slovenije Inženirji, gradbeniki, mehanizacija za odstranjevanje naplavin in čiščenje cest, montažni mostovi, helikopterji, razvlažilniki, mobilne rešitve za vrtce, delovni stroji, denarna pomoč … Hiter odziv evropskih držav in ZDA pri odpravljanju posledic ene od najhujših naravnih ujm v zadnjih desetletjih kaže, da ima Slovenija v svetu veliko prijateljev, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč.

Bolgarija

Poljska

Bosna in Hercegovina

Severna Makedonija

Češka

Slovaška

Francija

Srbija

Hrvaška

Španija

Črna gora

Švedska

Italija

U krajina (bilateralna pomoč)

Latvija Madžarska Nemčija

Viri podatkov: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo RS, Gasilska zveza Slovenije, Urad Vlade RS za komuniciranje

Združene države Amerike

34

Priporočila

Priporočila

Lekcije za popoplavno

obnovo Slovenije

Večmilijardna obnova Slovenije po uničujočih poletnih ujmah bo trajala več let. Katere lekcije naj upošteva država, da se ne bodo ponovile napake iz preteklosti?

P

o besedah profesorja ekonomije dr. Anžeta Burgerja bi morali pri popoplavni obnovi pozornost posvetiti nekaterim pomembnim vidikom, sicer se lahko ponovijo napake iz preteklosti.

PRVA

LEKCIJA: KOLIKO INFRASTRUKTURE SMO SPOSOBNI VZDRŽEVATI V DRŽAVI?

Ne potrebujemo centralizacije, ampak policentrični razvoj slovenskih mest.

Investicije v javno infrastrukturo v mestih se finančno pokrijejo, infrastrukturne investicije na ruralnih področjih pa so pogosto Ponzijeva shema.”

Anže Burger

Gospodarska rast in razvoj korelirata z večjim obsegom premoženja. Vsak lastnik ve, da več premoženja pomeni tudi več stroškov, več investicij. Nove ceste, predori, mostovi in druga infrastruktura zahtevajo ne le začetne investicije, ampak tudi stroške vzdrževanja v prihodnosti, poudarja Burger.

DRUGA

LEKCIJA: PODOBNIH DOGODKOV BO VEDNO VEČ

Podobnih naravnih nesreč bo v prihodnosti verjetno še več, zato se jim bomo morali kot družba racionalno prilagoditi.

Recimo graditi samo tam, kjer so takšne nesreče zelo malo verjetne, opozarja Burger.

ZGREŠENA STANOVANJSKA POLITIKA TRETJALEKCIJA:

»Trenutna stanovanjska politika namesto urbanizacije tolerira suburbanizacijo, pozidavo rodovitne zemlje na podeželju in neekološke dnevne migracije z osebnimi vozili med spalnimi naselji in mesti. Slovenija mora povečati stopnjo urbanizacije,« je prepričan Burger. Smo namreč pod svetovnim povprečjem, sploh pa za razvitimi državami.

35

VEČ STANOVANJ V MESTIH BI REŠILO VEČ TEŽAV ČETRTALEKCIJA:

Stanovanjska politika bi morala temeljiti na izrazitem povečanju stanovanj v mestih, kar bi: z nižalo cene nepremičnin, z manjšalo izpuste toplogrednih plinov, z manjšalo število avtomobilov, o mogočilo razvoj javnega prevoza, z manjšalo izgube časa v prometu, z manjšalo stroške ogrevanja in vzdrževanja nepremičnin, p ovečalo razpoložljivi dohodek gospodinjstev, o mogočilo razvoj storitvenih dejavnosti v mestih, i zboljšalo delovanje trga dela, o mogočilo hitro osamosvajanje mladih, p ovečalo rodnost, o hranilo podeželje, z manjšalo investicijske izdatke države v javno infrastrukturo, r azbremenilo promet, z manjšalo ogroženost prebivalcev pred naravnimi nesrečami in še bi lahko našteval.

Ljubljana je na primer v primerjavi z Barcelono devetkrat redkeje poseljena, v primerjavi s Parizom pa kar 12-krat.

V MESTIH GRADITI DRUGAČE, NARAVO OBVAROVATI PETA LEKCIJA:

»Graditi je treba začeti bolj strnjeno, bolj racionalno, norma v mestih morajo biti štiri- ali petnadstropne stanovanjske hiše s pritličnimi etažami, ki so namenjene storitvam. Podobno kot v Barceloni in Parizu,« opozarja Anže Burger. »Pri nas delamo ravno obratno: v Ljubljani se še vedno gradijo nove enostanovanjske hiše z velikimi vrtovi, gradimo socialno mrtva spalna blokovska naselja, Barje pa še naprej pozidavamo z velikimi hišami, namesto da bi ohranjali to čudovito kulturno krajino.«

ZDAJ JE ČAS ZA REFORME – A NE Z NOVIMI DAVKI! ŠESTALEKCIJA:

Kaj bi morali zdaj narediti v Sloveniji? Streznitev bi morali izkoristiti in storiti naslednje: I zvesti reformo stanovanjske politike.

I zvesti najbolj nujne sanacijske in preventivne ukrepe, manj nujne pa reševati z začasnimi rešitvami. Na primer: namestitev začasnega pontonskega mostu, priprava projekta za dolgoročno rešitev in zagon investicije ob naslednji gospodarski krizi v okviru ekspanzivne fiskalne politike, ko so kapacitete proste, delo in vložki pa cenejši.

Ker je obnova po poplavah investicija z dolgo življenjsko dobo, je smiselno te ukrepe financirati z zadolževanjem in ne z dvigi davkov ali ad hoc prispevki, ki bremenijo samo trenutno generacijo. V čim večji meri je treba počrpati EU-sredstva, ki so nam na voljo,” še opozarja Burger.

SION OBČINSKO MOBILNO OKOLJE – VSE SLOVENSKE OBČINE ZDRUŽUJEMO V ENO APLIKACIJO SiON je mobilna aplikacija, ki omogoča izboljšano, lažje in priročnejše obveščanje ter komunikacijo z občani.

Upravljanje in pridružitev občinskemu mobilnemu okolju SiON sta preprosta in hitra, za občino pa ne predstavljata dodatnega dela.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je uradni zastopnik aplikacije SiON, ki bo digitalizirala Slovenijo, podjetnike pa še bolj povezala z lokalnimi skupnostmi in odprla nova vrata sodelovanja.

Vse občine so že na voljo v okolju SiON, zato vas vabimo, da si aplikacijo naložite in jo pregledate.

V želji, da vse občine ostanejo povezane, vam ponujamo ekskluzivno priložnost postati sponzor vaše občine, ker verjamemo, da ste zelo pomemben del lokalne skupnosti.

S skupnimi močmi lahko naredimo digitalni preboj, ki ga potrebujemo vsi.

Dodatne prednosti aplikacije SiON: • učinkovita promocija občinskih spletnih strani, • priročnost in univerzalna povezljivost (iOS, Android, Huawei), • pošiljanje in arhiviranje potisnih obvestil (notifications), • zbiranje mnenj občanov prek anket (ažurni rezultati in povratne statistike), • prijave in predlogi občanov (besedilo in fotografije z geolokacijami), • preprosta uporaba (prilagodljiva za vse generacije).

SOLIDARNOST Člani kluba so prizadetim v poplavah pomagali z oblačili, orodjem in drugimi potrebščinami. Pri odpravljanju posledic, ki še traja, prispevajo znanje in tehnologijo.

Z ustanovo Rdeča žoga, ki deluje v okviru SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, smo doslej zbrali več kot 62 tisoč evrov sredstev. Dodatnih 29 tisoč evrov so člani SBC prispevali z nakupom vstopnic za tekmo svetovnih nogometnih zvezdnikov v Stožicah. Pomoč Rdeča žoga namenja tistim, ki so v poplavah izgubili imetje in dom.

Ena aplikacija za 212 občin: • poenotena uporabniška prednost, • sinergija promocije, • povečan krog obveščanja.

Dodatni razvoj: • integracija z občinskimi in javnimi platformami

Hvala! skenirajte

QR KODO

Ustanova Rdeča žoga Dunajska 119 1000 Ljubljana SI56 3300 0000 3022 511 Namen: Poplave

www.rdecazoga.org

38

Dobrodelnost

Dobrodelnost

Nogometni zvezdniki in vsa Slovenija Na dobrodelni tekmi svetovnih nogometnih zvezdnikov za žrtve poplav, ki so se odzvali vabilu predsednika Uefe Aleksandra Čeferina in sredi septembra prišli v ljubljanske Stožice, je Slovenija zbrala več kot 3,5 milijona evrov! Z nakupom 58 osrednjih VIP-vstopnic so za dober namen pomagali tudi člani SBC.

za žrtve poplav

V Stožicah so zaigrali Zlatan Ibrahimović, Luis Figo, Gianluigi Buffon, Mario Mandžukić, Andrej Ševčenko, Paolo Maldini, Zvonimir Boban, Javier Zanetti, Eric Abidal, Predrag Mijatović in drugi mojstri okroglega usnja. Zmagali so modri, ki so po streljanju enajstmetrovk premagali rdeče.

A to ni bilo pomembno. Štel je plemenit namen.

39

40

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

Države vodi populizem, ki je legitimiral moralni hazard Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

o okolju, v katerem vodi največjo bančno skupino, in o odzivanju banke na poplave.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

41

42

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

lijonov, dodati je seveda treba še škodo podjetij in na infrastrukturi, a zdi se, da je do v javnosti omenjanih pet ali celo sedem milijard precej velik razmik. V prihodnje bo treba gradbena dovoljenja podeljevati precej odgovorneje, na očitno močno izpostavljenih območjih premoženja v prihodnje pri zavarovalnicah verjetno sploh ne bo mogoče zavarovati, banke pa za tam ne bodo več podeljevale novih stanovanjskih posojil.

V

kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo?

Pred štirimi leti bi sanjali o dvoodstotni gospodarski rasti. Lani smo imeli 2,5 odstotka realne gospodarske rasti in desetodstotno letno inflacijo, kar pomeni več kot 12-odstotno nominalno gospodarsko rast. Seveda smo se leta 2019 spraševali, kako bomo sploh lahko izvedli vsa naročila. Na agregatni ravni smo zdaj približno na istih ravneh kot 2019. Še vedno pa je po pandemiji prisoten učinek, da se pomembni del nabavnih verig vrača v Evropo. Če bi se Slovenija ustrezno odzvala na te okoliščine, bi lahko bila velika zmagovalka preoblikovanja nabavnih verig. To je ena največjih zgodovinskih priložnosti za nas.

Ali potem sploh potrebujemo kakšne večje reforme?

Bojim se, da nas bodo nekatere države začele prehitevati zgolj zato, ker učinkovito izvajajo ukrepe

„Pri nas dialog o zelo potrebni reformi izobraževalnega sistema poteka zelo počasi in z veliko skepse pristojnih institucij.“ Zdi se mi, da potrebujemo kanček iskrene samorefleksije o tem, kje vse smo gradili ter kdo je bil ustrezno zavarovan in kdo ni bil, predvsem pa, zakaj ne.”

za spodbujanje konkurenčnosti, mi se jih pa otepamo. Na pretirano obdavčitev dela opozarjamo že 20 let. Na mednarodni ravni gospodarske konkurenčnosti celo padamo.

Kako pa ocenjujete odziv institucij in prebivalcev na poplave, ki so letos prizadele Slovenijo?

Ni še zanesljive ocene, kakšna je dejansko realna škoda. Zdi se mi, da potrebujemo kanček iskrene samorefleksije o tem, kje vse smo gradili ter kdo je bil ustrezno zavarovan in kdo ni bil, predvsem pa, zakaj ne. Obenem bo treba razumeti, da se bomo z določenih območij zaradi vremenskih pojavov morali umakniti. Hipotetično to pomeni, da bi morda morali preseliti kakšnih dva tisoč hiš.

Strošek tega bi po moji oceni bil okoli 500 mi-

Kakšna pa je zaradi poplav ocena škode za NLB? Obseg posojil, ki jih je NLB kot velika sistemska institucija v državi imela na poplavnih območij do podjetij in prebivalstva, kaže, da je materialni vpliv ujme za NLB zelo zmeren. Enako velja za prizadeta podjetja, ki so bila dobro zavarovana in za katera sem prepričan, da se bodo zelo hitro postavila na noge. Slišimo o slabo zavarovanih podjetjih, ampak to so posamični primeri in ne predstavljajo presežnega bremena za bančni sistem.

Tudi če se bomo vendarle odločili za korenite ukrepe, kot so preselitve, menim, da to ne bi smelo biti tako zelo drago, da si skupaj z državo tega v nekaj letih ne bi mogli privoščiti.

Kakšna je vaša ocena, kako smo se lotili posledic odpravljanja poplav?

Predvsem dajem veliko priznanje reševalnim sistemom, ki jih ta družba ima, zlasti pripadnikom civilne zaščite, gasilcem, vojakom in prostovoljcem. Očitno ti družbeni podsistemi in solidarnost v slovenski družbi delujejo izjemno dobro, prvi del sanacije je bil izpeljan vzorno.

V NLB smo se takoj odzvali s konkretno pomočjo. Nadzorni svet je že v prvih dneh po ujmi odobril donacijo pol milijona evrov našim prizadetim zaposlenim. Štiri milijone evrov smo namenili za pomoč najbolj prizadetim občinam v zgornjih

43

tokovih rek, saj nam je bilo izjemno pomembno, da se začnejo struge takoj čistiti, sicer bi lahko naslednje padavine povzročile še večje težave.

Dodatno je nadzorni svet nedavno odobril še 15 milijonov za prostovoljno vplačilo v t. i. Sklad za obnovo. Skupno torej kar 19,5 milijona evrov. Menim, da je to zelo konkretna gesta pomoči ob ujmi.

Neodvisno od teh zneskov pa je NLB Skupina na primer ob objavi četrtletnih rezultatov junija desetim humanitarnim organizacijam podarila 1,3 milijona v vsej regiji in 0,5 milijona le v Sloveniji.

Vse skupaj bi banka posledično zgolj leta 2023 za pokroviteljstva in donacije namenila več kot 26 milijonov evrov.

V tem okolju, ko smo iskali rešitve in zagotavljali sredstva za pomoč, se je na nas začel izvajati pritisk, da bi naj kar vsepovprek odpisovali posojila.

To na tak način ni primerno, saj tako preidemo na področje moralnega hazarda. Kaj bo naslednja stvar, ko se bomo spraševali, kaj bi še odpisali?

Vsak primer vedno obravnavamo individualno in v skrajnem primeru je mogoč tudi odpis dolga, ne more pa to postati splošen ukrep, saj upravljamo premoženje naših varčevalcev in vlagateljev. To govorim z vsem dolžnim spoštovanjem in sočutjem do ljudi, ki so izgubili vse.

Zanima me vaše stališče do izraženih pričakovanj vlade do bank pri zagotavljanju finančnih sredstev za obnovo.

Zdaj je odgovornost državnega sistema, da kredibilno presodi, kakšne so dejanske škode in kako jih bomo sanirali na trajnosten način. Država je uporabila dve dimenziji – ena je dejansko, koliko bo sanacija stala, druga pa, koliko bo stala nadgradnja sistemov, torej da se napeljave, mostovi, cevovodi, kanalizacija in podobno utrdijo in prilagodijo vremenskim pojavom. Ali je res potrebnih sedem milijard evrov, bo pokazal čas. Najlažje je seveda najti vire tako, da se uperi prst v tistega, ki ima dobre rezultate.

Obenem pa me bega in žalosti precej agresiven javni diskurz. NLB je pomembna v tej družbi in zato smo se pripravljeni državotvorno in solidarnostno pogovarjati. Veseli smo, da lahko pomagamo. Moti pa nas način dialoga, ki javne delniške družbe spravlja v izjemno neugoden položaj. Javno napovedovanje novih obdavčitev zelo vpliva na trge in nenazadnje na cene delnic. To bi morali imeti v mislih glede NLB, kjer smo 25-odstotni lastnik te banke Slovenke in Slovenci.

Kaj lahko torej državljani kot četrtinski lastniki največje banke pričakujemo glede te naložbe v prihodnjih letih?

Ocenjujem (to ni napoved), da bi NLB v prihodnjih od petih do sedmih letih z malo sreče lahko

44

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

podvojila obseg poslovanja na naših ciljnih trgih. Želimo se približati 50 milijardam evrov bilančne vsote, to je približno 80 odstotkov sedanjega slovenskega BDP. Ni nemogoče, da bi pri takem obsegu poslovanja letni dobiček presegel 700 milijonov evrov. Ali je to ekscesno? Ne, to je normalno in pričakovano za tako velik obseg premoženja in kapitala, s tem pa bi lahko izplačevali tudi še bistveno višje dividende, četrtino katerih vsako leto prejme tudi Republika Slovenija ter s tem Slovenke in Slovenci. V NLB disciplinirano in dosledno vračamo 2,23 milijarde državne pomoči, prejete v času finančne krize. Iz dividend, privatizacijskih kupnin, tržne vrednosti preostalega lastniškega deleža Republike Slovenije in vseh oblik davščin ter prispevkov, ker ni pristala v stečaju, je NLB od začetka prejemanja pomoči do danes v javne blagajne vplačala več kot 2,3 milijarde.

Kakšno pa je stanje na trgih, ki so ključni za Slovenijo?

Stanje našega gospodarstva je še vedno v veliki meri povezano z razmerami v naših ključnih izvoznih gospodarstvih. Pomembno smo se razbremenili odvisnosti od Nemčije, res pa je pretežni del izvoza še vedno vezan na EU. Korenite in pozitivne spremembe vidim predvsem v naši regiji, kjer med drugim uvajajo občutne davčne spodbude za t. i. digitalne nomade. Izjemne spremembe izvajajo Hrvati, ki so pred nekaj leti uvedli razvojno kapico, nato pa še konkretne omenjene davčne spodbude za informatike, ki se v državo priselijo. Tudi druge države v regiji uvajajo spremembe, ki privlačijo talente iz tujine.

Pri nas dialog o zelo potrebni reformi izobraževalnega sistema poteka zelo počasi in z veliko skepse v pristojnih institucijah. Druge države so že pred leti uvedle ali pa pospešeno uvajajo infor-

matiko v osnovne šole kot obvezni predmet, mi tega sploh ne zmoremo predlagati. Pa čeprav je to ena ključnih dimenzij sodobne pismenosti naših otrok. V Sloveniji pride letno na trg dela 300 informatikov, dejansko pa jih potrebujemo 16 tisoč.

To pomeni, da imamo velik strukturni primanjkljaj. Za primerjavo, Srbija vsako leto izobrazi 12 tisoč informatikov.

Kaj to pomeni za vas?

Ravno zato je NLB pred nekaj leti ustanovila družbo NLB DigIT v Beogradu, kjer danes zaposlujemo že več kot sto informatikov. Vse rešitve, ki jih digitaliziramo, moramo razviti, zato imamo v NLB Skupini zaposlenih več kot 600 informatikov. NLB je eno izmed največjih informacijskih podjetij v regiji.

Stanje našega gospodarstva je še vedno v veliki meri povezano z razmerami v naših ključnih izvoznih gospodarstvih. Pomembno smo se razbremenili odvisnosti od Nemčije, res pa je pretežni del izvoza še vedno vezan na EU.” Koliko je vseh zaposlenih v NLB v regiji?

Dobrih 8.100, od tega 600 informatikov. Imamo velike potrebe predvsem po informatikih, podatkovnih znanstvenikih, podatkovnih prevajalcih, talentih, ki obvladajo področje umetne inteligence, itn. Želimo biti ob pravem času na pravem mestu s pravo rešitvijo v vseh življenjskih obdobjih naših komitentov. Za to pa je potreben razvoj rešitev za upravljanje odnosov s strankami.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

Kaj bančniki počnete s podatki o komitentih?

Banke imamo unikaten položaj, saj precej dobro poznamo potrošniške navade strank. To vemo zato, ker imamo podatke o tem, kje in kdaj komitent dviguje denar na bankomatih oziroma kje in kdaj plačuje s kartico. Banke lahko spremljamo dejanske potrošniške in vedenjske vzorce svojih strank skozi ves njihov življenjski cikel. Če vemo, da ste s stanovanjskim posojilom pred desetimi leti kupili dvosobno stanovanje in vmes na primer odprli še tretji otroški račun, vam lahko na primer ponudimo večje stanovanje v nepremičninskem projektu, ki ga financiramo. Iz podatkov namreč vemo, da se je vaša družina povečala in da potrebujete večje stanovanje. Poznamo praktično vse vaše potrošniške vzorce. Seveda tega ne smemo in ne moremo zlorabiti, saj je zakonodaja na tem področju izjemno stroga, zato potrebujemo vaše soglasje, da lahko te podatke smiselno uporabimo.

Kako se to povezuje z vizijo trajnostnega razvoja?

Opisano je na neki način pospeševanje potrošništva. Banke predvsem s potrošniškimi posojili, kartičnim poslovanjem in limiti na nek način omogočamo in promoviramo potrošništvo. Zato bo to eden največjih izzivov trajnostnega razvoja, ki nujno potrebuje odmik od potrošništva, sicer nam tega planeta ne bo uspelo ohraniti.

Treba se je zavedati, da ni več primerno kupovati treh majčk na sezono samo zato, ker so lepe barve, ampak je treba živeti zmerneje in se vrniti k načinu življenja naših babic, ki niso kupile ničesar, česar niso zares potrebovale.

Opozarjam, da ima prevoz hrane čez štiri celine in oceane velik ogljični odtis. Lokalna prehranska samooskrba bo postala zelo pomembna. Ker bo hrana dražja, je bomo – upam – manj zmetali

45

Na neki točki bomo banke na primer morale prenehati promovirati potrošniška posojila, kar bo izjemno konkreten korak k trajnosti, saj je to del naše osnovne dejavnosti.” stran, ker bo lokalno pridelana, pa bo tudi kakovostnejša.

To so kolektivne odločitve, ki pa se začnejo pri posamezniku. Vsak med nami bo moral spremeniti način življenja. Na neki točki bomo banke na primer morale prenehati promovirati potrošniška posojila, kar bo izjemno konkreten korak k trajnosti, saj je to del naše osnovne dejavnosti.

Omenili ste strukturni primanjkljaj na trgu dela pri informatikih. Omenjate razpravo o potrošništvu. S kom se pogovarjate o tem na državni ravni?

Zame je to zelo begajoče, ker nam enostavno ne uspe dobiti pravega sogovornika, ki bi mu te probleme lahko dovolj jasno izrazili. To, da sistemska institucija, kot je NLB, prenaša pomemben del svojega razvoja komunikacijskih platform v drugo državo, ni tako nepomembno, kot se zdi na prvi pogled. V Beogradu se bo ustvarila kritična masa strokovnjakov, kar bo te procese še pospešilo.

Obenem slišim glasno razmišljanje veliko podjetnikov, da bi se sedeži pomembnih slovenskih družb začeli prenašati na Hrvaško.

Zakaj?

Ker je obdavčitev dela tam bistveno nižja. Govorim o najvišjih plačah razvojnikov, ki so ključ-

46

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

ni za raziskave in razvoj, in o plačah vodstvenih kadrov. Teh ljudi je v Sloveniji med pet in deset tisoč. Seveda politiki razmišljajo, da ti talenti ne predstavljajo nujno njihove volilne baze, ampak teh pet tisoč ljudi s svojimi odločitvami ustvarja dodano vrednost, ki bo podlaga za še večjo solidarnost in socialnost v družbi!

Koliko prihodkov pa NLB ustvari v tujini?

Več kot polovico dobička ustvarjamo zunaj Slovenije, v hčerinskih bankah, ki nimajo nič z našim poslovanjem v Sloveniji. To pomeni, da očitno ustrezno upravljamo poslovno mrežo zunaj države. V Sloveniji upravljamo 15 milijard premoženja, v tujini pa deset. Ob polletju smo od skupno 242 milijonov evrov dobička matične banke kar 130 milijonov pridobili iz dividend hčerinskih družb.

Iz manjše osnove prihaja boljši rezultat, kar je dovolj pomenljivo.

Vi ste pripeljali NLB na borzo in znižali državni delež na 25 odstotkov. Prosim za primerjavo razlike v lastništvu.

Primerjam lahko le zadnje desetletje. Načeloma vplivov politike na dnevni posel v tem obdobju

Najambicioznejših, ki se dokazujejo na trgu, v politiko ne boste pritegnili. ni bilo. Zdaj imamo mednarodno upravo, v jedrni zasedbi smo bili konec leta 2012 in leta 2013 imenovani kot sanacijska zasedba. Korporativno upravljanje je bilo ves ta čas neodvisno.

Po zdajšnjem statutu nihče v NLB ne more imeti več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic, kar pomeni, da bo ta družba vedno imela sedež v Ljubljani. To je zame absolutno ključno za ohranjanje kakovostnih delovnih mest in ustvarjanje ter izvajanje multinacionalne strategije. To pa seveda prinaša večjo odgovornost do okolja, v katerem ustvarjamo, saj smo uradno sistemsko pomembni v vseh šestih državah svoje prisotnosti.

Kakšna je vaša ocena razvoja banke v tem desetletju, ko ste vi v upravi NLB? Banka je, kot kaže, sprejemala prave poteze, saj smo se ponovno oz. dodatno močno utrdili na vseh šestih trgih. V Srbiji imamo približno desetodstotni tržni delež in smo četrti največji po vlo-

gah prebivalstva. Največji delež imamo seveda v Sloveniji, medtem ko smo v Severni Makedoniji, Črni gori in na Kosovu drugi, v BiH pa tretji. To so tržni položaji, ki zagotavljajo kritično maso in so hkrati izjemno pomembni za razvoj in finančno stabilnost gospodarstev, zato smo praktično regijski družbeni podsistem.

Drznem si reči, da je NLB v Sloveniji za sistemi, ki zagotavljajo zdravje in varnost, med najpomembnejšimi družbeni podsistemi. Banka upravlja 70 odstotkov slovenske gotovine, dobrih 39 odstotkov vseh investicijskih skladov in 37 odstotkov vseh vpoglednih vlog slovenskih gospodinjstev. Skupaj z Vito smo na primer razvili tudi 20-odstotni tržni delež v klasičnih življenjskih zavarovanjih.

Prek NLB poteka skoraj 40 odstotkov plačilnega prometa podjetij v Sloveniji in več kot tretjina kartičnih plačil, ker imamo ta informacijski kapital, tako podroben pogled v drobovje slovenske družbe in gospodarstva, pa smo tudi velik podpornik kulturnih, humanitarnih, športnih in drugih organizacij. Še zlasti športne ocenjujemo kot ključne v teh virtualnih časih, saj se zavedamo pozitivnih učinkov na razvoj naših otrok.

Veliko potujete po drugih državah in lahko opazujete, kako posamezne vlade vodijo svoje države. Ali opažate vizijo pri vodenju Slovenije?

Menim, da nam v Evropski uniji (ne le specifično v Sloveniji) že 20 let v politiki primanjkuje ambicioznosti, znanja in povezovalnosti. Poglejte si razliko med BDP ZDA in EU pred petnajstimi leti in danes. Delno je to povezano s sistemom nagrajevanja. Najambicioznejših, ki se dokazujejo na trgu, v politiko ne boste pritegnili. V Sloveniji nimate dovolj ljudi, ki bi bili materialno tako premožni, da bi si lahko privoščili vstop v politiko ob takšnih plačah, zraven pa še javne diskreditacije, ki so nujni stranski učinek. Opleta se s puhlicami, populizem je prevladujoč, argumentov v politiki ni. Uporablja se helikopterski denar, in to na način, ki dolgoročno ni vzdržen, zato imamo primanjkljaje v vseh javnih blagajnah. V koronskem obdobju smo bili na primer priče razdeljevanja denarja ljudem, ki ga sploh niso mogli potrošiti. Zakaj, če pa nismo smeli nikamor? Obenem pa smo ljudem dali vedeti, da lahko od države pričakujejo karkoli.

To je izjemen moralni hazard, ki ljudem sporoča, da bo zanje v vsaki stiski poskrbela država. Zato je poziv politike bankam, naj odpišemo vsa posojila in v poplavah prizadetim ljudem zgradimo nadomestna stanovanja, logično nadaljevanje populizma in legitimiranje moralnega hazarda. Zakaj bi nekdo v prihodnje sploh še zavaroval hišo ali kako drugo premoženje, če pa mu bo država pomagala, ko bo utrpel škodo?

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak

Zaradi visoke obdavčitve dela v mnogo podjetjih na glas razmišljajo, da bi na Hrvaško prezaposlili ključne ljudi, ki bodo pri istem strošku za podjetje dobili bistveno več.

Podjetja pa dobijo motivirane ljudi, namesto da dajejo v malho brez dna z imenom slovenske javne blagajne, za katere nihče več ne verjame, da racionalno upravljajo denar neto plačnikov davščin,” pravi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

47

MIK INSTITUT DR. PETER NOVAK

Razvojni center MIK

Celjska cesta 55 • 3212 Vojnik • Slovenija

priložnost za razvoj svojih idej pod okriljem centra, ki jim bo nudil potrebno strokovno podporo, mentorstvo, dostop do virov ter možnosti za testiranje inovacij v realnih pogojih. MIK-ov razvojni inkubator prinaša sinergijo med izkušnjami in svežimi idejami. Rezultat je uspešen ekosistem, ki omogoča, da se inovacije ne le rodijo, temveč tudi uspejo na trgu. Ključnega pomena za uspeh Razvojnega Centra MIK je sodelovanje z različnimi akterji. Partnerstva z univerzami bodo omogočila dostop do najnovejših raziskav in znanj, kar bo okrepilo inovacije. Sodelovanje s podjetji bo zagotovilo realen vpogled v potrebe trga, medtem ko bo povezovanje s skupnostjo vzpostavilo most med razvojem in lokalnimi izzivi. Z združevanjem proizvodnje prezračevalnih naprav in razvojnega inkubatorja se obeta priložnost za razcvet in inovacije. Z ustvarjanjem 100 novih delovnih mest bo center postal gonilna sila za rast in razvoj, obenem pa bo prispeval k izboljšanju bivalnega okolja in spodbujanju podjetništva.

POVEZOVANJE NARAVE IN INOVACIJ ZA BOLJŠI JUTRI V času, ko se družba spopada z izzivi podnebnih sprememb in gospodarske rasti, se razvojni centri postavljajo v središče pozornosti kot gonilne sile za inovacije, zaposlovanje in trajnostni napredek. Razvojni center MIK in Inštitut Dr. Petra Novaka bo osredotočen na raziskave, razvoj in uvedbo novih tehnologij, izdelkov ali storitev, ki bodo prispevali k družbenemu, gospodarskemu in okoljskemu napredku.

K

o tehnologija, narava in trajnost stopijo skupaj, se odpirajo nove možnosti za izboljšanje kakovosti življenja in ohranjanje okolja.

Cilj Razvojnega center MIK je trajnostna tehnologija, kjer se bodo poleg proizvodnje in razvoja lokalnih prezračevalnih naprav Mikrovent, usmerili tudi v razvoj inovacij, ki bodo izboljšale kakovost bivanja in nenazadnje v MIK-ov razvojni inkubator. Ena od ključnih področij, kjer tehnološki napredek igra ključno vlogo, je proizvodnja prezračevalnih naprav za zagotavljanje bolj zdravega in učinkovitega zraka v naših bivalnih prostorih, kar je razlog za razvoj lokalnega prezračevalnega sistema Smart MIKrovent, ki je produkt slovenskega podjetja, MIK Celje. Lokalni prezračevalni sistem Smart MIKrovent združuje energetsko učinkovito tehnologijo z inteligentnimi senzorji, ki spremljajo kakovost zraka in samodejno prilagajajo delovanje glede na potrebe prostora. Tako se zagotavlja optimalno prezračevanje, kar prispeva k bolj zdravemu in udobnemu bivanju.

Poleg proizvodnje prezračevalnih naprav bo Razvojni Center MIK dom tudi za MIK Razvojni Inkubator. Ta iniciativa je zasnovana z namenom spodbujanja podjetništva in inovacij v regiji. Start-up podjetja in posamezni inovatorji bodo imeli

Novozgrajeni Razvojni center MIK in Inštitut dr. Petra Novaka ter podjetje prezračevalnih naprav MIKrovent, predstavlja inovacijo in razvoj na številnih področjih, saj gre namreč za eno najbolj energetsko varčnih stavb v Evropi, z geosondami in lastno sončno elektrarno. S trajnostnimi pristopi bo razvojni center prispeval k ohranjanju naravnih virov in zmanjšanju ogljičnega odtisa. Razvojni Center MIK tako ne le odpira pot k tehnološkemu napredku, temveč tudi kaže svetel vzor trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Njegovo poslanstvo ustvarjanja novih delovnih mest, inovacij in boljših pogojev za življenje nas spodbuja k optimizmu za prihodnost. Zato skupaj stopimo na pot k ustvarjanja pozitivnih sprememb.

Vabimo vas, da se pridružite naši zgodbi in skupaj ustvarjamo svet, ki je inovativen, trajnosten in poln priložnosti za rast.

institut-novak.si

50

Dr. Aleks Jakulin

Dr. Aleks Jakulin

Da se znebimo pijavk, sta potrebni obe roki – leva in desna

D

r. Jakulin v svojem opazovanju Slovenije s perspektive tujine izpostavlja več ključnih tem, povezanih z gospodarstvom, politiko in družbenimi dinamikami, ter poudarja, da je za boljše razumevanje treba izhajati iz konkretnih zgodb. V eni od

teh je opisal svojo nedavno izkušnjo, ko je skušal pritegniti posameznika v podjetje, kjer bi lahko po njegovi oceni glede na znanja po šestih mesecih že vodil lastno ekipo. Kljub temu pa se je ta oseba raje odločila za (mogoče povsem racionalno) vztrajanje v statusu brezposelnega (v kombinaciji s prekarnim delom), saj je v tem videla večjo udobnost in solidne privilegije, tudi finančne, ki jih dobi od države. S tem primerom je dr. Jakulin nazorno pokazal, kako lahko tudi dobrohotne namere razvoja odličnega kadra naletijo na ovire in razmišljanja, ki preprečujejo napredek.

Ko svet intenzivno razdeljujejo ideološke in politične usmeritve, je poziv k enotnosti onkraj teh oznak iskreno dobrodošel – brez nje se nam namreč slabo piše. Dr. Aleks Jakulin je profesor, raziskovalec in podjetnik, ki svet že od nekdaj zaznava skozi širšo prizmo.

Njegovo znanje in pronicljivost sta ga privedla do zaposlitve na prestižni ameriški univerzi Columbia, že pri 17 letih pa je postal del mednarodne skupine računalniških strokovnjakov, ki je razvila grafični standard PNG. Podjetniško žilico je še dodatno izpopolnil pri družbi Hewlett Packard, zibelki Silicijeve doline.

Ta anekdota izpostavlja širše izzive, s katerimi se soočajo podjetja in delavci, ter odpira vrata v sogovornikov pogled na številne družbene in gospodarske dileme.

Vizija prihodnosti Slovenije: politika, migracije in integriteta

Ali so obstoječi pristopi, kot so denimo socialna nadomestila, res najbolj optimalni za dobro ljudi ali pa bi bilo bolj smiselno znižati stroške zaposlovanja? Je bolje dobiti nadomestilo ali dobro službo? Dr. Jakulin opozarja, da obstoječe politič-

51

ne razmere otežujejo izbiro učinkovitih strategij.

Njegova opažanja se skladajo s širšo razpravo o tem, kako doseči ravnotežje med socialno podporo in spodbujanjem aktivne participacije na trgu dela, kar je še posebej aktualno v času ekonomske nestabilnosti.

Dr. Jakulin ima pomisleke glede razlik med različnimi migracijskimi tokovi in njihovih posledic za državo. Izhaja iz vprašanja, kako bi morala država sprejeti odločitve glede tega, kakšne kadre želi privabiti in kako se soočiti z morebitnimi posledicami trenutnega pristopa, ki bi lahko odvrnil visoko kvalificirane posameznike. Iz teh premislekov izhaja potreba po celovitem pristopu k oblikovanju socialnih politik in migracijskih strategij. Sogovornik namiguje na nujnost premagovanja kratkoročnih političnih pristranosti in iskanje dolgoročnih rešitev, ki bodo v skladu z družbenimi potrebami ter dolgoročnimi cilji države.

Kako obdržati integriteto v politiki

V okviru analize politične situacije se dotika tudi kompleksnosti problema zaupanja v politične akterje. Opozarja na prenasičenost političnega prostora s stalnim pojavljanjem novih obrazov: »Trenutno smo na točki, ko v politiki skorajda nihče več ni na dobrem glasu. Zaradi tega nenehno prihajajo v ospredje novi obrazi, kar pa se dogaja že več kot deset let.« Dr. Jakulin se osredotoča na ključno težavo, ki izhaja iz tega dinamičnega okolja – kako obdržati integriteto in učinkovitost političnega delovanja v takšnih razmerah. Vemo, da je bilo tudi pred razpadom Rima veliko novih obrazov, zato bi nas ta dinamika morala skrbeti.

Ta pojav ima lahko več vzrokov. So obrazi preslabi? So problemi preveliki? So naši voditelji potrošni material za skrite interese? Ugled je veliko lažje umazati, kot pa ga zgraditi: in to politični akterji z malo integritete uporabljajo za napade na tiste z več integritete. Medije se uporablja za obračunavanja namesto za gradnjo skupnega razumevanja. To potem vodi do razočaranja volivcev nad obstoječimi političnimi strukturami in pomanjkanja zaupanja v tradicionalne politične akterje. Vendar pa se pojavlja vprašanje, ali nenehna rotacija političnih obrazov dejansko vodi k izboljšanju politične kulture in učinkovitosti. Dr. Jakulin poudarja, da potrebujemo boljšo politično kulturo, preden bomo lahko v politiko pritegnili najsposobnejše ljudi. In ravno v politiki potrebujemo najsposobnejše, ki so tudi predani doslednosti ter zavezanosti vrednotam in ciljem.

52

Dr. Aleks Jakulin

Njegova analiza nakazuje, da je za gradnjo zaupanja v politični sferi treba več kot zgolj zamenjati politike. Pomembni sta delovanje političnih akterjev (vključno z mediji) v skladu z jasno definiranimi etičnimi načeli ter vztrajanje pri uresničevanju obljub in ciljev ne glede na spremembe v politični krajini. Le tako se lahko premosti izziv naraščajoče skeptičnosti volivcev in vzpostavi trdnejša osnova za stabilno politično okolje.

Vloga medijev v politiki

Kakšno pa je razmerje med mediji in naravo sodobnega političnega diskurza? Sogovornik opozarja na manipulacijo javnega mnenja prek političnega oblikovanja sporočil in poudarja vlogo medijev pri oblikovanju percepcije pri volivcih.

Poudarja, da je z večjimi viri mogoče ustvariti boljše medije ali celo parodirati obstoječe medije ter s tem izzvati prevladujoče naracije. Dr. Jakulin verjame, da razumevanje teh dinamik javnosti omogoča bolj kritično presojo informacij, ki jih ponujajo državni mediji.

Ko spregovori o pomembnosti razlikovanja med objektivnimi informacijami in političnim sporočanjem, dr. Jakulin opozori na tehnike političnega oblikovanja, kot sta »framing« (definicija pojmov v lastno korist) in »wedge issue« (tema, ki je klin).

Osredotoči se na zadnjega, katerega cilj je razbiti sicer kohezivno volilno telo. Tako se oblikujejo določene percepcije in izkrivlja javno razumevanje. »Vprašanje poroke istospolnih je bil učinkovit način razbijanja volilnega telesa levice. Večina Afroameričanov, ki so sicer demokrati, namreč ni podpirala istospolnih porok. Podobno je z vprašanjem splava, ki je bil način razbijanja desnega volilnega telesa. Tisti, ki obvladajo to politično igro, lahko učinkovito razbijejo volilne bloke.« Dr. Jakulin poudarja, da je za informirano odločanje ključno razumevanje dinamike medijev in politike ter prepoznavanje strategij, ki vplivajo na javno mnenje. Obenem pa je trdno prepričan, da naj postanemo bolj kritični potrošniki informacij ter se začnemo zavedati vpliva, ki ga ima politika na medijsko poročanje.

Vrednote vodstva, enotnost naroda in mednarodno sodelovanje

»Dejstvo, kako močno vlogo imajo v Sloveniji Putinovi simpatizerji, se mi zdi bizarno. Levičarji in desničarji morajo stopiti skupaj na podlagi tega, da oligarhija ni ne leva ne desna. Da se znebimo te pijavke, potrebujemo levo in desno roko,« je njegovo opažanje.

»Razlika med politično levico in desnico je precej manjša, kot si mislimo,« pove dr. Jakulin, ko ga vprašamo, kako vidi svojo domovino. Meni namreč, da bi morali ljudje imeti svobodo oblikovanja lastnih prepričanj in sprejemanja lastnih odločitev, ne da jih ovirajo tradicionalne politične razdelitve. Te zanj nosijo bore malo vrednosti – poudari, da je izjemnega pomena ločevati med delitvami, ki štejejo, in tistimi, ki ne. »Kakšna je gospodarska kredibilnost ljudi, ki nas vodijo? Kakšna je vizija, ki jo imamo? Kakšna bi lahko bila vizija?« vpraša – to so diskusije, ki nas spodbujajo k razmisleku o vrednotah vodstva in potencialu za prihodnost. Dr. Jakulin zagovarja, da se odvzamejo vajeti trenutni oligarhiji, ki po njegovih besedah že od samega vstopa Slovenije v Evropsko unijo uživa v uspehih. »Ti pa niso posledica slovenske politike,« še doda.

Navdušen je nad solidarnostjo držav, ki so bile nekoč del vzhodnega bloka, in njihovo sposobnostjo, da si medsebojno pomagajo, kar po njegovem odpira okno v svetlejšo prihodnost. Za Slovenijo si želi, da bi ostala trajno povezana z vizijo enotnosti in da ostane pomemben del te resonančne harmonije. Tovrstno sodelovanje držav je postavil ob bok določenim izjemam, kot sta Madžarska in Turčija, pri čemer je zadnjo opisal kot oportunistko. Ta miselno spodbudna perspektiva nas spodbuja, da ne razmišljamo le o lastnem nacionalnem značaju, temveč tudi o svoji vlogi v širšem globalnem kontekstu.

54

Konkurenčnost Slovenije

Konkurenčnost Slovenije

Z vedno novimi davki si težko zmagovalec Slovenija v primerjavi s konkurenco vedno bolj izgublja, dva največja problema Slovenije sta po besedah dr. Jureta Kneza energetika, kjer moramo razmišljati o dolgoročni samooskrbi, in davčni primež, ki se v Sloveniji ves čas stopnjuje. »Slovenija preprosto ni privlačna.

Recept za uspeh je enostaven, samo k sosedom je treba pogledati. Sosednje države omogočajo bistveno hitrejše pridobivanje dovoljenj in davčno ugodnejše bivanje. Z vedno novimi davki pa si težko zmagovalec,« opozarja solastnik vrhunskega podjetja Dewesoft in podpredsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

S

lovenija je na lestvici konkurenčnosti, ki jo je poleti objavil švicarski inštitut IMD, zasedla 42. mesto med 64. spremljanimi državami. To je štiri mesta nižje kot lani. Najbolj konkurenčne države so Danska, Irska, Švica, Singapur in Nizozemska. Slovenija je pri gospodarski uspešnosti letos osem mest slabša kot lani (padec s 26. na 34. mesto), pri poslovni učinkovitosti je slabša za tri mesta (padec s 43. na 46. mesto), prav tako pri infrastrukturi (padec s 33. na 36. mesto) in pri vladni učinkovitosti (padec z 42. na 45. mesto).

Po septembrski oceni Sursa je bila gospodarska rast lani 2,5-odstotna (v oceni pred tem je Surs ocenjeval rast na 5,4 odstotka). Lanska rast je bila občutno nižja od pokoronske, ki je bila več kot osemodstotna.

MORAMO SAMOOSKRBO Z ENERGIJO 1.GRADITI

Kot država moramo težiti k samooskrbi z energijo. Politika zelene energije sama po sebi ne rešuje čedalje večjih potreb. Sonce ponoči ne sije, pozimi pa bolj slabo, energije pa za zdaj ne znamo učinkovito shraniti, opozarja Knez.

Ob načrtovanem zaprtju TEŠ-a moramo najti drug stabilen vir. Nujno je, da se čim prej začne gradnja drugega bloka nuklearke, sicer bomo pahnjeni v energetsko odvisnost in zelo drago elektriko. Posvaril bi, da pri energetskih odločitvah ne smemo slediti nemškemu primeru, saj njihova energetska politika zelo očitno ne deluje.˝

VEDNO NOVIMI DAVKI SI TEŽKO 2.ZZMAGOVALEC

Knez opozarja tudi na pomembnost odločitev na trgu dela in na področju davkov. Premalo je staviti na lepo deželo, na morje in gore – za kvalificiran tuji kader, pa naj govorimo o programerjih ali negovalnem osebju v domovih za ostarele, Slovenija preprosto ni privlačna. Sosednje države omogočajo bistveno hitrejše pridobivanje dovoljenj in davčno ugodnejše bivanje.

»Teh področij je čedalje več, saj čedalje bolj zaostajamo. Padanje Slovenije na mednarodni lestvici konkurenčnosti in drastičen popravek rasti lanskega BDP navzdol kaže, da smo na gospodarskem področju izgubili kompas. Zanemarjanje gospodarstva in slabšanje pogojev za poslovanje se nam bo maščevalo z nižjim standardom ljudi,« opozarja dr. Jure Knez, solastnik podjetja Dewesoft in podpredsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

Kot pravi, država ne more biti uspešna, ko se poruši krhko sožitje med civilno družbo, gospodarstvom in politiko. »Vedno pozabljamo, da države in civilizacije propadejo bistveno hitreje, kot se ustvarijo. Antični Rim so gradili tisočletja, zrušil pa se je v zelo kratkem času. Ne smemo in ne moremo dovoliti, da se to zgodi Sloveniji.«

Svarilo iz Nemčije, kako se ne smemo iti energetske politike

Če bi Knez iz kupa problemov izpostavil dva, bi bila to energetska politika in trg dela.

O visoki obdavčitvi dela govorimo vsako leto in ob vsakih volitvah se politiki s tem strinjajo.

Ko je bil končno narejen vsaj en korak k razbremenitvi vseh plač, pa je eden od prvih ukrepov nove vlade, da je to povozila, zdaj pa uvaja še nove obdavčitve. S takimi pristopi ne moremo zmagovati v mednarodni tekmi. Druge države preprosto igrajo mnogo bolje od Slovenije.˝

Ko nekateri deli države preprosto ne delujejo

Zdravstvo, šolstvo, varnost, infrastruktura: omenjena štiri področja so osnovna naloga države in lokalnih skupnosti in to državljani od države pričakujemo, saj za to tudi plačujemo, pravi Knez.

Ob tem poudarja, da se je v času poletnih poplav pokazalo, da v oteženih razmerah nekateri podsistemi res dobro delujejo: gasilci, civilna zaščita, tudi policija in vojska. Vsi ti imajo naše globoko

55

spoštovanje, v praksi pa so se tudi tu pokazale velike strukturne vrzeli, saj je bilo veliko odvisno od odločitev na lokalni ravni, opozarja Jure Knez. »Danes je praktično nemogoče dobiti dovoljenje za čiščenje strug. Lokalne službe tega ne smejo, državne pa zaradi pomanjkanja denarja tega ne počnejo. Zdaj si morajo ljudje čim prej zagotoviti streho nad glavo, otroci morajo iti v šole in ljudje ponovno v službe, da zagotovijo finančno varnost svojim družinam.«

“Treba pa se je vprašati, zakaj se je škoda takih razsežnosti sploh zgodila.”

Tujec hitro opazi, kaj je narobe

To je samo eden izmed elementov mozaika, ki sestavlja težave naše družbe. Najlažje je to pogledati z vidika tujca, ki izbira med državami, kjer želi bivati. Najprej mu v oči pade visoka obdavčitev dela, pravi Knez. »Ko mu iskreno poveš, da je pokojninski sklad, v katerega bo vplačeval veliko denarja, v glavnem namenjen za plačilo pokojnin trenutnih upokojencev in da bo zelo težko dobil osebnega zdravnika, pa se dostikrat zgodba pri tem konča,« ugotavlja vrhunski podjetnik, solastnik Dewesofta, ki je pred tedni odprl svoj najmodernejši objekt v ZDA, pred kratkim pa s petmilijonsko investicijo tudi nove razvojne prostore v Trbovljah.

ZA RECEPT ZA USPEH POGLEJMO K SOSEDOM Recept za uspeh je preprost – pri obdavčitvah se lahko zelo enostavno zgledujemo po sosednji Hrvaški, kjer iz leta v leto nižajo davke in višajo kakovost življenja. Če ne gremo v to smer, nas bodo kaj kmalu prehiteli, svari dr. Jure Knez.

56

Slovenija

Javno vprašanje Vladi RS:

Kje so reforme?

?

Slovenija

Zdravstvena.

Pokojninska.

Plačna in davčna. Šolska in visokošolska.

Stanovanjska.

Reforma javnega sektorja.

Digitalizacija države.

Poplave ne smejo in ne morejo biti izgovor, da se napovedanih reform ne izpelje.

Prav zaradi poplav Slovenija nujno potrebuje reforme!

Se nadaljuje ...

57

58

Razpisi

Razpisi

RAZPISI ZA razvoj, inovacije in višjo dodano vrednost Do konca leta so napovedani razpisi na področju lesnopredelovalne industrije, podjetništva, raziskav in razvoja ter sklada za pravični prehod. Na voljo bodo nepovratna sredstva in ugodni krediti, ki spodbujajo razvoj, inovacije in konkurenčnost, poudarja Eva Matjašič iz podjetja Tiko pro, d. o. o., ki je specializirano za pridobivanje povratnih in nepovratnih sredstev za podjetja.

kliranih materialov, obnovljive energije ter pametnih rešitev za trajnostno rabo virov. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) za jesen napoveduje odprtje razpisa za investicije v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

LESNA INDUSTRIJA Uvajanje krožnega gospodarstva z uporabo lesa

KAJ PRINAŠA RAZPIS: Krožno gospodarstvo postaja vedno pomembnejši koncept, ki temelji na obnovljivih virih in maksimalnem izkoriščanju materialov. Z uporabo lesa kot obnovljivega naravnega vira se lahko zmanjšajo ogljični odtis in negativni vplivi na okolje. Krožno gospodarstvo spodbuja uporabo reci-

KOMU JE NAMENJEN: Mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) iz dejavnosti lesne industrije.

VIŠINA SREDSTEV: Pričakujemo kombinacijo nepovratnih sredstev in ugodnega kredita. Prek razpisa bo letos skupno na voljo 10,8 milijona evrov, od tega 5,8 milijona evrov povratnih sredstev.

CILJI RAZPISA:

1. Spodbujanje inovacij: razpis

bo podjetja spodbujal k inovativnim pristopom pri uporabi lesa,

razvoju novih izdelkov, procesov ter storitev, ki sledijo načelom krožnega gospodarstva.

2. Povečanje učinkovitosti: podjetja bo spodbujal k izboljšanju učinkovitosti v izrabi lesa ter zmanjšanju odpadkov in neizkoriščenih virov.

3. Trajnostni razvoj: razpis bo

podprl projekte, ki se osredotočajo na okoljsko trajnostno rabo lesa, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter ohranjanje naravnih ekosistemov.

4. Medsektorsko sodelovanje:

poudarek bo na spodbujanju sodelovanja med različnimi sektorji, kot so lesna industrija, arhitektura, gradbeništvo, energetika in podobni, za celovit pristop k uporabi lesa.

MEDNARODNI SEJMI Razpis za nastop na mednarodnih sejmih

KAJ PRINAŠA RAZPIS: Nacionalni razpis za slovenska podjetja za nastop na mednarodnih sejmih v letošnjem letu je odlična priložnost za podjetja, ki želijo prednosti mednarodnih sejmov izkoristiti za svojo rast in razvoj.

Sodelovanje na teh dogodkih lahko pomaga podjetjem, da se približajo svojim ciljnim trgom, izboljšajo položaj na mednarodnem trgu ter spodbudijo inovacije in izboljšave izdelkov in storitev.

VIŠINA SREDSTEV: 9,5 milijona evrov nepovratnih sredstev bo namenjenih strošku razstavnega oziroma sejemskega prostora.

KOMU JE NAMENJEN: Mikro, malim in srednje velikim podjetjem.

CILJ RAZPISA: Podpreti individualne sejemske nastope slovenskih podjetij. Podjetja, ki bodo uspešno prejela sredstva z razpisa, bodo izvajala različne aktivnosti, kot so priprava sejemskih stojnic, promocijskih materialov, udeležba na strokovnih predavanjih ter sestanki s potencialnimi partnerji. Pričakujejo se tudi pozitivni rezultati v obliki novih poslov, povečanja izvoza, širjenja tržnih poti ter dviga prepoznavnosti na mednarodni ravni.

SKLAD ZA PRAVIČNI PREHOD Razpisi za produktivne naložbe in razvojno-raziskovalne dejavnosti v premogovniški regiji KAJ PRINAŠAJO RAZPISI: Sklad za pravični prehod predstavlja pomemben korak v preoblikovanju gospodarstva premogovniških regij ter spodbujanju trajnostnega razvoja. Za letošnje zadnje četrtletje so napovedani razpisi, ki bodo podprli produktivne naložbe ter razvojno-raziskovalne dejavnosti v regijah SAŠA in Zasavje. Na voljo bodo finančne spodbude za inovaci-

59

je, izboljšave produktivnosti ter prilagoditve novim trajnostnim trendom.

KOMU SO NAMENJENI: Podjetjem, raziskovalnim organizacijam in lokalnim skupnostim.

Namen razpisa je spodbuditi prilagajanje trajnostnim trendom in izboljšati konkurenčnost. Razpisi spodbujajo preoblikovanje gospodarstva v premogovniških regijah ter inovacije, raziskave in prilagoditev novim okoljskim zahtevam.

CILJI RAZPISOV: Prvi cilj – produktivne naložbe: financiranje produktivnih naložb, ki pomagajo preoblikovati tradicionalne industrije v bolj trajnostne sektorje. To vključuje naložbe v tehnološko posodobitev, izboljšave energetske učinkovitosti, razvoj novih izdelkov in storitev ter spodbujanje novih poslovnih modelov.

Drugi cilj – razvojno-raziskovalne dejavnosti: spodbujanje raziskav in inovacij v premogovniških regijah. Finančna sredstva bodo namenjena podpori projektom, ki razvijajo nove tehnologije, procese in rešitve za trajnostno gospodarstvo, zmanjševanje ogljičnega odtisa ter prehod na obnovljive vire energije.

VIŠINA SREDSTEV: Produktivne naložbe: upravičeni bodo stroški nakupa opredmetenih in neopredmetenih sredstev, stroški gradnje, stroški transporta, montaže ter zagona strojev in opreme. Okvirno je predvidenih 68,7 milijona evrov sredstev.

Razvojno-raziskovalne dejavnosti: upravičeni bodo stroški osebja, stroški zunanjih izvajalcev, posredni stroški, stroški nakupa opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Okvirna višina sredstev: 14,4 milijona evrov.

60

Razpisi

VAVČERSKI SISTEM SPODBUD ZA MSP 2023 KAJ PRINAŠA: Konec letošnjega leta lahko spet pričakujemo odprtje vavčerjev za MSP-je, določeni bodo glede na specifične razpise.

VIŠINA SREDSTEV: Predvideni upravičeni stroški, ki jih bo mogoče kriti s pomočjo sredstev iz vavčerskega sistema, se bodo razlikovali glede na namen posameznega razpisa. Vključevali bodo lahko na primer stroške raziskav, razvoja in inovacij, svetovalnih storitev zunanjih izvajalcev na različnih področjih, stroške usposabljanja zaposlenih in stroške pridobitve certifikatov za različne standarde ali kakovostne oznake.

ENERGETSKI UKREPI Odprti razpisi

Trenutno je odprt razpis za energetsko učinkovitost NOO -DO OVE 2023. Usmerjen je v sofinanciranje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov na OVE, kot so kotli na lesno biomaso, toplotne

črpalke, sončni sprejemniki za toplotno energijo ter izgradnja naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz OVE. Podjetjem je na voljo subvencija do 45 odstotkov celotne investicije. Pomembno merilo za upravičenost je, da mora celotna naložba presegati znesek pol milijona evrov.

Napovedani razpisi

V zadnjih mesecih letošnjega in v začetku prihodnjega leta se obeta več drugih razpisov za spodbujanje trajnostnih energetskih rešitev.

1.

Razpis, ki bo namenjen spodbujanju razvoja novih daljinskih sistemov na obnovljive vire energije (OVE) za ogrevanje in hlajenje. Vrednost razpisa: 32 milijonov evrov.

2.

Razpis za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE), ki bo zajemal sončne in vetrne elektrarne. Vrednost razpisa: 82 milijonov evrov.

3.

Razpis za vzpostavitev polnilnih mest za alternativna goriva. Vrednost: približno 8 milijonov evrov.

V sklopu Eko sklada bodo pozivi za finančno spodbujanje trajnostnih energetskih rešitev večinoma stalno dostopni, kar pomeni, da se podjetja in organizacije lahko nanje prijavijo skozi vse leto.

Pričakovani razpisi predstavljajo izjemno priložnost za podjetja in organizacije, da aktivno prispevajo k trajnostnemu razvoju ter izkoristijo finančno pomoč pri prehodu na obnovljive vire energije. S tem se krepijo okoljska ozaveščenost, energetska učinkovitost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

KAKO DO BOLJŠIH MOŽNOSTI ZA USPEH NA RAZPISIH Za uspešno prijavo na nacionalne in evropske razpise na kateremkoli področju imajo več možnosti podjetja, ki izpolnjujejo določene pogoje in imajo specifične lastnosti, poudarjajo v podjetju Tiko pro.

Večje možnosti za uspeh imajo tako podjetja, ki: delujejo trajnostno, imajo vzpostavljene trajnostne prakse, so zavezana zmanjševanju ogljičnega odtisa, izboljšanju energetske učinkovitosti, so inovativna, razvijajo inovativne izdelke, tehnologije ali storitve, ki prispevajo h krožnemu gospodarstvu, energetski učinkovitosti ali trajnostnim ciljem, uporabljajo analize življenjskega cikla (LCA) za ocenjevanje okoljskega vpliva svojih izdelkov ali storitev, kar lahko podkrepi njihove trajnostne pristope, so že izvedla projekte za povečanje energetske učinkovitosti ali uvedla tehnologije za zmanjšanje porabe energije.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

POVEZUJEMO GLOBALNO V EVROPI, AZIJI, AMERIKI IN AFRIKI

Zagotavljamo visokokakovostne glasovne in podatkovne storitve, s katerimi boste lahko nadzirali svoje stroške, poenostavili IT operacije in dosegli boljšo povezljivost.

www.tiko-pro.si

INTERNET DOSTOP

IP TELEFONIJA

MOBILNA TELEFONIJA

CLOUD REŠITVE

SoftNET, Informacijske infrastrukture d.o.o., Borovec 2, 1236 Trzin, Slovenija www.softnet.si

MEDNARODNE POVEZAVE info@softnet.si

01/ 8100 100

62

Nasvet

40

odstotkov prodajnikov pogreša prave informacije. Kako jim lahko pomagate?

Prodajne ekipe pogosto porabijo preveč časa za iskanje informacij, s katerimi bi lahko usmerjeno nagovorile potencialne stranke, ali pa izgubljajo čas s klicanjem neobstoječih številk oziroma neustreznih oseb. To lahko podjetja spremenijo, če prodajnikom omogočijo dostop do ključnih podatkov in informacij z vsega sveta, s pomočjo katerih lahko navežejo stik s kupci v trenutku, ko ti potrebujejo izdelke ali storitve podjetja.

P

ovprečna podatkovna baza kupcev vsebuje do 40 odstotkov netočnih informacij. To lahko pomeni, da vaši prodajni zastopniki uporabljajo stare telefonske številke ali poskušajo nagovoriti osebe, ki so zamenjale delovno mesto ali kraj dela. Lahko se zgodi tudi, da vaš finančni oddelek pošilja račune na napačne naslove.

Klicanje številk z nekvalificiranih seznamov podjetij lahko vodi v neučinkovitost in frustracije prodajne ekipe. Študije kažejo, da prodajnik 20 odstotkov časa zapravi za iskanje ustreznih informacij, ko išče nove potencialne kupce. Kaj če bi lahko ta čas namenil potencialnim strankam?

Neoptimalno izkoriščen čas še zdaleč ni edina past neažuriranih podatkov o (potencialnih) strankah v bazah podjetij. Odločitve, sprejete na podlagi napačnih podatkov, lahko vodijo do neželenih rezultatov. S tem se povečuje tveganje v podjetju.

Nasvet

Poslovna tveganja je lažje obvladovati, kadar ima podjetje pri sprejemanju pomembnih odločitev na voljo kakovostne ažurne podatke o poslovnih subjektih. Če veste, kdo želi kupiti, to pospešuje prodajo

Možnosti za uspešen zaključek prodajnega procesa se pri podjetjih znatno povečajo, kadar jim uspe nagovoriti potencialno stranko v trenutku, ko ta potrebuje izdelek ali storitev podjetja. Takrat želi stranka podjetje dejansko slišati. Neposreden stik in personalizacija sta eden izmed pomembnejših trendov prodaje B2B v 2023. Podjetja, ki uporabljajo podatke o namerah nakupa, imajo namreč za 18 odstotkov višjo stopnjo konverzije pri prodaji B2B, 30 odstotkov hitrejšo prodajo in deset odstotkov manj odpovedi naročil, sta v študiji ugotovila ponudnika podatkov o nameri nakupa Bombora in Forrester Consulting.

Podatki o nameri nakupa podjetjem povedo, kdo so stranke, ki v tem trenutku iščejo določene ključne besede oziroma teme na spletu. Če podjetje ob pravem času pridobi pravo informacijo, lahko s tem prehiti konkurenco, prilagodi komunikacijo potencialni stranki in pospeši prodajni proces.

Prečistite portfelj

Podjetja iščejo vedno več podatkov. Pretirana količina lahko namreč povzroči zmedo in podjetjem onemogoči osredotočanje na ključne izzive. Danes je v ospredju kakovost podatkov, saj odločevalci potrebujejo relevantne aktualne podatke, na podlagi katerih lahko sprejemajo optimalne odločitve za prihodnost organizacije in tako povečajo odpornost podjetja.

Pri analitični hiši Dun & Bradstreet opažamo, da se podjetja vse bolj zavedajo, da ni dovolj, da imajo vedno večjo količino podatkov, ampak je treba skrbeti tudi za njihovo »zdravje« (Data Health).

Pogost izziv je, kako to količino podatkov strukturirati, organizirati in kako iz tega ustvariti koristne informacije. Z združitvijo internih, eksternih in

Dun & Bradstreet Stegne 13 G Ljubljana 080 39 03 www.dnb.com/sl-si/

63

spletnih podatkov lahko podjetja dobijo dragocene vpoglede v poslovanje partnerjev, navade kupcev ter poiščejo nove stranke, partnerje in dobavitelje.

5 razlogov za obogatitev CRMsistema

Kar 40 odstotkov prodajnikov navaja, da pogrešajo prave informacije, s katerimi bi lahko usmerjeno nagovorili potencialne stranke. Ustvarjanje 360-stopinjskega pogleda na (potencialne) stranke je tako ključen dejavnik uspešnega prodajnega procesa B2B. 360-stopinjski pogled združuje podatke o strankah, ki jih podjetje že ima, kakovostne podatke zunanjega ponudnika in spletne informacije o primernem času za navezavo stika.

Integracija poslovnih podatkov zunanjega ponudnika z obstoječim CRM-sistemom podjetja lahko koristi na naslednje načine:

1. pomaga najti kontakte in ustvarjati stike z novimi možnostmi poslovanja,

2. ponuja visokokakovostne in nenehno osvežene informacije, ki jim podjetje lahko zaupa,

3. zagotavlja vse potrebne informacije na enem mestu,

4. poveča uporabo CRM-sistema znotraj podjetja,

5. omogoča, da podjetje kontaktira prave osebe in podjetja.

Zagate prodajnikov lahko podjetja rešite s storitvijo analitične hiše Dun & Bradstreet D&B Connect for Salesforce, ki jo lahko integrirate v obstoječi CRM-sistem. Rešitev vam omogoča, da povečate produktivnost prodajnih ekip, zmanjšate stroške, povezane s slabimi podatki, ter začnete sprejemati zanesljivejše poslovne odločitve. S to rešitvijo se lahko zaposleni osredotočijo na prave stvari in sprejemajo prave odločitve.

Rešitev temelji na Podatkovnem oblaku Dun & Bradstreet (Dun & Bradstreet Data Cloud), ki je sestavljen iz več kot 500 milijonov globalnih poslovnih zapisov, zbranih iz več deset tisoč virov in več deset milijonov spletnih strani. V Dun & Bradstreet nenehno spremljajo spremembe v virih, ki vplivajo na podatke v oblaku, jih redno preverjajo in ustrezno posodabljajo.

Z D&B Connect for Salesforce ste lahko prepričani, da vedno upravljate najnovejše informacije o strankah, dobaviteljih in partnerjih.

64

Intervju - Peter Kosin

Za nepripravljene s 1. marcem dražja elektrika Z direktorjem ljubljanskega tehnološkega podjetja Inea in članom SBC Petrom Kosinom o prihajajočem tarifnem sistemu, izzivih za podjetja in človeških problemih, ki jih rešujejo računalniki.

K

atere bodo ključne spremembe, ki jih prinaša novi tarifni sistem z marcem 2024?

Najopaznejša bo uvedba podrobnejših časovnih blokov, kjer bo najdražja omrežnina ravno med običajnim delovnikom – takrat, ko je obremenitev omrežja največja. Pomembna sprememba, o kateri se manj govori, pa je pri omrežnini večja teža dogovorjene obračunske moči v razmerju 75 : 25 proti porabljeni energiji. To pomeni, da bo natančno napovedovanje moči ob določenem času postalo ključnega pomena, sicer bomo plačevali penale, t. i. presežno moč. Če teh presežkov ne bomo znali sami izračunati, bo dogovorjena moč nastavljena avtomatsko na podlagi treh najvišjih konic, se pravi mnogo višje, kot jo dejansko potrebujemo večino časa.

Kakšne bodo cene?

Tudi z našim poznavanjem energetskega sveta je težko predvidevati. Agencija za energijo je konkretne številke obljubljala do jeseni, ampak z zamikom uvedbe je verjeten tudi zamik napovedi konkretnih številk. Z gotovostjo lahko trdim, da se bodo cene presežne moči in porabe v najdražjem tarifnem bloku najbolj zvišale – cilj je namreč odvrniti porabo v tem času in jo spodbujati v cenejšem času.

Razlika med najdražjo in najcenejšo omrežnino bo zagotovo večja, kot je trenutna razlika med nizko in visoko tarifo. Ta sprememba zelo verjetno tlakuje pot k uvedbi dinamičnega tarifnega sistema, kot ga poznajo v ZDA, kjer se cena spreminja glede na obremenitev omrežja, iz ure v uro.

Kako se podjetja lahko pripravijo?

Točno napovedovanje svoje obračunske moči bo prvotnega pomena, prerazporeditev porabe v cenejše tarifne bloke pa takoj za tem. Prva naloga je še nekako jasna, druga pa postane za človeške zmogljivosti preveč zahtevna in zamudna. Pomagamo si lahko s sistemi za aktivni odjem, kot je naš inGenious Flex, ki na podlagi zbranih podatkov in določenih omejitev porabo prerazporedijo v cenejši tarifni blok. Cilj je presežke porabe preprečiti in dogovorjeno moč čim bolj znižati.

Najdražji tarifni blok je na delovni dan med 7. in 14. uro. Ali to pomeni, da bomo delavce klicali v službo vsak dan ob drugačni uri?

Ne, sploh ne. Po naših izkušnjah pameten sistem za aktivni odjem največje prihranke ustvari prav

Intervju - Peter Kosin

65

pri porabnikih, ki nimajo človeškega dejavnika.

Govorim o pečeh, zamrzovalnikih, prezračevalnih sistemih, avtomatskih paletizerjih in tako naprej.

V Inei se že leta ukvarjamo z industrijsko energetiko, med drugim z izravnavo konic. To je zamik zagona velikih bremen z namenom razporeditve obremenitve omrežja. Če vzamemo na primer tri elektroobločne peči, je največja moč potrebna prav pri njihovem zagonu – če vse tri zaženemo naenkrat, je skupna potrebna moč trikrat večja kot pri zaporednem zagonu. Ko je v sistemu deset, dvajset takšnih naprav, je lahko potrata – se pravi morebitni prihranki – zelo velika.

O kakšnih prihrankih govorimo?

Profil porabe je približno tako individualen kot številka čevlja (smeh, op. p.). Porabnike lahko razvrstimo v širše kategorije, vendar je točna številka vedno odvisna od potreb in specifik posameznega podjetja. Projekti, ki smo jih opravili do zdaj, kažejo na prihranke med petimi in 15 odstotki na računu za elektriko. To je brez kakršnegakoli zmanjšanja porabe, ki ga naš sistem tudi lahko prepozna, in brez upoštevanja novih cen omrežnine – te so za zdaj še neznanka, ki jo poznajo le na Agenciji za energijo.

Projekti, ki smo jih opravili do zdaj, kažejo na prihranke med petimi in 15 odstotki na računu za elektriko.

Do 15 odstotkov brez zmanjšanja porabe, kaj pa z njo?

Najcenejši kilovat bo vedno tisti, ki ga ne porabiš. inGenious Flex podpira tudi zmanjševanje porabe. Če ni potrebe po delovanju določenega stroja v nekem trenutku, ga bo izklopil. Potem je tu še stvar lastne proizvodnje, fotovoltaika na strehi, kogeneracija toplote in tako naprej. Ko lahko porabo prilagodimo glede na lastno proizvodnjo, z napovedovanjem osončenja in posledično proizvodnje iz sončnih celic, prihranimo na dveh frontah.

Hranilniki, baterije?

Del uravnoteženega zajtrka. Hranilnik polni takrat, ko je proizvodnje veliko, in ga prazni, ko je elektrika iz omrežja najdražja. Cilj je seveda, da čim več energije prihranimo s prilagajanjem porabe proizvodnji oz. cenovnemu signalu. Baterijski hranilniki za celotno tovarno niso najbolj okoljsko

66

Intervju - Peter Kosin

Trenutno smo v nekem prehodnem obdobju, ko so se cene stabilizirale, za nami pa prihaja preobremenjeno prenosno omrežje, ki ga bomo reševali z omrežnino.

odgovorna rešitev, poleg tega postanejo precej zajetna investicija v infrastrukturo, ki brez dobrega sistema za upravljanje niti ni do konca izkoriščena.

Potem imamo še porast električnih vozil, ki so z vidika aktivnega odjema idealen odjemalec – potrebujejo predvidljivo količino energije v predvidljivem in precej širokem časovnem okvirju. Vozni park se nam lahko polni kadarkoli, tudi ponoči, ko nič drugega ne teče, pa še elektrika je najcenejša.

Je sistem za aktivni odjem zajetna investicija?

Implementacija je pretežno digitalna, torej nadzorni center, strežniki, krmilniki. Vsem je v interesu, da prihranijo čim lažje in brez nepotrebnih stroškov, zato tudi sistem zahteva minimalno vzdrževanje. Po začetnem učnem obdobju, ko skupaj ugotavljamo in nastavljamo omejitve, sistem teče sam. Preden se kdo vpraša, ali se mu bo proizvodnja sama zagnala sredi noči, ko v obratu ni nikogar – seveda ne, poleg tega pa vedno obstaja ročni override, nič ni prepuščeno naključju.

Tudi programska oprema nekaj stane, še posebej pametna – koliko?

Enoličnega odgovora ni – z velikostjo industrijskega obrata se povečujeta kompleksnost in cena sistema. Merimo na povrnitev investicije v približno enem letu, lahko še prej, odvisno od cen elektrike v prihodnosti. Pred energetsko krizo se investicija v tak sistem ni izplačala, elektrika je bila poceni.

ZVOK STRASTI

Tisti, ki prehitijo uvedbo novih tarif, bodo od sistema imeli največ, nepripravljeni pa bodo plačevali.

Trenutno smo v nekem prehodnem obdobju, ko so se cene stabilizirale, za nami pa prihaja preobremenjeno prenosno omrežje, ki ga bomo reševali z omrežnino. Tisti, ki prehitijo uvedbo novih tarif, bodo od sistema imeli največ, nepripravljeni pa bodo plačevali. Gospodinjstva (tj. porabniki s priključno močjo do 43 kW) bodo dobila dve leti odpustkov presežne moči, industrija, kot kaže, ne.

Industrija je širok pojem – kdo bo imel največ od aktivnega odjema?

Proizvodna podjetja po naših izkušnjah lahko prihranijo največ, ne obstaja pa minimum. V enostavnih in potratnih proizvodnih procesih je najlažje najti prihranke, precej preprosto je optimizirati tudi klimatizacijo, nas pa izgube v drugih procesih vedno znova presenetijo. Še vsak, ki sem ga slišal reči, da se pri njih tega ne da, si je po začetni analizi premislil. Od težke industrije do malih in srednjih storitvenih podjetij, povsod lahko prihranimo kakšen odstotek.

Poskrbite za neprekosljivo zmogljivost, edinstven dizajn in si prilastite asfalt z Akrapovičevim izpušnim sistemom. Njegovo kakovost lahko vidite, slišite in se je dotaknete – je rezultat mojstrske izdelave, tehnološkega znanja ter uporabe vrhunskih materialov.

Akrapovič d.d., Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com

SPLOŠNO OPOZORILO Zaradi globalne distribucije izdelkov podjetja Akrapovič d.d. niti podjetje Akrapovič d.d. niti nobena njegova podružnica ne jamčijo, da je izpušni sistem skladen z zakonodajo na področju emisij v zrak in emisij hrupa oz. zakonodajo o označevanju v vseh državah. Informacije o veljavni zakonodaji, ki ureja uporabo izdelka, mora kupec pridobiti samostojno, prav tako pa mora zagotoviti tudi skladnost s to zakonodajo.

SPLOŠNO OPOZORILO: Zaradi globalne distribucije izdelkov podjetja Akrapovič d.d. niti podjetje Akrapovič d.d. niti nobena njegova podružnica ne jamčijo, da je izpušni sistem skladen z

68

Energetika

Energetika

Kako se lotiti nakupa

sončne elektrarne

K

1.

KORAK: Poiščite sogovornika – specializirano podjetje, ki ima ustrezno znanje in s katerim se lahko celovito pogovorite o energetskih izzivih, s katerimi se srečujete. Večja podjetja imajo takšne energetske strokovnjake pogosto med zaposlenimi, medtem ko v manjših takšnega znanja ni dovolj.

Lastnik, direktor, v nekaterih primerih celo vodja nabave je prepuščen temu, da se zanese na rešitve na trgu. Čas trajanja 1. koraka: približno en mesec.

2.

KORAK: V podjetju pripravijo študijo izvedljivosti. V sklopu tega zajamejo celotno energetsko sliko posameznega odjemalca. Preverijo, kakšne so možnosti, ki pridejo v poštev, in nato predlagajo rešitev, ki vključuje sončno elektrarno, baterijski hranilnik ter prikaz ekonomike projekta in tehnične izvedljivosti. V tem koraku sta vključeni idejna rešitev in ponudba za izvedbo. Čas trajanja 2. koraka: idejna zasnova projekta je pripravljena v enem mesecu.

Ena izmed rešitev za nižje stroške električne energije je lahko sončna elektrarna.

Peter Kumer, solastnik in direktor podjetja Enertec in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, svetuje, kako se lotiti premisleka in nakupa.

ot pravi Peter Kumer, sončne elektrarne ni mogoče postaviti kjerkoli. Več kot 20 odstotkov vlog za izdajo soglasja, ki je pogoj za priklop elektrarne na omrežje, je zavrnjenih. Razlogi za zavrnitev so najpogosteje tehnične narave in so povezani z zmogljivostjo elektroenergetskega sistema oziroma distribucijskega omrežja.

Elektroenergetski sistem so zgradili v nekdanji državi in je bil namenjen prenosu energije visoke napetosti na nizko napetost, iz elektrarn do končnih odjemalcev. Predvsem majhni odjemalci, to so gospodinjstva in majhna podjetja, so lahko priključena na transformatorske postaje, ki so lahko od njihovih objektov oddaljene tudi več sto metrov ali celo več. Tehnično gledano v takšnih primerih fizična zmogljivost ne ustre-

Kako se lotiti nakupa sončne elektrarne?

3. za pogojem za priklop razpršenega vira sončne elektrarne na omrežje, zato vlogo zavrnejo, pojasnjuje Peter Kumer.

Danes si lahko vsak dokaj preprosto izračuna, kakšna kapaciteta sončne elektrarne bi bila zanj primerna. Zadošča pregled letne porabe, ki je osnova za odločitev, kakšno elektrarno bi potreboval glede na svoje potrebe. »Z novim načinom obračunavanja električne energije in omrežnine v prihodnjem letu se bo to spremenilo, sistem bo bistveno bolj kompleksen, izračun pa občutno bolj zapleten,« pojasnjuje Peter Kumer.

Skupaj z baterijami oziroma hranilniki električne energije

Vse kaže, da se bodo v prihodnje sončne elektrarne gradile skupaj z baterijskimi hranilniki, da bo omrežje čim manj obremenjeno. To pomeni, da bo način za določitev optimalne velikosti sončne elektrarne oziroma energetske rešitve zahteval natančen izračun, pri katerem bo treba upoštevati več dejavnikov. Na trgu lahko nastane vrsta kvazi pravilnih rešitev, ki kupcem na dolgi rok ne bodo

KORAK: Odločitvi stranke sledi izvedba, ki je lahko celovita ali fazna.

Pomembno je vedeti, da bo jeseni 2023 razpis za obnovljive vire energije, ki bo v pomembnem delu temeljil na kombinaciji sončne energije in baterijskih hranilnikov. Pričakuje se, da bodo na voljo nepovratna sredstva. Čas trajanja 3. koraka: od štiri do šest mesecev. »Od prvega stika do postavitve in zagona sončne elektrarne lahko mine tudi več kot šest mesecev,« pojasnjuje Peter Kumer.

zagotavljale pričakovanih in obljubljenih učinkov/prihrankov. Lahko se zgodi, da se bodo kupci odločali za rešitve, ki zanje ne bodo optimalne, morda celo sploh primerne, opozarja sogovornik.

E-mobilnost in sončne elektrarne z roko v roki

V Sloveniji smo sorazmerno močno zakorakali v smer podpore in hitrejšega razvoja e-mobilnosti.

Država vedno bolj spodbuja tovrstne korake, saj

69

so na voljo številne ugodnosti: nepovratna sredstva Ekosklada, investicijska davčna olajšava za podjetnike, poračunanje davka na dodano vrednost za nakup in boniteta v višini nič evrov, pri čemer za posamezne ugodnosti obstajajo kriteriji in različni razredi, izpostavlja Peter Kumer.

Kot pravi, gre e-mobilnost z roko v roki s sončnimi elektrarnami. Viške električne energije, ustvarjene v sončnih elektrarnah, ki bi jih sicer shranjevali v baterije, lahko uporabniki porabijo za polnjenje električnih vozil. »Gre za kombinacijo sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov, polnjenja električnih vozil in ogrevanja na električno energijo.

V bistvu gre pri tem za precej kompleksen sistem, ki pa, če je pravilno naslovljen, investitorjem prinaša dolgoročno zelo pozitivne finančne učinke,« pravi Kumer.

Parkirišča in fotovoltaika

Na ravni EU se sicer sprejema zakonodaja, ki določa, da bodo morali biti vsi novi in v nadaljevanju obstoječi objekti z določeno tlorisno površino – spodnja meja naj bi se gibala med 250 in tisoč kvadratnimi metri površine, a dokončno še ni določena – opremljeni s fotovoltaiko. EU je na ta način ukrepala zaradi nedavne energetske krize in spodbudila nove kapacitete za proizvodnjo električne energije, pojasnjuje Peter Kumer.

Tudi zato je vlada sprejela Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), s katerim opredeljuje obvezno postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah. Na primer pri novogradnji utrjenega parkirišča s površino več kot tisoč kvadratnih metrov.

Podjetje Enertec, d. o. o., je ponudnik rešitev za izrabo obnovljivih virov energije. Pod blagovno znamko Moja elektrarna ekipa mladih, inovativnih in okolju prijazno naravnanih strokovnjakov skupaj s partnerji poskrbi za celovite rešitve na področju energetike in obnovljivih virov.

Pri delu jih vodijo strokovnost, znanje, spoštovanje in skrb za zaposlene, razvoj novosti, partnerski odnosi, varnost za investitorje, odgovornost do naravnega okolja in skrb za sončno prihodnost.

Enertec, d. o. o.

Ulica borcev 58 2000 Maribor E: info@enertec.si

72

Pametne rešitve

Pametne rešitve

73

Čas je zlato, obrnimo ga sebi v prid!

Kako zakonsko regulacijo evidence delovnega časa obrniti v priložnost za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti naših podjetij?

Č

as je zelo dragocen človekov vir. Poslanstvo nas, Špičakov, in seveda tudi vseh vas, vodij, je, da omogočite sodelavcem, da lahko to dragoceno surovino čim bolje izkoristijo.

Ključna značilnost časa je, da nam je vsem dan v enaki količini – 24 ur v dnevu, sedem dni v tednu, 365 dni v letu –, da ga ne moremo shraniti na zalogo ali računati na obresti. Kako uspešno ga razporedimo na ključne prioritete, je naša izbira. Ta se odrazi v kratkoročnem in dolgoročnem uspehu.

Včasih opazim direktorja, ki se odpravlja z dogodka SBC, in smuknem v zadnjem trenutku v dvigalo, da se mu pridružim. Takoj me spozna in mi namigne: »Stanovnik, mene ne zanimajo ure in 'štempljanje'. Samo rezultati so tisti, ki štejejo!« Ker je nadstropij malo, sva že v kletni garaži.

Izkoristim še nekaj trenutkov, ga spremim do njegovega avtomobila in mu namignem: »Pravi kazalec, ki ga velja spremljati, je pravzaprav učinkovitost. To pa pomeni, da moramo rezultat deliti s časom.« Rezultat je vedno treba postaviti v kontekst. Čas je eden tistih kontekstov, ki je najpogosteje v imenovalcu (R/t).

Avtor: Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International

Previharimo viharje

Krizni časi, v katere smo vedno globlje zabredli, nam onemogočajo intenzivno dvigovanje rezultatov. Zato se lahko toliko bolj posvetimo imenovalcu, torej času, v katerem dosegamo rezultate (R/t). Tehnološke revolucije z novimi izzivi so vedno pogostejše. Tisti, ki jim uspe dovolj zgodaj prepoznati nevarnosti in obrniti svoj čoln proti novim priložnostim, se prebijejo daleč pred konkurenco. V proizvodnji sta to avtomatizacija in robotizacija, v preostalih panogah pa digitalna transformacija. Ključno je zavedanje, da je človek v središču vseh teh transformacij: »Digital but human!* «

Učinkovitost je torej vedno treba opazovati v celovitem dnevnem ciklu, ki ga sestavljajo segmenti, kot so delo, družina, šport, spanje ... Hkrati so naše prioritete v različnih življenjskih obdobjih različno razporejene. Naša osebna naloga je, da postanemo mojstri uravnoteženega razporejanja časa.

Naloga nas, vodij, pa je, da s tehnologijo ter optimizacijami procesov in poslovnih modelov skrajšamo čas, ki ga sodelavci potrebujejo za določeno delo.

Tako z veseljem popoldne odrinejo domov v objem družine in na šport ter napolnijo svoje baterije.

Štiriperesni model

Eden najbolj priznanih konceptov stalnih izboljšav je zanesljivo krog PDCA (Plan-Do-Check-Analyse). Vse najboljše informacijske programske rešitve v sebi skrivajo elemente tega kroga in seveda jih najdete tudi v Špicinih rešitvah za evidenco delovnega časa in kontrolo pristopa, ki jo sestavljajo moduli Planiranje, Spremljanje, Upravljanje in Analiza.

1. Planiranje delovnega časa je tipično zelo zahtevna naloga, saj zahteva upoštevanje raz-

Benjamin Savšek - Beni, zlati evropski in svetovni prvak ter zlati slovenski olimpijski šampion ličnih dejavnikov in omejitev, tako osebnih kot zakonskih in poslovnih. Pogosto to pomeni prepletanje urnikov, ki so za svinčnik in radirko nerešljiv izziv.

2. Spremljanje delovnega časa po

projektih in kupcih. Vse dobro organizirane projektne organizacije, pa tudi programske hiše, kot je naša Špica, vodijo čas, ki ga posamezni sodelavci posvetijo različnim projektom oziroma kupcem. Eden ključnih kazalcev je, kolikšna je količina tega časa in po kakšnih tarifah se obračuna. Te informacije so tudi ključnega pomena za prihodnje projekte in pripravo ponudb ter pogajanja glede cene in časovnih rokov.

3.

Upravljanje in evidenca prisotnosti in odsotnosti. Dobra programska oprema omogoča določeno samoupravljanje delovnega časa. To pomeni

zmanjšanje administrativnega dela v kadrovskem oddelku, saj določena usklajevanja in zamenjave, predvsem v primeru odsotnosti, lahko potekajo avtomatično. Vse informacije o odsotnosti pa so na voljo v realnem času, tudi v modulu Planiranje.

4. Analiza delovnega časa nam omogoča, da na podlagi zbranih informacij damo določene iniciative in poiščemo vzorce, ki nam olajšajo načrtovanje.

Konsolidirane časovne kategorije pa se prevedejo v plačne kategorije in tako izredno pospešimo obračun plač.

Preizkusite nas v praksi V naslednjem obdobju do konca oktobra: lahko brezplačno preizkusite našo programsko opremo za evidenco delovnega časa na naslovu https:// www.spica.si/registracija-in-evidenca-delovnega-casa, so vam na voljo naši svetovalci, da posamezne vaše zahteve skupaj naslovite in preizkusite v praksi https:// www.spica.si/brezplacni-videoklic, nas lahko tudi kadarkoli pokličete za predstavitev ali brezplačno diagnostiko EDČ na telefon +386 1 568 08 27 ali pošljete e-poštno sporočilo na sales@allhours.com, pokličete, da vam posredujemo najbližje reference (https://www.spica.si/baza-znanja?c=Case-study) – našo rešitev ima implementirano že več kot 80 članov SBC.

74

Digitalizacija

Še vedno PREMALO DIGITALNI

D

igitalizacija je vse pomembnejša za poslovanje podjetij.

Vključevanje rešitev, kot so avtomatizacija, digitalna orodja za podatkovno analitiko, digitalni dvojčki, ki podjetjem pomagajo simulirati zahtevne situacije in se nanje pripraviti, orodja za boljši nadzor tehničnih in inženirskih procesov ter oblačne rešitve, lahko pripomore k izboljšavam v poslovanju, poveča učinkovitost in dodano vrednost ter zmanjša število napak in zniža poslovne izgube. Pri ameriškem mediju Industry Week med prednostmi digitalizacije posebej prepoznavajo tudi priložnosti, ki jih ta ponuja za zajem in prenos znanja s starejših na mlajše generacije sodelavcev, ki to znanje nato obogatijo še z lastnimi veščinami.

56 odstotkov evropskih podjetij dosega osnovno stopnjo digitalizacije, odstotki za višje ravni digitalizacije so občutno nižji, kažejo podatki Eurostata za leto 2021. Najbolj digitalno napredna so podjetja v skandinavskih državah, najmanj romunska in bolgarska. Slovenska podjetja so se v raziskavi uvrstila v zlato sredino.

Majhni so prožni

Slovenija je za zdaj pod radarjem velikih, zato podjetja še ne čutijo velikega pritiska, da se morajo digitalizirati. A ta ležeren občutek je varljiv in nevaren, hitro odzivanje na digitalne tehnološke spremembe je namreč nujno.

Po besedah Toneta Stanovnika, lastnika podjetja Špica International in člana senata SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, podjetja v Sloveniji morda še ne čutijo tako močnega pritiska in mednarodne konkurence v smeri digitalizacije. Tudi zato, ker je naša država pod radarjem velikih, meni Stanovnik. »Ta ležeren občutek je seveda varljiv in nevaren, saj tudi na domačem trgu vznikajo konkurenti, ki gradijo svojo prebojno špico ravno na digitalizaciji tradicionalnih procesov in na digitalni preobrazbi poslovnih modelov. Hkrati pa ta uspešna majhna ter hitro rastoča mala in srednja podjetja kmalu začutijo, da je slovenski trg zanje premajhen, saj je do vsake meje, kamor se obrneš, le kakšno uro vožnje,« ugotavlja Stanovnik, ki s Špico International podjetjem pomaga z naprednimi rešitvami za evidenco delovnega časa, nadzor pristopa in spremljanje oskrbovalnih verig.

Ugotovitvi, da se v Sloveniji v primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami nekoliko manj zavedamo pomena digitalizacije, pritrjuje Stojan Kokošar, glavni direktor podjetja Kolektor

Digitalizacija

75

Sisteh, vodilnega domačega ponudnika tehnoloških rešitev za področje avtomatizacije, oskrbe z električno energijo ter obdelave in upravljanja voda. Povpraševanje po digitalizaciji je sicer v času epidemije koronavirusa opazno naraslo, saj so podjetja ugotovila, da potrebujejo korenitejše spremembe v proizvodnih procesih za doseganje lastne konkurenčnosti.

Podjetja najbolj povprašujejo po treh osnovnih funkcionalnostih pametnih tovarn: samodejnem zajemu podatkov, dinamičnem načrtovanju proizvodnje in uvedbi brezpapirne proizvodnje, kar vse, kot pravi Kokošar, z rešitvami učinkovito naslavljajo tudi v njihovem podjetju. ˝ Stojan Kokošar, Kolektor Sisteh

Na odločitev za digitalizacijo vplivajo različni dejavniki

Prehod v digitalizacijo zahteva, da podjetja dobro proučijo lastne poslovne procese in potrebe ter odstranijo ovire, ki bi lahko upočasnile ta korak.

Za digitalizacijo je nujno potreben tudi preskok v kulturi podjetja. Sodelavcem je treba pojasniti prednosti digitalizacije, pa tudi realna pričakovanja in izzive, da se bodo lažje spopadli s kratkoročnimi motnjami v zameno za dolgoročne pridobitve, v zapisu z naslovom Kaj je digitalna preobrazba? poudarjajo pri podjetju Precognize, ki razvija softverske rešitve za industrijo in je del nemške skupine Samson.

Pomembno je, da ne izgubimo ravnotežja in ohranimo človeka v središču te digitalne revolucije.

Digital but Human!

Tone Stanovnik, Špica International Odločitev za digitalizacijo podjetja je lahko odvisna od več dejavnikov, kar vključuje predvsem vrsto industrije, strukturo vodstva oziroma lastništva in (poslovno) strategijo posameznega podjetja. Pri podjetju Kolektor Sisteh , kjer z rešitvami pomagajo vsem vrstam podjetij, ugotavljajo, da uspešne digitalizacije ni brez priprave digitalnih strategij. Te izhajajo iz krovnih strategij podjetij in iz njihovih poslovnih ciljev, ki so največkrat povezani s povečanjem produktivnosti ali znižanjem operativnih stroškov, razloži Stojan Kokošar.

76

Digitalizacija

Več priložnosti je na robu

Tone Stanovnik poudarja, da se morajo podjetja hitro odzivati na digitalne tehnološke spremembe, še preden bo prepozno. Ocenjuje, da so majhna in srednja podjetja v tem pogledu lahko prožnejša, »kar je tudi neke vrste osnovno gibalo ekonomije in omogoča, da manjši in bolj agilni prehitevajo velike. Tudi Darwinova teorija nas uči, da so veliki dinozavri v preteklosti izumrli zaradi nezmožnosti prilagajanja stalnim spremembam.« Kje in kaj digitalizirati, da bo učinek najboljši? »Ocenjujem, da je tehnološka sredina dolgočasna in sta dogajanje in odzivnost pomembna na robu področja, kjer lahko dosežemo največji učinek in prebojno prednost. Trenutno se dogajajo ogromni tehnološki premiki na področju učinkovitosti v proizvodnji in logistiki. Ključnega pomena je tudi upravljanje delovnega časa po konceptu PDCA (»Plan-Do-Check-Analyse« ali slovensko načrtuj-izvedi-preveri-analiziraj; op. a.).

Z digitalnimi rešitvami je treba opremiti in mobilizirati sodelavce, da lahko delujejo na terenu, med policami v skladišču in trgovini, kjer se nahajajo kupci, ter se lahko z informacijami na dlani hitro odzovejo na njihove zahteve, pravi Stanovnik.

Ugotavljamo, da kakovostna podpora lastnikov in vodstva za digitalizacijo bistveno prispeva k visoki zavzetosti projektnih ekip, kar pospeši čas uvedbe sodobnih digitalnih rešitev in njihovo dosledno uporabo.˝ Stojan Kokošar, Kolektor Sisteh

Digitalizacija

Napredujemo, a delo še ni končano

Stanovnik poudari tudi pomen krepitve veščin in znanja o digitalizaciji v širši družbi. Slovenija se z leti umešča vedno višje na evropski lestvici digitalizacije gospodarstva in družbe (DESI – Digital European Economy and Society Index, op. a.).

Stanovnik je pred slabim desetletjem na GZS vodil skupino za projekt digitalizacije, pripravili so načrt, kako se s takratnega 17. mesta pomakniti višje. Danes je Slovenija na 11. mestu.

A truditi se je treba naprej, saj zaostajamo na področju izobraževanja in spodbujanja internega digitalnega podjetništva, opozarja Stanovnik. »Logiko in informatiko bi morali kot predmeta umestiti v osnovnošolski kurikulum,« je prepričan sogovornik. Predlaga, da informatika vstopi skozi predmet tehnika, ki je že na urnikih. »S tem bi učenci prišli do praktičnih znanj – ne samo, kako informatiko uporabljati, temveč kako z informatiko ustvarjati novo dodano vrednost.«

Gre za tek na dolge proge in treba je začeti tukaj in zdaj, če želimo zmagati jutri. Tako bomo prišli do svetovnih šampionov tudi na področju digitalnega podjetništva, razmišlja Stanovnik.

€ Veliki prihranki in priložnosti na robu Stanovnik ocenjuje, da je največ priložnosti na robu in ne v sredini. Pojem roba pojasni z razlago, da je pri velikih podjetjih pogosto v središču digitalne transformacije prenova sistema ERP. Sam zagovarja pristop, da podjetja lahko največ pridobijo, če vzpostavijo mesta zajema podatkov (POC – Point of Capture) čim bližje mestu, kjer se podatki rojevajo. »Tehnologije črtne kode in RFID danes že omogočajo določeno lokalno avtonomijo (Smart Edge), da z obilico surovih podatkov ne zatrpajo zalednega sistema MRP/ERP/ CRM (sistemi za načrtovanje materialov in resursov ter upravljanje odnosov s strankami, op. a.).« Stojan Kokošar izpostavi primer, ko so z uvedbo digitalne rešitve pomagali zvišati raven fleksibilnosti proizvodnje v srednje velikem podjetju. Ključna je bila možnost vpogleda v dejansko stanje izvedbe posameznih naročil oziroma delovnih nalogov v realnem času. Podjetje lahko zdaj upošteva določene kasnejše spremembe zahtev svojih kupcev, ne da bi za to moralo preklicati oziroma lansirati nove delovne nalo-

ge. Na račun precejšnjega zmanjšanja porabe časa, ki so ga v preteklosti potrebovali za ročno beleženje podatkov, neposredno prihranijo 30 tisoč evrov letno, saj je zajem podatkov na vseh delovnih mestih samodejen. Kljub povečanju fleksibilnosti so z ustreznimi procesnimi optimizacijami ne samo ohranili, temveč celo znižali proizvodne stroške in s tem dodatno prispevali k lastni konkurenčnosti. Uvedba standarda brezpapirne proizvodnje je znižala celoten strošek tiskovin za več kot 70 odstotkov, pove Kokošar in doda, da so nekatera podjetja z njihovimi digitalnimi rešitvami dvignila produktivnost za več kot 20 odstotkov, kar je ogromno.

€ € € Javni razpisi: dobrodošel pospešek Javni razpisi za digitalizacijo so dobrodošli, a morajo osnovne pobude in projekti teči v podjetjih, tudi če niso uspešna na razpisih, saj je digitalizacija vprašanje dolgoročnega preživetja, je prepričan Stanovnik.

Razpisi so lahko pospešek, da se projekti hitreje odvijajo in so za podjetja finančno manj obremenjujoči. Pomagajo lahko premostiti tipično obdobje malodušja, ki pogosto nastopi po začetnem navdušenju in vodi v tako imenovano dolino razočaranja. Predvsem pa je

77

zelo pomembna tretja faza, ko se storitev že »prime« , to je optimizacija, ki skozi intenzivno izobraževanje uporabnikov in nastavitev zahtevnih funkcionalnosti prinaša šele pravo vračilo vložka (ROI) v digitalne projekte.

Da so javni razpisi dobrodošli, se strinja tudi Stojan Kokošar, a je, pravi, javnih sredstev za digitalizacijo bistveno premalo. Predlaga, da bi bilo glede na dokazane prednosti sodobnih tovarn prihodnosti smiselno kar se da povečati nepovratne spodbude, kar bi pozitivno prispevalo h konkurenčnosti ne samo posameznega podjetja, temveč celotnega gospodarstva.

€ Investicija v prihodnost Opazimo lahko izjemne rezultate pri podjetjih, ki digitalno preobrazbo razumejo kot investicijo v prihodnost in projekte v celoti financirajo z lastnimi sredstvi. To so podjetja, ki razumejo vseobsegajoče prednosti digitalizacije in so seznanjena s kratkim rokom povračila investicije (ROI), če se odločijo za partnerja, ki je sposoben slediti njihovim izzivom in prioritetam ter jih optimalno nasloviti, poudarja Stojan Kokošar.

78

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Smo na točki, ko se moramo vprašati,

ali si res želimo živeti v takšni družbi SBC in KPK v skupni akciji za ničelno toleranco do podkupovanja in korupcije

Dr. Robert Šumi

79

80

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Dr. Robert Šumi

jela ga bo vlada, nazadnje pa poslanci v državnem zboru. Osnutek je zasnovan tako, da v boj proti korupciji vključuje vse mogoče deležnike, medije, civilno družbo …

Kaj lahko KPK ukrene, ko zaznate sume koruptivnega dejanja?

Nismo ne policija, ne sodstvo, ne tožilstvo. Ko zaznamo sum kaznivega dejanja, ga odstopimo policiji oziroma tožilstvu. Izvajamo preventivne in nadzorstvene aktivnosti, ozaveščamo, usposabljamo ipd. Ob tem pa mora vsak deležnik v družbi opraviti svoj del, če hočemo uspešno preprečevati korupcijo in imeti učinkovite institucije. Zdaj smo namreč v situaciji, ko opozorimo na nepravilnosti v družbi, pa naša opozorila pogosto izzvenijo.

Razen prepovedi lobiranja dve leti po prenehanju funkcije in dvoletne prepovedi poslovanja lastnega podjetja z organom, kjer je ta funkcionar deloval, ni drugih omejitev.”

D Sloveniji.

r. Robert Šumi je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) od aprila 2020. Pravi, da so za njim tri dinamična leta. Odprtih ima kup projektov, verjetno ključen je prenova Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki

Kaj je poslanstvo KPK? Na KPK smo primarno odgovorni za krepitev pravne države s preprečevanjem korupcije, krepitvijo integritete in transparentnosti ter preprečevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov.

Naše delovanje je usmerjeno predvsem v javni sektor, ki pa se prepleta z zasebnim sektorjem.

Ker verjamemo, da je integriteto nujno krepiti na vseh ravneh družbe, je ključno, da pri naših prizadevanjih sodeluje kar najširši krog deležnikov.

Svoja prizadevanja tako usmerjamo tudi v različne preventivne aktivnosti, ena od takšnih je sodelovanje s SBC.

Kako opažate nezadovoljstvo državljanov s KPK? Prevelika pričakovanja javnosti do KPK glede na pristojnosti, ki jih imamo po zakonih, vodijo v razočaranja in dvom o učinkovitosti takšne institucije. Ta nerealna pričakovanja so nastala okrog leta 2013, ko so ljudje pričakovali obsodbe politikov, ki ju je poročilo KPK zelo obremenilo, a se ni zgodilo nič. Ko izdamo ugotovitve o nepravilnostih in potem za to nihče ne odgovarja, nam pa zakon ne daje pristojnosti za sankcije, KPK izpade kot neučinkovita institucija.

Mar vam pričakovanje javnosti ne daje moralnega vpliva in moči?

Kultura v Sloveniji določa vpliv, ki ga KPK lahko ima kot regulator. Opažam, da se v bolj zrelih kulturah ugotovitve organa za preprečevanje korupcije upoštevajo bolj, v manj zrelih kulturah pa manj. V zadnjih so regulatorji lahko primarno ustanovljeni zgolj z razlogom, da zadostijo kriterijem EU. Pripravljamo prenovljeno Resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Resolucija, op. p.), v katero polagamo velike upe. Prva je nastala leta 2004, a je po dveh desetletjih že močno zastarela in potrebuje spremembe.

Osnutek nove Resolucije bomo jeseni dokončali v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje, spre-

Obstaja odgovor, kdo najpogosteje podkupuje javne uslužbence?

Kdor ima denar in interes. Zato smo se s SBC v skupni akciji izrekli do ničelne tolerance do podkupovanja, še zlasti na področju javnih naročil. Veseli smo vseh združenj, ki si želijo drugačne družbe, to je družbe brez korupcije. Poleg SBC sodelujemo tudi z lokalno ravnjo, npr. Občino Domžale, pa tudi z Zavodom za šolstvo, Združenjem nadzornikov Slovenije, civilno družbo in drugimi. KPK ne more biti učinkovita v boju proti korupciji brez sodelovanja z drugimi.

Kako vaša komisija vseeno občuti moč politike?

To je odvisno od tega, kdo vodi KPK. Če bi bil jaz osebno podvržen vplivom politikov in njihovih želja, bi bil neprofesionalen, pristranski in neučinkovit. Ima pa KPK kot institucija varovalo, vsako prijavo pri nas namreč prouči strokovna služba, ki svoje ugotovitve predstavi tričlanskemu senatu. Objektivni smo do vseh obravnavanih primerov, ne glede na politično opcijo. Za vse veljajo isti vatli, tako za predsednika vlade kot za občinskega svetnika. Je pa res, da je odgovornost predsednika vlade večja kot odgovornost občinskega svetnika.

Naša vloga je, da nadziramo osebe na naj odgovornejših funkcijah v državi in organe, kjer so zaposleni, ali dosledno upoštevajo določbe ZIntPK. Tu pa ne gre zanemariti blatenja na naš račun, tako prek družbenih omrežij kot z vlaganjem kazenskih ovadb zoper uslužbence KPK. Naj učinkovit eje se moč politike pokaže pri proračunu KPK,

81

saj ravno politika pogojuje naše potrebe po IT-razvoju, zaposlitvah novih strokovnih kadrov in investicijah v opremo. To je mehek, a zelo učinkovit vzvod, kako narediti našo neodvisnost relativno in nam otežiti delo. Če nam vlada ni naklonjena, nam enostavno zmanjša letni proračun. Na ta način nas zelo učinkovito stisne v kot. V zadnjih dveh desetletjih se je to kar pogosto dogajalo.

Kako je s t. i. revolving doors pri nas, torej da si politiki še v času mandata poiščejo naslednjo službo v zasebnem sektorju?

Na tem področju je pri nas zakonodaja zelo ohlapna. Razen prepovedi lobiranja dve leti po prenehanju funkcije in dvoletne prepovedi poslovanja lastnega podjetja z organom, kjer je ta funkcionar deloval, ni drugih omejitev. Glede na primerjave z drugimi državami vidimo, da bodo tu potrebne spremembe, na kar smo že opozorili.

Kako številčna je KPK trenutno?

Nas je 47, imamo pa možnost za zaposlitev še desetih strokovnih sodelavcev. Naš letni proračun znaša 2,5 milijona evrov, več kot 70 odstotkov tega za plače. Obenem je to zanka za samostojnost in neodvisnost, kot že rečeno.

Nam lahko ponazorite delo KPK skozi številke?

Polovica mojega mandata je za mano in bilo je zelo dinamično. Število prijav se vseskozi giblje nekje med 600 in 700 letno, vendar z vizijo aktualnega senata več pozornosti posvečamo kakovosti kot pa številu prijav.

Poleg prijav pa lahko (številčno) ponazorimo še nekaj področij, saj smo v zadnjih treh letih: u gotovili 19 od skupno 24 pravnomočnih kršitev integritete (prve let a 2018), i zvedli dva tematska nadzora nabav zaščitne opreme in analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva, p odali več kot 140 priporočil subjektom javnega sektorja, v več kot 310 primerih odstopili zadeve tožilstvu in policiji (v več kot 760 primerih pa drugim nadzornim organom), d osegli vnos sankcij za kršitve integritete v določbe sprememb Zakona o Slovenskem državnem holdingu in s kupaj z Zavodom za šolstvo vodili in širili projekt Integriteta: skupni cilj generacij.

82

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

Glede na vse našteto, kaj je za vas osebno kriterij učinkovitosti dela KPK? Upoštevanje naših ugotovitev in priporočil v praksi, kar pomeni implementacijo v sistem ali spremembo zakonodaje. Na področju zdravstva smo na primer podali več kot 40 priporočil in če obvisijo v predalih, pomeni, da smo neučinkoviti.

Postavlja se resno vprašanje, kakšen standard smo si postavili v Sloveniji. Mar je javni uslužbenec deležen sankcij le, če je pravnomočno obsojen?

Lahko ignoriramo ugotovitev, da smo politika dobili na laži in ni več vreden zaupanja, da je privilegiral določene ponudnike, spodbujal klientelizem, zavajal glede premoženja …? Se je naša družba res sprijaznila, da je to sprejemljivo?

Kje je tu odgovornost?

Trdimo, da je za dolgoročen razvoj slovenske družbe treba delati sistematično in dolgoročno.

Zato izvajamo projekte za implementacijo znanja o integriteti v vrtce in šole na otrokom razumljiv način. Izvajamo ogromno izobraževanj. Želimo, da se zavedanje o potrebi po spremembah v odnosu do korupcije razširi tudi na gospodarstvo. Če vplivni podjetniki rečejo, da si želijo drugačnega okolja, potem je to sporočilo, ki ima težo.

Večja ko je moč, večje je korupcijsko tveganje.

Konkreten odgovor je: zdravstvo, gradbeništvo, kadrovske odločitve, ignoriranje omejitev poslovanja, kjer izkoriščajo obvode itd.”

Kateri družbeni podsistem države je najbolj izpostavljen korupcijskim tveganjem?

Vsak, v katerem je denar. Večja ko je moč, večje je korupcijsko tveganje. Konkreten odgovor je: zdravstvo, gradbeništvo, kadrovske odločitve, ignoriranje omejitev poslovanja, kjer izkoriščajo obvode itd. V Sloveniji je legalno, da funkcionar posluje z obvodom, saj se zabriše sled do njegovega podjetja. Te sivine je še veliko več na lokalni ravni. V Sloveniji je bilo na zadnjih lokalnih volitvah spet izvoljenih kar nekaj županov, ki so pravnomočno kršili naše institute. Želim opozoriti, da je zelo subtilna meja, kje se začne korupcija. V Sloveniji je indeks zaznave korupcije, ki odraža percepcijo, zelo visok. Ko pa gledamo dokazano korupcijo na sodišču, je številka zelo nizka.

Koliko pošteni smo Slovenci po vašem mnenju?

Večina ljudi pri nas je poštena. Marsikdo niti ne razume, kaj je integriteta, pa je zelo pošten. V polju javnega sektorja in državne uprave pa se postavlja vprašanje, ali je res treba predpisati, kaj

vse je dovoljeno in kaj prepovedano. V slovenskem okolju je to očitno treba, v Skandinaviji pa imajo na primer manj regulative, ker se zanašajo na zaupanje. Pri nas imamo torej ogromno regulative, ampak je razkorak med legalnostjo (zakoni) in legitimnostjo (prakso) prevelik.

Ali je učinkovitost v javnem sektorju lahko humus za korupcijo? V mislih imam na primer zdravstvo kot nedelujoč javni sektor, saj njegovo nedelovanje kliče po korupciji. Kako pa naj ljudje pridejo do zdravstvenih storitev brez kuvert v marsikaterem delu javnega zdravstva ?

Odgovor je v človeku in njegovi moralnosti. Prav je, da se kot družba ne sprijaznimo s tem, da je treba nekomu v javnem servisu v zameno za izvedeno storitev, za katero je že plačan iz javnih sredstev, še nekaj dati.

V čem se ureditev položaja žvižgačev po zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki je začel veljati pred kratkim, dotika lastnikov podjetij? Kaj ureditev pomeni za lastnike podjetij? Če ima podjetje vsaj 50 zaposlenih, je zavezanec za vzpostavitev notranje prijavne poti. Obstajajo sicer izjeme, med katerimi so denimo subjekti z najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva, ravnanja z vodami, odplakami, odpadki, pridobivanja sekundarnih surovin, saniranja okolja idr.

Ne glede na število zaposlenih morajo notranje poti za prijavo vzpostaviti tudi podjetja, če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije (finančne storitve, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma). Podjetja z manj zaposlenimi pa lahko vsekakor vzpostavijo tak sistem, če presodijo, da je to pomembno za doseganje njihovih poslovnih ciljev.

Za podjetja z 250 zaposlenimi se je rok iztekel 23.

5. letos, manjša podjetja, ki zaposlujejo do 249 ljudi, pa imajo čas do 17. 12. letos.

Kateri so glavni poudarki nove ureditve?

ZZPri predstavlja pomemben korak predvsem k boljši normativni ureditvi tega področja v naši državi, ker celovito ureja na eni strani obveznost vzpostavitve notranjih prijavnih poti za javni in zasebni sektor ter zunanje prijavne poti za določene nadzorne institucije in KPK, na drugi strani pa odvrača od povračilnih ukrepov zoper prijavitelje ter jim zagotavlja učinkovito podporo in pomoč. Tudi za KPK je zakon dobrodošel, saj smo zaradi na novo pridobljenih pristojnosti predvideni kot osrednji organ za pomoč pri vzpostavitvi sistema prijavnih poti in njegovega nadzora.

Vsekakor pa je dober zakon zgolj podlaga, zato bo predvsem pomembno, kako se bo uresniče-

Dr. Robert Šumi

83

84

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije

val v praksi, saj so v zaščito prijaviteljev po ZZPri vključeni tudi številni drugi deležniki (organi za zunanjo prijavo, sodišča, zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije).

stroške poslovanja, kot so denimo možne kazni za menedžerje ali lastnike – z drugimi besedami, prijava nepravilnosti se izplača tudi stroškovno.

Kaj ureditev pomeni za zaposlene?

Predvsem troje: da bodo v svoji organizaciji pridobili zaupnika, da imajo zdaj možnost tako notranje kot zunanje poti prijave in da so v primeru povračilnih ukrepov delodajalca zaradi podane prijave zdaj upravičeni do zaščitnih in podpornih ukrepov (posebna pravila pri uveljavljanju sodnega varstva, brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološka podpora).

KPK želimo utrditi na mestu, ki ji pripada, to je preprečevanje korupcije ter krepitev integritete in transparentnosti.”

Kako naj podjetniki krepijo zavest o pomenu prijavljanja nepravilnosti? Ali je to sploh v njihovem interesu?

Seveda, saj je prijava nepravilnosti eden od temeljev krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti delovanja v družbi – s tem pa tudi vodenja z zgledom. S takimi dejanji se te vrednote krepijo tako znotraj delovnega okolja kot tudi širše. Podjetniki tako ohranjajo ugled svojega podjetja, s čimer je to privlačnejše za zaposlene in prihodnji kader, zmanjšujejo pa tudi negativne

Poudarjena zmogljivost.

Audi RS6 Avant odslej na voljo tudi pri Audi Sport partnerju v Avtohiši Vrtač.

Kako naprej v drugi polovici vašega mandata?

KPK želimo utrditi na mestu, ki ji pripada, to je preprečevanje korupcije ter krepitev integritete in transparentnosti. Želimo, da bi družba tudi s simboličnim strateškim dokumentom, torej Resolucijo, pokazala, da nam zdajšnje stanje ni všeč in da želimo napredek. Na področju ničelne tolerance do korupcije si želimo premik proti državam, ki jih imamo za zgled – npr. skandinavske in zahodnoevropske. Da bi to dosegli, moramo povezati vse deležnike, kjer bo moral vsak opraviti svoje delo. S tem bo odpadel tudi očitek o brezzobosti.

Avtohiša Vrtač Šuceva ulica 28, 4000 Kranj tel.: (04) 270 02 00, avtohisavrtac.si

Podatki o porabi in emisijah za Audi RS6 Avant: Poraba goriva (l/100 km), kombiniran način vožnje: 12,3 - 12,2. Emisije CO₂ (g/km), kombiniran način vožnje: 280 - 278. Emisijska stopnja: EURO 6 AP. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0239 – 0,0236 g/km. Emisija trdnih delcev: 0.00022–0,00018 g/km. Število trdnih delcev: 0,00056 x 10¹¹ – 0,00050 x 10¹¹. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM₁₀ in PM₂̦₅ ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO₂ so navedene v razponu, ker so odvisne od izbranih pnevmatik/platišč. PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več na www.audi.si

86

Integriteta

Integriteta

Za poslovanje z državo BREZ

PODKUPOVANJA SBC – Klub slovenskih podjetnikov se je v začetku septembra javno zavezal ničelni toleranci do podkupovanja javnih uslužbencev s poudarkom na javnem naročanju. Javna zaveza je nastala v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) z namenom krepitve integritete, za kar si prizadeva SBC.

N

a komisiji na področju krepitve integritete sodelujemo že s številnimi družbenimi skupinami, na primer v šolstvu s projektom Integriteta: skupni cilj generacij. Zdaj je tudi del gospodarstva prepoznal pomen visoke stopnje integritete v družbi, kar bo izredno pomembno tudi pri porabi javnih sredstev za odpravljanje posledic ujme, ki mora biti transparentna, odgovorna in izključno v javnem interesu,« je dejal predsednik KPK dr. Robert Šumi.

»

Za dvig ugleda in zaupanja

SBC – Klub slovenskih podjetnikov, ki povezuje več kot 400 nadpovprečno uspešnih slovenskih podjetnikov, ima od svoje ustanovitve leta 2014 ničelno toleranco do korupcije. Ta ni samo neetično dejanje, ampak predstavlja tudi oviro ekonomski rasti in trajnostnemu razvoju. Z javno zavezo ničelni toleranci do korupcije želi klub članom omogočiti, da v poslovnem svetu še dvignejo ugled in se okrepijo kot zaupanja vreden partner.

87

Protikorupcijska integriteta na transparenten in odgovoren način 7. zlato vodilo delovanja SBC in njegovih članov

»Naše sporočilo celotni družbi je, da visoke standarde integritete začnemo javno uveljavljati v praksi. Številni naši člani sodelujejo s svetovnimi korporacijami, kjer so odgovornost, integriteta in transparentnost stalnica. Za nas je podkupovanje ne samo državnih organov, ampak tudi podkupovanje v zasebnem sektorju popolnoma nesprejemljivo. S tem lahko prispevamo k boljši družbi. Le odgovorno in pošteno delovanje lahko pelje družbo naprej,« poudarja predsednik SBC Joc Pečečnik.

Strokovna podpora KPK

Javna zaveza ničelni toleranci do korupcije je del lani začetega širšega sodelovanja med KPK in SBC. KPK je za SBC izvedla izobraževanje o Zakonu o zaščiti prijaviteljev in svetovala klubu pri priporočilih za pristopno izjavo pogodbenih sodelavcev in dobaviteljev članov SBC glede spoštovanja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. KPK je SBC pomagala tudi pri razvijanju definicije integritete za zasebni sektor, ki bo vključena v nastajajoči klubski kodeks o integriteti.

Upravni odbor SBC je na podlagi sodelovanja s KPK šestim zlatim vodilom delovanja kluba in članov dodal sedmo vodilo, ki se osredotoča na integriteto, transparentnost in odgovornost.

6. Povezovanje z lokalno skupnostjo za razvoj regij, podjetništva in preprečevanje revščine 5. Negovanje mladih talentov in vrhunskega razvoja v sožitju z zeleno in čisto naravo 4. Medsebojno prijateljstvo in skupna krepitev prepoznavnosti Slovenije 3. Skrb za razvojni preboj in podjetniško Slovenijo 2. Politična nevtralnost 1. Poslovna nadpovprečnost in pošten odnos do zaposlenih, lokalne skupnosti, države in poslovnih partnerjev

Več o zlatih vodilih SBC na www.sbc.si/o-sbc/zlata-vodila.

88

Matej Lunežnik, psiholog za mentalni trening podjetnikov in športnikov

Matej Lunežnik

89

Mentalni trening za krizne situacije

D

olgo časa sem delal v športu, sodeloval sem s trenerji v alpskem smučanju, zdaj delam s podjetniki. Spoznaval sem ljudi, ki so na svojem področju najboljši na svetu. Delal sem s šampioni, ki so zmagovali na najvišjih ravneh, prav tako sem imel priložnost, da sem spoznal vrhunske trenerje. Veliko sem se naučil od Anteja Kostelića, ki je najbolj znan po tem, da je treniral svoja otroka Ivico in Janico,« pove Lunežnik. Kostelić ga je pogosto provociral, češ da za zmago ni dovolj »psihologija, treba je biti močan. Na fakulteti za šport, kjer je Kostelić študiral, jim je po njegovih besedah profesor dal nalogo, da so se morali med sabo stepsti za oceno. Ampak vseeno je priznal, da je pri svojem delu trenerja vedno vključil tudi psihološka spoznanja.«

»

KAJ IMAJO SKUPNEGA ŠPORTNIKI IN PODJETNIKI

»Vsekakor je podobnost med vrhunskimi športniki in vrhunskimi podjetniki. Oboji imajo dve skupni lastnosti.

Prva lastnost je, da so zelo odporni proti stresnim situacijam. Naša pričakovanja v glavi in neizpolnjevanje teh pričakovanj so za možgane velik izziv. Ko ne gre po pričakovanjih, šampion vztraja, se bori in prilagaja, medtem ko nekdo, ki ni šampion, v takih razmerah prehitro odneha. Odpornost proti stresnim situacijam, predvsem hitro prilagajanje na neizpolnitev pričakovanj, je značilnost vrhunskih podjetnikov, menedžerjev in športnikov. To prinaša rezultat in uspešnost.

Na primer, delal sem psihološke analize najboljših teniških igralcev in tudi Novak Đokovič je imel veliko oscilacij, veliko padcev, vendar je od vseh največkrat našel način, kako se spet dvigniti in vrniti v igro. Nikoli ni podlegel, vedno je našel dodatno moč, vedno je našel rešitev in pot naprej.

Druga lastnost je, da znajo v hudih časih in kri-

Nekoč vrhunski športnik in trener smučarske reprezentance, sedaj pa psiholog, ki podjetnikom, pa tudi športnikom, pomaga do izkoristka mentalnega potenciala ter osebnega zadovoljstva. Prav tako pomaga podjetjem do večje povezanosti zaposlenih in zmanjšanja absentizma. Bil je tudi športni psiholog teniške igralke Tamare Zidanšek, s katero je sodeloval pri njeni uvrstitvi v polfinale Roland Garossa leta 2021. Iz športa črpa primerjave s podjetništvom, ob vrhunskih športnih trenerjih in njihovih šampionih je po lastnih besedah rastel in se učil. Ta spoznanja zdaj prenaša na podjetnike. Zato smo se z njim pogovarjali o ključnih mentalnih izzivih, s katerimi se v kriznih situacijah sooča podjetnik.

Matej Lunežnik je veliko svojih priporočil podkrepil s športnimi anekdotami.

znih situacijah prevzeti odgovornost in iniciativo. Stopijo v ospredje in najdejo prave poteze.

V športu to pomeni, da napadejo in prevzamejo igro. V podjetništvu poskušajo najti rešitve in voditi svoj posel, ne čakajo, kaj se bo zgodilo, ne čakajo na prave razmere. Začetniška napaka nekoga, ki bi želel biti podjetnik, je, da čaka na prave razmere. Pravi podjetnik bo zadeve vedno vzel v svoje roke in ne glede na situacijo bo našel rešitev.«

RAZLIKA MED DOBRIMI IN NAJBOLJŠIMI

»Vsi dvomimo o sebi, tudi Rafael Nadal in Novak Đoković, prav tako podjetniki. Bistveno je, da premagaš strah pred neuspehom in deluješ naprej.

Kaj je razlika med športniki šampioni in tistimi, ki še nikoli niso bili na vrhu na kateremkoli področju? Kadar nekaj ne gre po pričakovanjih, takrat tisti, ki še nikoli niso bili najboljši, razmišljajo osebno, torej jaz itak nisem tako dober, ker če bi

bil, bi mi vse uspevalo kot tistim najboljšim. Zato ne verjamejo vase, ne verjamejo, da lahko težavo rešijo in se prebijejo. Takrat odnehajo. Ta strah pred neuspehom jih ohromi do te mere, da obstanejo in ne napredujejo.

Največji strah tistih na poti do izkoristka svojega potenciala je: 'Kaj pa če bom dal vse od sebe, pa mi še vedno ne bo uspelo?!' Zato mnogi od sebe ne dajo maksimuma, ker če bi dali maksimum in jim ne bi uspelo, potem bi bil to zanje dokaz, da

90

Matej Lunežnik, psiholog za mentalni trening podjetnikov in športnikov

res niso sposobni. To bi bila potrditev njihovega strahu, da niso sposobni biti najboljši. Najboljši pa si upajo dati od sebe svoj maksimum!

Ko sem na primer opazoval Ivico Kostelića, sem videl, kaj pomeni dati vse od sebe. Trener jim je predpisal deset voženj, on jih je ponavadi naredil 11. Vedno je hotel dati od sebe maksimalno. Pri drugih, ki so tudi dosegali sicer odlične rezultate in se uvrščali med 20 najboljših na svetu, pa je bilo velikokrat tako, da so raje naredili kakšno nalogo manj, kot jim je bilo rečeno. Kot bi se bali, da če bodo naredili vse in jim vseeno ne bo uspelo, potem bo to potrdilo njihov strah, da niso najboljši.« Lunežnik ta strah pojasni že s primerom najstnikov, na primer v srednji šoli. »Frajer je tisti, ki se je za test učil dve uri in mu je uspelo dobiti trojko, ne pa nekdo, ki se je učil dva dneva in je dobil petico. Oni s trojko je vedno komentiral, da če bi se on učil dva dneva, bi tudi dobil petico. Ampak zakaj pa se potem ne učiš dva dneva? Si ne upaš dati vsega od sebe?«

STRAH PRED NEUSPEHOM

»Ljudi, ki v nečem še niso dosegli svojega potenciala ali bili med najboljšimi, je v osnovi strah, da pokažejo vse, kar znajo, oz. to, kar predstavljajo, pa jim vseeno ne bi uspelo. Ante Kostelić je vedno govoril, da moraš najprej premagati sebe, šele potem lahko premagaš druge. To pomeni, da je najprej treba premagati lastne strahove, treba je delati maksimalno ne glede na to, kakšen bo rezultat. Človek si vedno pusti v nezavednem obrambni mehanizem, da ne naredi vsega. Ker če bi naredil vse in mu ne bi uspelo, bi to pomenilo, da res ni vrhunski.

Moj nasvet je: moraš si upati. Upati si moraš biti to, kar si. Upati si moraš pokazati ves svoj potencial kot podjetnik, mož, zaposleni, športnik … Vedno smo malo v rezervi, da ne bi dali vsega. Tega poguma, da si upaš biti to, kar si, in dati vse od sebe, se je najtežje naučiti, če imaš vrednostni sistem nastavljen zgolj na rezultat. Če pa sebe polniš skozi zadovoljstvo, da daješ svoj maksimum in si upaš pokazati to, kar si, lahko veliko večkrat daš sebi priznanje. Lahko si ponosen nase in si s tem daš nagrado. Ampak to je treba natrenirati. Ko izhajaš iz sebe, te neuspeh ne vrže toliko iz tira, upaš si dajati vse, kar zmoreš in znaš, in tako boš veliko večkrat dosegel tudi maksimalen rezultat.«

VREDNOSTNI SISTEM ALI KAKO VIDIŠ SAMEGA SEBE

Lunežnik kot psiholog podjetnikom poudarja, da je vedno ključno vrednotenje lastnega početja. »Večina ljudi se vrednoti prek rezultatov: koliko so zaslužili, koliko imajo zaposlenih, kakšen avto vozijo, kakšno plačo imajo … Vse to je zunaj nas. To vrednotenje prinaša nevrotično pozicijo. Ker je kontrola samopotrditve zunaj človeka, zunaj samega sebe.

Ker veliko dejavnikov vpliva na uspešnost podjetja, seveda kdaj dobiš negativno potrditev, pričakovanje se poruši in človek se znajde v začaranem krogu. Vsak človek mora sebe vrednotiti prek svojega lastnega odnosa, kaj je smisel njegovega početja in zakaj to počne. To prinaša občutek notranjega zadovoljstva in globljega občutka ponosa ter lastnega samouresničenja. Kdor dela stvari, ki ga izpopolnjujejo in mu omogočajo rast, s svojim delom polni samega sebe, zato ima kontrolo v sebi. Tak podjetnik je bolj stabilen in nima nevrotične pozicije.

Matej Lunežnik Kdor tega nima, se boji, posledično izgubi stik s tistim, kar mora narediti, dela iz strahu, strah pa aktivira tiste dele možganov, ki so zadolženi za preživetje. Tak način delovanja je počasnejši in lahko povzroči tudi do 30 odstotkov slabše delovanje v določeni stresni situaciji. Po domače rečemo, da je 'zmrznil'. Fokus je slabši, vse dela bolj okorno, počasi in seveda je rezultat veliko slabši. Mentalni trening poskrbi, da se človek z učenjem aktiviranja učinkovitih delov možganov ter občutkov nauči vzdrževati fokus v kriznih situacijah. Prestrašen človek je 30 odstotkov slabši v delovanju, njegov fokus je slabši, prav tako rezultati, po katerih hlepi.

Mentalni trening pomeni, da se človek prek osnovnih, temeljnih občutkov nauči vzdrževati lastno vrednotenje v kriznih situacijah.«

ODZIVI NA NEUSPEH

»Ko pridejo neuspehi, je treba ostati miren. Ko pa so uspehi, je treba vznemirjenje nekoliko znižati. Treba se je držati lastnih smernic in delovati po njih. Mentalni trening človeka uči temeljnih znanj, kako loviti svoje optimalno stanje. V življenju zadeve včasih tečejo, včasih pa nam nič ne gre.

Obstajata dva mehanizma, ki določata, kako bomo delovali: prvi mehanizem gre prek neokorteksa, kjer analitično predelamo zadeve, jih preverjamo, ubesedimo, pregledamo in interpretiramo. Ta pot je počasnejša in usmerjena v racionalizacijo in kontroliranje situacije. Druga pot je hitra, gre prek limbičnih sistemov, je hipna, delujemo avtomatsko in brez razmišljanja. To je stanje flow– optimalno stanje. V tem stanju je posameznik kar nekajkrat učinkovitejši, saj dela spontano in avtomatsko. Da pa lahko tako delujemo, je treba to stanje trenirati.

Ko pridemo v krizno situacijo, se nam vklopi kontrola in zato smo v zaščitnem delovanju, ki je do 30 odstotkov manj učinkovito. Če pa krizne situacije treniramo v mentalnem treningu, se naučimo imeti boljši fokus in boljše delovanje.« Lunežnik spet pove primerjavo iz vrhunskega športa: »Opazoval sem Norvežane na največjih smučarskih tekmovanjih, zlasti smučarja Kjetila Andreja Aamodta in Lasseja Kjusa. Neko sezono jima ni šlo, bila sta sicer med deseterico najboljših, nista pa zmagovala. Ampak neuspehi ju niso potrli. Potem je prišlo svetovno prvenstvo in sta dobila medalji. Ali sebe polniš s tem, da si ponosen, kako deluješ, ali pa te je strah, ker si vezan le na rezultat. V glavi je treba prevrednotiti svoj vrednostni sistem.«

KAKO POMEMBNA JE DOSLEDNOST TRENINGOV »Mentalni treningi, KI SEM JIH SESTAVIL NA PODLAGI DOLGOLETNIH IZKUŠENJ, temeljijo

na treh ravneh, in sicer so bazični, specifični in situacijski.

91

Najprej je treba osvojiti bazične občutke, ki so temelj. Iz tega preidemo v trening specifičnih situacij, učenje fokusa, optimalnega stanja, delovanja, kako si predstavljati zadeve. Za dobro pripravo je treba vklopiti alfa možganske valove, se umiriti in začutiti določene občutke, ki aktivirajo prefrontalni korteks ter s tem fokus. Tvoja naloga je, da si v mentalnem treningu predstavljaš situacije, ki bodo ključne, in na podlagi bazičnih občutkov tudi rešitev oz. želeno stanje. Ko zadeve počneš dovolj dolgo, jih začutiš in potem se to začne dogajati.

Novak Đoković si je tako dolgo vrtel predstave v glavi, da je najboljši na svetu, da so se potem tudi uresničile. Začutil je, da je najboljši, četudi še ni bil tam. To je trening, ki mora biti dosleden, treba ga je dolgo izvajati, vsaj od tri mesece do pol leta.

Ko začutiš, da to obvladaš, si v čutnem delovanju bolj avtomatski.

Kako smo to dosegli pri Tamari Zidanšek, ko je prišla v polfinale? Nikoli še ni prišla v drugi krog Roland Garrosa. POLEG DRUGIH VAJ SVA VSAK

DAN IZVAJALA PREDSTAVLJANJE, DA JE ZMAGALA V ČETRTFINALU. Torej, da se je uvr-

stila v polfinale, je morala začutiti celotno igrišče, gledalce, trenerja, morala je začutiti krizne situacije in občutke zmage. Tamara je prišla v polfinale tako, kot si je predstavljala. Ljudje se morajo zavedati moči lastne informacije, informacije, ki si jo dajejo sami sebi. Zelo je pomembno, kaj si govoriš, kaj začutiš, kaj vsak dan razmišljaš in počneš, to namreč dolgoročno določa naše strahove in naše delovanje. Sam si moraš ustvariti tisto, kar želiš, da se ti zgodi. To je osnova mentalnega treninga. To bi morali početi vsak dan, kajti to je skrb za lastno mentalno higieno.« Lunežnik podkrepi tezo s primerom iz alpskega športa: »Slovenski smučarski trener Filip Gartner, ki je sestavil reprezentanco s Križajem, Petrovičem in Kuraltom ter je dosegal rezultate v norveški in avstrijski reprezentanci, se je konec vsake sezone vprašal, kaj se bo zgodilo čez pet let. Predstavljal si je, v katero smer bodo šle tehnika, taktika …

Prepričan sem, da bo čez deset let moral vsak uspešen podjetnik delovati enako kot vrhunski športnik. Moral se bo NA DELO pripraviti, se fizično ogreti, mentalno pripraviti, kako bo mislil in deloval, paziti bo moral na prehrano, NA INTENZIVNOST TER OBREMENITEV ... Rezerv pri sebi imamo veliko, da se dvignemo višjo raven.

O ekonomiji vemo veliko, na ravni psihofizičnega delovanja pa imamo še veliko rezerv.«

KAKO VODITI ZAPOSLENE

»Menim, da ima veliko podjetnikov znatne rezerve, kako voditi ljudi. Vodje pogosto želijo z vsemi zaposlenimi početi enako, kar bolj kaže na njihovo pomanjkanje poznavanja različnih vodstvenih stilov. Opažam, kako zelo so naravnani, da bi iz zapo-

92

Matej Lunežnik, psiholog za mentalni trening podjetnikov in športnikov

Partner znanja in zaupanja slenih dobili maksimum, ampak dolgoročno to ni dobro. Prevečkrat delujejo s pozicije kontrole. Zelo pomembno je, da vodja ustvari razmere, kjer se lahko vsak zaposleni izrazi tako, kot zna najbolje.

Za to je treba izpolniti več pogojev, osnovna sta, da so zaposleni med sabo enakovredni in da so jasna pravila, ki se jih morajo vsi držati – glede tega morajo biti vodje avtokrati. Na drugi ravni pa je treba razvijati sprejemanje različnosti. Vodja ne more vsega prevzeti v svoje roke, to se dolgoročno ne obnese.

Nelson Mandela je pripovedoval o svojem očetu, ki je bil poglavar plemena. Imel je le dve pravili o vodenju plemena: vedno so vsi sedeli v krogu, kar je kazalo na enakovrednost vseh članov, in kot poglavar je spregovoril zadnji.

Zavedati pa se je treba: LJUDI VODIŠ ŠELE TAKRAT, ko začutijo, da bodo s tabo uspešnejši kot brez tebe. TO JE OSNOVA VODENJA. Takrat ti bodo sledili, v drugih primerih te bodo LE ubogali.«

Premalokrat se zavedamo, da je naše delovanje tek na dolge proge.

KAKO SE ZAŠČITITI PRED IZGORELOSTJO

»Kako zaščititi sebe in svoje zaposlene pred izgorelostjo? Premalokrat se zavedamo, da je naše delovanje tek na dolge proge. Sebe želimo potrjevati na račun svoje substance. Po mojih izkušnjah veliko zaposlenih v službi ostaja dlje samo zato, da bi jih videl šef. Delo je postalo vrednota in poslanstvo.

Ljudje prek tega, da delajo, vrednotijo samega sebe.

To lahko počnejo določeno obdobje, morda celo 20 let, ampak potem se pojavi izgorelost. Os, ki nam dovaja energijo, zlasti kortizol in adrenalin, popusti in telo nima več energije. Sledi fiziološka izgorelost.

Zato se je pri iskanju svojega potenciala in maksimuma zelo pomembno zavedati pomena odmora. Odmor je sestavni del učinkovitosti delovanja.

Tudi v vrhunskem športu je aktiven odmor sestavni del treninga.

Pred svetovnimi prvenstvi smo z vrhunskimi športniki trenirali malo, ampak intenzivno. Obremenitev je bila nižja, intenzivnost pa višja, več časa smo namenjali regeneraciji.« Kako pomemben je odmor, spet nakaže z zgodbo iz športa: »Filip Gartner je neko leto tik pred svetovnim prvenstvom norveško reprezentanco za tri dni peljal na Havaje! Ko so prišli na SP s Havajev, so po le dveh dnevih smučarskega treninga dosegli ne-

verjetne rezultate. Kjus je v vseh disciplinah osvojil pet medalj, Amodt pa tri. Od skupno desetih medalj sta jih onadva osvojila osem. Gartner je razumel pomen odmora in regeneracije. Seveda pa je to pogumno dejanje, da si upaš vzeti odmor, kajti prisoten je strah pred očitkom: tako dobro si plačan, pa se greš zabavat!«

KOVINTRADE JE MREŽA HČERINSKIH PODJETIJ IN PREDSTAVNIŠTEV V 11 EVROPSKIH DRŽAVAH. Pločevine, cevi, nosilci, profili, jekla, orodjarstvo, razrez, logistika, prodaja jeklenih polizdelkov in surovin, obdelava orodnih plošč.

KAKO MOTIVIRATI ZAPOSLENE

»Ena od ključnih bazičnih zadev je smisel našega početja v podjetju. Za motivacijo pri delu sta smisel in poslanstvo ključnega pomena. Vsi hlepimo po zadovoljstvu, ki ga prejemamo v obliki hormonov: Endorfini se izločajo, ko tečemo oziroma smo v telesnem naporu.

Dopamin nas preplavi, ko zadeve dobivamo, rešujemo, povezan pa je s hipnimi stvarmi. izgorelost se pojavi, ko nas dopamin, ki ga dobimo ob reševanju nalog, potegne v odvisnost. Denar je dopamin, prav tako alkohol ali igre na srečo. Dopamin je odvisna substanca.

Medtem ko lahko dopamin in endorfin dobimo sami, pa hormona sreče serotonin in oksitocin potrebujeta tudi sodelovanje drugih ter globlje dejanje. Držita dlje in dajeta občutek globljega doživetja, kot je na primer občutek ponosa. Vsi hlepimo po tem globljem občutku. Če nimamo smisla v svojem delovanju, težko najdemo dolgotrajno motivacijo.

Moje opažanje je, da vodstveni kader zaposlenim premalo omogoča stik s smislom delovanja podjetja. Zmotno predpostavljajo, da je njihov smisel preveč vezan na zunanje stvari, kot je denar. Če pa imajo zaposleni stik s smislom in poslanstvom, to človeku prinaša oksitocin, ki je najmočnejši in najdlje trajajoči hormon sreče. Vendar pa smo oksitocina deležni le ob stiku z ljudmi, ki nam dajejo pozitivna občutja, ali pa pri pomoči drugim.

Ko človek ima ta občutek, čuti globlje zadovoljstvo in izpopolnjenost in bo delal več ter bolje tudi za manjši denar, samo da bo deležen tega občutka.

Smisel je treba najti prek poslanstva, ki ni vezan na zunanje dejavnike, kot je denar. Vrhunski kader se želi izraziti. Ne bodo delali nečesa, s čimer se ne morejo izraziti, temveč potrebujejo smisel in svobodo. Pri delu želijo imeti občutek, da jim vodja zaupa. Moder vodja oziroma podjetnik pa mora znati to obenem izkoristiti, da lahko delajo in se samouresničujejo.

Ljudje preveč hlepimo po zunanjih stvareh, ki pa nam prinašajo le dopamin in kratkotrajno zadovoljstvo. In naravnanost, da imamo vedno več in več le mi sami. Morali pa bi se zavedati, da nam globlji občutek zadovoljstva prinaša, da kot soljudje ali kot vodje delujemo skupaj z drugimi ali zaposlenimi tako, da nam je SKUPAJ boljše, kot če delamo sami.

To je bistvo! Izžemanje ljudi in stremljenje k temu, da imamo mi več, nas dolgoročno ne bo osrečilo.«

CELOVITE ENERGETSKE REŠITVE

od ideje do izvedbe

www.kovintrade.com

• načrtovanje in projektiranje • strojna in elektro izvedba ter nadzor del • priprava dokumentacije in predaja kotlovnice

03 42 88 619

STOPITE V STIK Z NAMI: buderus-bosch@kovintrade.si www.kovintrade-ogrevanje.si

94

Kadri

Kadri

Nič ne govori o nas glasneje kot to, kar

naredimo

Kulturo v podjetju vedno ustvarjajo vodje s svojo komunikacijo, udejanjajo in vzdržujejo pa preostali zaposleni, ki jo prenašajo naprej na novozaposlene. Zato je pomembno, da vodstvo ustvarja in vzdržuje pozitivna sporočila ter se trudi za kulturo “OKnessa” – to je kultura, v kateri so vsi “OK”.

Tako pravi Miha Bavec, poslovni trener in coach, specializiran za razvoj vodij in organizacij ter ustanovitelj, lastnik in direktor podjetja Transformacija.

K

atere vidike mora imeti v mislih podjetje, ko razvija svoje kadre?

Najprej je potrebno zavedanje, da gre za proces, ki ne bo nikoli končan. Zato so ljudje v sodobnih podjetjih v procesu vseživljenjskega učenja. Lahko si ga predstavljamo kot rastočo spiralo. V drugi polovici prejšnjega stoletja so imeli ljudje navadno le en karierni cikel oziroma krog. Kar

tehnološki napredek, napredek v načinih dela, podnebne spremembe, demografske dinamike v družbi in drugi vplivi. Notranje dinamike pa sestavljajo vizije vodstev, podjetniške ideje, karierne ambicije in pričakovanja zaposlenih, potrebe ljudi, spreminjajoča se demografska slika zaposlenih in s tem povezane psihosocialne potrebe in zmožnosti ter seveda potrebe po strokovnih kompetencah in množici drugih kompetenc, potrebnih za učinkovito opravljanje svojega dela, sodelovanje v ekipah in prispevanje k procesom celotne organizacije.

pomeni, da si šel v šolo, osvojil poklic, nastopil službo in oddelal karierno pot do upokojitve.

Sodobni organizacijski svet pa je postal tako zahteven, kompleksen in dinamičen, da je že v prvem desetletju tega tisočletja povprečen Srednjeevropejec moral potovati skozi pet kariernih ciklov, da je prišel do svoje končne oziroma ciljne kariere.

Razvoj motivirata dve dinamični polji, in sicer okolje in deležniki znotraj podjetja. Dinamike okolja so zahteve in pričakovanja lastnikov in kupcev, pritisk konkurence, država z regulacijo in davki,

Kakšen je vaš nasvet podjetnikom, kako se lotiti razvoja kadrov?

Kako oceniti potencial posameznikov – katere so njihove močne točke, katere morda šibkejše?

Temelj vsega je, da ima vodstvo podjetja jasno zastavljene usmeritve za vodenje in razvoj podjetja.

Iz tega lahko kontrastno razumemo, kje so zaposleni s svojimi potenciali in kompetencami zdaj in kam morajo priti. Če ne veš, kam hočeš priti, je vsaka pot prava.

Razvoj kadrov po mojem mnenju ne bi smel biti namenjen zgolj temu, »da se nam nekaj dogaja«.

Razen kadar učinek razvojne dejavnosti ni končni cilj in jo želimo uporabiti zgolj kot bonus s funkcijo motivacije in nagrajevanja. Za podjetje je razvoj časovno, energetsko in finančno potratna zadeva. Ker se v podjetjih pogosto lotevajo neosmišljenih razvojnih dejavnosti, lahko hitro naletimo na odklonilna prepričanja v

zvezi z razvojem. Na primer, da se razvoj kadrov in oddelkov ne izplača, da ne deluje in podobno.

Kar pa seveda ni res, če se tega lotimo pravilno. Načinov za prepoznavanje potencialov, talentov, primanjkljajev in razvojnih potreb posameznika je več. Prvi je posameznik sam, saj običajno vsak zase ve, kaj zna, kje je dober, kaj ga motivira, kaj potrebuje in podobno. Zato je pomembno pogovarjati se s sodelavci, ki jih vodimo, jim predstavljati potrebe podjetja, jih spraševati, jim prisluhniti.

Drugi vir prepoznave vsega tega so posameznikovi rezultati. Nič glasneje ne govori o nas kot to, kar naredimo. Iz rezultatov, ki jih dostavi, in analize strukture časa lahko prepoznamo posameznikove kompetentnost, obvladovanje postopkov in procesov, zanesljivost, kakovost, učinkovitost, produktivnost ...

V ta način spadajo tudi demonstracije in prikazi. Tretji vir so pisna ocenjevanja. Ta so odličen pristop za vpogled v znanje, razumevanje, vključenost in kompetence posameznika.

Mednje spadajo tudi različna psihodinamična testiranja, metode 360-stopinjskega zbiranja povratnih informacij o različnih – na primer vodstvenih – kompetencah in podobno. V vsakem primeru je zelo zelo pomembno, da so v vse to neposredno in avtentično vključeni vodje ljudi, ki jih ocenjujemo.

Kako vzpostaviti delovno okolje, ki daje močan občutek smisla tega, kar podjetje počne, in iz sodelavcev izvabi najboljše: ustvarjalnost, pogum in zdravo tekmovalnost (»intrapreneurship«)?

To vprašanje predstavlja »sveti gral« voditeljstva. Odgovor je v privlačni viziji, skrbni selekciji, participativnem vodenju in konceptu 3P – »protection«, »permission«, »potency«. Po naše varnost, dovoljenje, potencial.

Če želite, da ljudje prispevajo svoje potenciale, kar prepoznavamo kot ustvarjalnost, ideje, pobude, samoinciativnost, zanesljivost, odgovornost, sodelovanje, podjetnost ..., jim to moramo omogočiti. To dosežemo tako, da jim to dopustimo, dovolimo in jih zato pravno, kompetenčno, materialno in psihološko opolnomočimo. Prvi pogoj pa je, da jim že od samega začetka nudimo varnost in da so v podjetju sprejeti, čeprav še ne znajo, ne zmorejo, ne prispevajo toliko, kot od njih pričakujemo, in se bodo morali še mnogo naučiti in usvojiti. Participativno vodenje od vodje zahteva, da omogoča drugim psihološki prostor in prostor za njihovo realizacijo.

V agresivnem okolju, kjer je človek človeku volk in je glavna igra, kako onemogočiti druge, so vsi poraženci.

Tak vodja je dejaven vodja, odnosno angažiran, tistim ljudem, ki se izkažejo, zaupa. A ne zaupa na slepo, ni socialno naiven. Saj v tak način dela in prispevka ne moreš povabiti kogarkoli. Da to vzpostavimo, so potrebni skrbna selekcija, poznavanje ljudi in pripravljenost na razvoj ekipe.

Sposobni ljudje, ki se zavedajo svojih kvalitet, so radi del zanimivih in dobrih zgodb. Zato je pomembno tudi, da ima vodja, ki želi pritegniti kakovostne kadre, tudi sam močno ambicijo, ki njim ponudi privlačno vizijo, ki ji želijo pripadati. Kdaj pa pomaga tudi malo sreče.

Kako vzpostaviti delovno okolje, kjer prevladuje kultura zaupanja in prispevanja, ne pa kultura strahu in tesnobe?

Vsekakor skozi delujoče vodenje,

95

ki poskrbi za ustrezno komunikacijo in odnose v organizaciji.

Vsako podjetje bi za zares dobro vzdušje in učinkovito delovanje potrebovalo kulturo »OK-nessa« ter asertivno komunikacijo in odnose. A žal pogosto ni tako.

Kulturo v podjetju vedno ustvarjajo vodje s svojo komunikacijo, udejanjajo in vzdržujejo pa preostali zaposleni in jo prenašajo naprej na novozaposlene. Zato je tovrstna sprememba kar velik izziv, če vodstvo, ki tako naravnanost generira in vzdržuje, ne prepozna pri tem svojega početja in najprej spremeni svojih sporočil in odnosa. Kultura »OK-nessa« je kultura, v kateri so vsi »OK«. Če se sprehodimo skozi neko podjetje in slišimo izjave, kot so: »lastnik je pogoltnež, zanima ga samo lasten profit«, »direktor je nesposobnež, ničesar ne dela in vleče plačo«, »delavci se samo pritožujejo in se jim nič ne ljubi«, »kupci nam stalno nekaj težijo z reklamacijami« in »dobavitelja moramo priviti, da ne bo preveč zaslužil«, potem smo se znašli v agresivnem okolju, kjer je človek človeku volk in je glavna igra, kako onemogočiti druge. V takem okolju so vsi poraženci.

V okolju »OK-ness« kulture pa bi slišali: »lastnik je res vrl človek, od katerega se lahko učimo, že desetletja skrbno gospodari in skrbi za uspešnost podjetja«, »direktor uspešno vodi podjetje, vsi prosperiramo z njim, zasluži si nagrade«, »pomembno je, da prisluhnemo zaposlenim, tudi oni imajo svoje potrebe in zmožnosti«, »kadar nam kupci pošljejo reklamacijo, se iz tega učimo o tem, kaj oni potrebujejo.

Poskrbimo, da še naprej ostajajo zadovoljni z nami in ob tem izboljšamo svoje procese in odnos z njimi« ter »ker ta zanesljivi dobavitelj skrbi za nas in nam pomaga k našemu uspehu, je prav, da tudi mi skrbimo zanj, da lahko obstaja in se razvija z nami«.

96

Prenos podjetja

Prenos podjetja

Kako uspešno prenesti podjetje na naslednjo generacijo?

Pride čas, ko mora vsak še tako uspešen podjetnik posle prenesti na mlajšo generacijo. To je lahko težko obdobje za podjetnika, ki je vse ustvaril sam.

Izkušenost, zgodovino, identiteto, obveznosti, znanje, družbeni status in vpliv je težko kar spustiti iz rok. Izziv pa je tudi za njegovega mladega naslednika, ki bo poln pričakovanj in ambicij nestrpno stopil v zelo velike čevlje in bo pri tem v svoji nadobudnosti naredil tudi marsikatero napako.

Z

ato pogovor o prenosu podjetja na mlajšo generacijo s psihologinjo Majo Cestnik.

Specializirana je za psihološko svetovanje, podporo in mentoriranje pri spopadanju s stresom, uspehom, medosebnimi odnosi in stiskami.

Kdaj je podjetnik psihološko pripravljen na pravi, polni prenos podjetja na naslednjo generacijo?

Katera so ključna vprašanja, na

katera si mora odgovoriti lastnik, ko razmišlja o prenosu podjetja na naslednjo generacijo?

Dobro vprašanje, ki pa je bolj kot ne hipotetično, ker se v praksi to skorajda ne pojavlja. Kdaj bi bil podjetnik psihološko pripravljen za polni prenos? Ko bi bil v celoti pripravljen opustiti nadzor. V praksi gre navadno za prenos dnevnega upravljanja podjetja. Tu gre za izjemno osebne zadeve, podobne občutkom prepuščanja lastnega otroka v varstvo in upravljanje drugemu otroku. Veliko je nezaupanja, najtežje in najredke-

je je v celoti prepustiti nadzor.

Zato je dobro najti neki način sobivanja in soobstoja med še smiselnim nadzorom starejše generacije in avtonomijo mlajše.

Kaj morata narediti ustanovitelj in novi vodja, da se izogneta obžalovanju prenosa vodenja podjetja?

Obžalovanje je čustvo, ko mislimo, da bi v preteklosti nekaj lahko naredili drugače in bi bilo zdaj bolje. Zato je to čustvo, če se pojavlja pri kateremkoli akterju prenosa, treba preverjati v re-

sničnosti. Če gre podjetju dobro, objektivnih razlogov za obžalovanje ne bi smelo biti, seveda pa so mogoči subjektivni. Če pa ne in je situacija drugačna, se je treba odzvati v skladu z resničnostjo in po potrebi popraviti napake. A dobro je, da se napake pravilno »diagnosticira« in popravlja tisto, kar dejansko ne deluje.

Razkorak med pretirano samozavestjo mladih in skritim nezaupanjem starejših do mladih je treba spremeniti v medsebojno spoštovanje in zaupanje ter s tem odnosom sproti ter v praksi preverjati realnost prepričanj obeh.

Kako se določi primernega naslednika, posebej kadar velja pravilo krvnega nasledstva?

Pravilo krvnega nasledstva je specifika družinskih podjetij. Življenje teh družin je prepojeno z družinskim poslom in podjetjem. V njih navadno sodeluje več generacij, ustanovitelj in otroci, nato se to prenaša naprej po generacijah. Včasih so kot nekakšen servis vpeti tudi stari starši. Kako določiti naslednika, je torej stvar vprašanja, katerega otroka oče ali mati vidita kot najbolj kompetentnega za ta posel: velikokrat je to prvorojenec, posebej če je moškega spola, zelo redko zadnji

otrok. Bistveno je, da otrok naslednik spoštuje lastnika in da lastnik zaupa nasledniku. Mora obstajati zaupanje, da je sposoben, zanesljiv in predan poslu.

Kako se spoprijeti s čustvi in osebnimi odnosi med lastniki in naslednjo generacijo ob prenosu podjetja?

Prenos podjetja na drugo generacijo ni samo stresen dogodek, je stresno obdobje za vse vpletene, tudi za podjetje, podrejene in poslovne partnerje. Velja osnovno pravilo, da bolj ko je zadeva osebna, bolj je stresna.

In kaj je narobe s stresom? Da nas lahko dela »neumne in slepe«. Zakaj? Ker v stresnih trenutkih lahko prevlada čustveni del možganov, zaradi česar se na koncu odzovemo, namesto da bi delovali, s tem pa povzročimo še več nepotrebnega stresa.

Kako doseči, da je na čustveni ravni prenos podjetja pošten in enakopraven za vse družinske člane?

Predvsem s pravičnostjo. Najslabše bi bilo, če oče spodbuja že tako naravno rivalstvo med otroki, ki med seboj tekmujejo za starševsko pozornost in vire.

Kaj pomeni pravično? Pri družinskih članih je to predvsem občutek, da so dobili, kar jim gre, da so pomembni ter da razumejo in sprejemajo svojo vlogo v družini in podjetju. Če obstajajo težave na tem področju, je dobro najti zunanje svetovalce, ki lahko delujejo kot neke vrste mediatorji.

97

Kakšno vlogo imajo svetovalci pri procesu prenosa podjetja in kje jih najti?

Ustanovitelji, torej lastniki, so navadno energetsko zelo dobro opremljeni ljudje, dominantni po naravi, na zunaj izkazujejo samozavest, včasih tudi drznost.

Osnovno vprašanje pri prenosu podjetja je, kako te bogate izkušnje tako imenovanih self made manov učinkovito prenesti na naslednjo generacijo, da ta ne bo ostala v »očetovi senci«.

Kako lahko pri tem pomagajo svetovalci?

Premoščanje medgeneracijskih razlik je ena stvar, sama pa opažam, da je v tem procesu bistveno tudi, da obe strani okrepita tako imenovano čustveno pismenost in komunikacijske veščine. Saj se bosta le tako med sabo pravilno razumeli in jasno izrazili. Samo tako bodo lahko mladi izkušnje starejših integrirali z lastnimi potenciali mladosti in v sodobnem času pri tem ostali avtonomni.

Po prenosu lastništva, kaj so zdrav odnos in pozitivna čustva: kakšno držo naj ima ustanovitelj, kakšno novi direktor, kaj je treba izkazovati enemu in kaj drugemu?

Mlajša generacija si predstavlja, da ve, kakšen je posel in kaj je dobro za njih. Starejša generacija ima izkušnjo, kakšen je posel, in ve, kaj je dobro za otroke. To razkorak med pretirano samozavestjo mladih in skritim nezaupanjem starejših do mladih je treba spremeniti v medsebojno spoštovanje in zaupanje ter s tem odnosom sproti ter v praksi preverjati realnost prepričanj obeh. Če vzamemo prispodobo iz sveta odraščanja in vzgoje, otroku moraš pustiti, da pleza po igralih samostojno, pri tem imeti ravno dovolj nadzora, da mu dovoliš pasti tam, kjer je varno, in ga zaščititi takrat, ko bi bil padec škodljiv.

98

Tina Novak Kač, partnerica in direktorica v kadrovski agenciji Competo

Tina Novak Kač, kadrovska agencija Competo

99

Ko smo ponosni, da smo del širše zgodbe podjetja, bodo zaposleni radi ostali pri nas

Zakaj smo nenadoma začeli dajati pomen okoljski trajnosti?

So nas v to prisilile okoljske spremembe ali pa se zavedamo, da je treba nekaj nujno narediti, ker smo na točki brez vrnitve?

S »Ljudje se imamo za racionalna bitja, a so naše odločitve čustvene, hkrati pa na razumski ravni iščemo potrditve. Ko zaposleni najde smisel v delu, ki ga opravlja, in se ta uskladi z močnim poslanstvom podjetja, nagovarjamo čustven del možganov. Ko smo zaposleni ponosni, da smo del širše zgodbe, ki jo piše podjetje, se nam za zadrževanje zaposlenih ni treba bati,« poudarja partnerica in direktorica v kadrovski agenciji Competo Tina Novak Kač.

kadrovsko strokovnjakinjo Tino Novak Kač o tem, kako so kupci vedno bolj naklonjeni izdelkom in storitvam, ki jih ponujajo podjetja, ki jim je skrb za trajnost pomembna, in kako pomembno je za ta podjetja, da znajo zaposlovati ozaveščene kadre s področja trajnosti.

Kakšen je pomen trajnosti in okoljske ozaveščenosti v sodobnem poslovnem okolju, predvsem v luči letošnjih vremenskih ujm?

Letos poleti smo dobili zelo glasno, močno in trdo sporočilo, da bo podnebje sodelovalo z nami le, če bomo delovali trajnostno. Ne moremo imeti dolgov do narave oziroma nas dolgovi zelo drago stanejo. Danes je poslovni svet naravnan preveč na kratki rok – mandati uprav običajno niso daljši od treh ali štirih let, poslovne strategije so iz večletnih postale izrazito kratkoročne, kar je smiselno glede na hitro spreminjajoče se poslovne okolje, ampak nam hkrati vzame dolgoročnejši pogled. Menim, da bodo regulativa (spodbujena z iniciativo ESG) in ozaveščeni kupci prisilili podjetja, da bo trajnost postala del našega vsakdanjika.

Nekatere naše stranke to že čutijo, se pripravljajo in izvajajo ukrepe za trajnostni prehod.

Kakšno vlogo ima kadrovik pri spodbujanju trajnosti in okoljske odgovornosti v podjetju?

Naj vrnem razmislek stopnico višje. Na ravni vodstva podjetja je v prvi vrsti pomembna odločitev,

da želimo delovati trajnostno. Skupna zaveza k dolgoročnemu ustvarjanju vrednosti za svoje deležnike (kot so lastniki, zaposleni, skupnost in okolje), katerega cilj je doseči ravnovesje med dobičkonosnostjo, varovanjem okolja in prispevanjem k družbi. Na Competu razmišljamo predvsem, kako vzpostaviti okolja, procese in organiziranost, ki bodo omogočala organizacijam ter zaposlenim dolgoročno rast in razvoj potencialov ter s tem postala privlačna tudi za nove zaposlene. Takšno delovanje podjetij razumemo kot trajnostno.

Za kadrovsko službo v podjetjih vidim premik v trajnostno naravnano družbo kot priložnost, da se iz operativne vloge premakne tudi v strateško. Kadrovik ima na voljo veliko pristopov – v prvi vrsti lahko soustvarja kulturo podjetja, gradi zavest o trajnostno naravnanih aktivnostih in postavlja kadrovske sisteme, ki so trajnostni. Če navedem nekaj primerov trajnostno naravnanih sistemov: sistem raznolikosti in vključevanja zaposlenih, plačni model, ki zagotavlja pravično plačilo, model nagrajevanja, ko delimo takrat, ko podjetje dosega dobre rezultate, in »zategujemo«, ko je to potrebno. Prav tako kadrovik lahko ohranja sorazmerja med delovnimi mesti, v sistemizaciji spodbuja odgovornost posameznikov, ki iščejo rešitve, zagotavlja trajnost skozi nasledstva, prek sistemov omogoča vodjem, da dosegajo cilje (skladno s strategijo), postavi mentorski sistem in poskrbi za odličen sistem razvoja sodelavcev.

Predvsem soustvarja sisteme, ki so preprosti, transparentni in fleksibilni.

Kakšna znanja in veščine so pravzaprav povezani z zavedanjem o trajnosti?

Kako hitro in učinkovito bodo podjetja ponotra-

100

Tina Novak Kač, partnerica in direktorica v kadrovski agenciji Competo

njila bolj trajnostne vidike poslovanja, je odvisno predvsem od delovanja vodij, ljudi oz. zaposlenih.

Predpogoj je jasna vizija podjetja, strateški pogled, ki sega vsaj na srednji oz. dolgi rok. Potem so tu še veščine, kot so sposobnost kritičnega mišljenja, ki izpodbija status quo, in vztrajnost, da novi vzorci in navade postanejo del vsakdanjika.

Pomembna je še razvojna miselnost, ki pomaga, da iščemo nove možnosti in se ne ustavimo ob morebitnih ovirah, ter sposobnost prilagajanja ob upoštevanju negotovosti in tveganj.

Z vidika znanj si podjetja želijo strokovnjakov, ki znajo izračunati ogljični odtis, načrtovati strategijo ukrepov v celotni dobavni verigi in pripraviti kompleksna poročila ESG ter so kompetenten sogovornik upravi, lokalnim in evropskim sogovornikom. Tovrstnih strokovnjakov je trenutno v Sloveniji razmeroma malo, zagotovo gre za enega od poklicev prihodnosti.˝

Z vidika znanj si podjetja želijo strokovnjakov, ki znajo izračunati ogljični odtis, načrtovati strategijo ukrepov v celotni dobavni verigi in pripraviti kompleksna poročila ESG ter so kompetenten sogovornik upravi, lokalnim in evropskim sogovornikom. Tovrstnih strokovnjakov je trenutno v Sloveniji razmeroma malo, zagotovo gre za enega od poklicev prihodnosti.

Trenutno s področja ESG prepoznavamo dva tipa kandidatov – prvi so pri delu osredotočeni na zbiranje, obdelavo in analizo podatkov za potrebe kompleksnega poročanja ESG ter podporo snovanju strategij in dejavnosti na področju trajnosti. Gre za profile ljudi, ki so analitični, natančni, temeljiti, zanesljivi in zmožni razumevanja ter umeščanja dejstev v strateški trajnostni kontekst. Pri drugem tipu gre za projektnega vodjo s poudarkom na komunikacijskih veščinah. Običajno pripravlja, načrtuje in koordinira projekte trajnostnega prehoda v brezogljično družbo, zmanjšanje emisij in uvedbo zelenih virov energije. Vrednost dodaja tudi v uspešni komunikaciji z najrazličnejšimi in najzahtevnejšimi sogovorniki.

Kako podjetja lahko privabijo in zadržijo trajnostno ozaveščene talente oziroma kadre na konkurenčnem trgu dela?

Danes pri izbiri novega delodajalca kandidati lahko pridobijo vrsto informacij o podjetju še pred resnim razmislekom, ali se bodo podjetju pridružili.

Predvsem mladi pogosto pričakujejo od podjetij,

da bodo delovala v smeri trajnosti. Ker je vrednota visoko na lestvici, bodo podjetja, ki ne delujejo trajnostno, težje privabila talente v svoje vrste.

Za zadrževanje je pomembno, da ima podjetje jasno vizijo ter trajnost v praksi dejansko živi, torej »walk the talk«, na vseh področjih delovanja, je torej avtentično. Ljudje se imamo za racionalna bitja, a so naše odločitve čustvene, hkrati pa na razumski ravni iščemo potrditve. Ko zaposleni najde smisel v delu, ki ga opravlja, in se ta uskladi z močnim poslanstvom podjetja, nagovarjamo čustven del možganov. Ko smo zaposleni ponosni, da smo del širše zgodbe, ki jo piše podjetje, se nam za zadrževanje zaposlenih ni treba bati.

Kako pomembno je, da pri izbiri kadrov podjetja preverijo okoljsko ozaveščenost kandidatov za zaposlitev? Če je okoljski vidik podjetju pomemben, potem je del strategije in se umešča v vse pore podjetja, tudi pri zaposlovanju. Trajnostno ozaveščenost lahko preverjamo z vedenjskimi vprašanji. Če navedem le nekaj primerov: Kdaj ste nazadnje sodelovali v dobrodelni akciji? Ali ste kdaj pomagali sosedu? Navedite primer. Kaj naredite z oblačili, ki jih ne potrebujete? Ali ste pri zadnjem nakupu oblačila izbrali oblačilo, ki je bilo narejeno lokalno ali v tujini? Ste kdaj prepoznali sodelavca, ki je preobremenjen? Kaj ste naredili?

Resnici na ljubo pa mi ni znano, da bi slovenska podjetja ta vidik že preverjala v praksi.

Kako spodbujate sodelavce, da delijo svoje ideje za izboljšanje trajnosti v podjetju?

Doslej sem pri podjetjih zasledila, da spodbujajo trajnost z različnimi orodji, kot so »idea box« in hekatoni, ter imajo v svojih vrstah managerja za področje trajnosti, ki skrbi, da se projekti prepoznajo, prioretizirajo in izvajajo sistematično po agilnih principih. Tudi na področju spodbujanja trajnosti ima velik vpliv vodja, ki z zgledom podpira trajnostne usmeritve, zna prisluhniti sodelavcem in ustvarja okolje, kjer lahko podelijo ideje, in če je mogoče, tudi sodelujejo pri realizaciji. Ponovno bi rada poudarila, da bo za podjetja ključno, da bo trajnost vpeta v strategijo in poslovne modele.

Kako se podjetja spopadajo s podnebnimi ujmami in kaj to pomeni za kadrovske postopke?

Kadrovski postopki naj bodo hitri in agilni, saj nam omogočajo, da se hitro odzovemo na morebitne spremembe na trgu dela. V praksi so procesi žal dolgotrajni in tako podjetja izgubljajo pomembne priložnosti. Kadrovski sistemi iskanja kadrov, zaposlitve, »onboardinga«, plačni modeli, sistemizacije in nagrajevanja morajo biti dovolj fleksibilni, da podpirajo hiter odziv glede na trenutne spremenljive razmere.

102

Pogovor

Nauki in lekcije Ivice Todorića Najprej vprašanje iz domače politike: kdo lahko o (z)možnostih in napakah pri reformi zdravstvenega sistema pove več kot zadnji zdravstveni minister dr.

Danijel Bešič Loredan? Če ga seveda zna nekdo vprašati, kaj so bile njegove napake in kje so skrite pasti birokracije, ki onemogoča izboljšavo zdravstvenega sistema, ne glede na to, kdo je minister za zdravje.

Z

ato tudi vprašanje o tranziciji in vzponu najbogatejšega Hrvata, ki je v regiji zaposloval največje število ljudi in bil največji lastnik zemljišč na Hrvaškem. Ali lahko k boljšemu razumevanju zdajšnjega stanja v regiji ter poslovnih in političnih interesov prispeva pogovor s še vedno izjemno informiranim človekom o njegovem pogledu na tranzicijo, geopolitična razmerja v Evropi in kako ga je prevelika zadolženost pripeljala v razmere, da je hrvaška politika zahtevala njegovo razlastitev?

POGOVOR NA DVORCU

Srečamo se v dvorcu Kulmer pod Sljemenom v zagrebškem naselju Šestine, ki ga je Ivica Todorić kupil leta 1999. Pogled na Zagreb mu omogoča 55 tisoč kvadratnih metrov posestva, na katerih živi skupaj s svojim očetom in tremi otroki ter vnuki. Ker je to najprestižnejše domovanje na Hrvaškem, verjetno tudi v Sloveniji ni bolj razkošnega domovanja. Tudi stil 72-letnega Ivice Todorića na navadno sobotno dopoldne zaznamujejo detajli in presežki, od obleke do čevljev. Je izvrsten prodajalec in poslovnež, zato najprej pove zgodbo, kako je pri 16 letih v Beogradu prodajal tulipane – in to nadvse uspešno. Sogovornik to njegovo moč prodajanja začuti, tudi ko pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. V njej ni obžalovanja, je pa absolutno prepričanje v svoj prav, ki ga podkrepi s trditvijo: »V nobeno poslovno zgodbo nisem šel s takšno energijo in pogumom, kot grem v to svojo zdajšnjo zgodbo, da pokažem, kako mi je politika nasilno in protipravno odvzela premoženje.« Sredi pogovora pove: »Bil sem največji od Poljske do Grčije. Pogosto sem se čudil samemu sebi, kaj mi je uspelo v življenju, kaj vse sem dosegel. V ZDA marsikdo sicer to doseže v desetih letih, jaz sem pač v celotnem življenju.«

GEOPOLITIČNI INTERESI VELIKIH DRŽAV

Za svoj padec oziroma odhod iz Agrokorja in izgubo lastništva krivi zlasti nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel. »Agrokor je bil geopolitični interes Evropske komisije, predvsem Angele Merkel, ki se je dogovorila s Putinom, da poceni rusko nafto in plin pripelje na nemški trg, kar je omogočilo razcvet nemške industrije. S tem je odprla vrata Rusiji na Zahodni Balkan oziroma v države nekdanje Jugoslavije, kjer je Putin zase

Pogovor

103

oz. za Rusijo zahteval večji vpliv. To mu je Merklova omogočila in dovolila, seveda ob zavedanju Evropske komisije.« Todorić je prepričan, da je na Zahodnem Balkanu Angela Merkel postavljala svoje predsednike vlad, na katere je imela vpliv. »Srbskega predsednika Aleksandra Vučića sicer ni postavila ona, se je pa do njega obnašala kot mama.« Opiše svoje videnje dogajanja v hrvaški notranji politiki, ki je pripeljalo do njegove izgube Agrokorja: »Ko je Agrokor zašel v težave, je bil od januarja do oktobra 2016 predsednik hrvaške vlade Tihomir Orešković. On ni zmogel sodelovati z Merklovo, značajsko se nista ujela. Orešković ni hotel delati proti interesom Hrvaške.

Ob nezaupnici v hrvaškem saborju je povedal, da ga odstavljajo zato, ker ne pristane na prodajo Ine. Oreškovića bi po nezaupnici moral zamenjati politik Tomislav Karamarko, ampak tudi z njim se niso mogli dogovoriti, ali bo naredil, kar bi želeli vplivneži v Bruslju. Zato so našli neznanega mladega evroposlanca Andreja Plenkovića, enega od 11 hrvaških poslancev v Evropskem parlamentu. Iz Bruslja so ga poslali za predsednika stranke HDZ, pa čeprav ni bil član stranke, in nato je postal še predsednik hrvaške vlade.

Mlad, neizkušen, vedno v zunanji politiki, brez stikov doma ali v gospodarstvu. Prodal je Ino in Agrokor.

Agrokor ni propadel zaradi finančnih razlogov, mene so v kot stisnili geopolitika in zunanji dejavniki. Nisem nastradal zato, ker sem bil v težavah, to je bil politični dogovor na mednarodni ravni.

Rusi so namreč zelo želeli postati lastniki Agrokorja, to je bila želja ruske VTB banke, ki je financirala tudi ameriškega predsednika Trumpa.

Imam dokaze, da je Trump soglašal s tem, da Agrokor dobijo Rusi.

Podpredsednica hrvaške vlade je prišla osebno k meni in mi povedala, da se moram odpovedati vsemu premoženju in lastništvu v Agrokorju. Bil sem šokiran ob njeni zahtevi. Rekel sem ji: 'Prosim, da odideš iz moje pisarne.' Odvrnila mi je, da bo strašno, če je ne ubogam. Imela je prav, res je bilo strašno, kako so mi vse vzeli. V Evropi so mislili, da je Agrokor enaka zgodba kot italijanski Parmalat, ki je temeljil na lažeh in prevarah.

Ko je bilo najhuje, sem samemu sebi rekel, Ivica, umakni se, na koncu boš zmagal. Iz pepela sem ustvarjal svoja podjetja, to me je veselilo, imam znanja in veščine, imam smisel za posel. Ko me je policija priprla, me je to veselilo, ker sem se hotel boriti. Zdaj mi je lažje, ker ni več Merklove. Ti, ki so mene potopili, so odšli – razen Plenkovića, ampak on je zdaj pod našim nadzorom.«

104

Pogovor

ZGODBA O LIDLU IN KAKO IMA EVROPSKE PRIVILEGIJE

Todorić trdi: »Kar poslovno dela Lidl, je kriminal.« Prepričan je, da ima med vsemi trgovci v vseh evropskih državah, še zlasti pa na Zahodnem Balkanu, izjemno privilegiran položaj nemški diskontni trgovec Lidl. To svojo tezo podkrepi z zgodbami iz svojega poslovanja: »V Agrokorju sem imel 'retail' in prehrambno industrijo. Banka EBRD je name strahotno pritiskala, da ne smem imeti prehrambne industrije, če želim, da me oni financirajo.

Zakaj ta nerazumen pritisk? Vam povem na primeru mleka.

Nekoč pride k meni moja ekipa, češ da ima Lidl boljšo ceno mleka kot mi v Konzumu in Mercatorju. Kako to? Pošljem svojo ekipo na naslov, ki je bil napisan na embalaži mleka. Naslov je bil v Nemčiji.

Mi smo na Hrvaškem letno predelali 750 milijonov litrov mleka. Meni pa je intuicija rekla, da je na tem nemškem naslovu predelava milijarde litrov mleka na leto. Intuitivno sem to čutil. Čez kakšen teden pride ekipa nazaj k meni in mi pokaže statistiko: v Lidlovi tovarni, ki letno predela milijardo litrov mleka, je 140 zaposlenih. Pri nas, ki smo letno predelali 750 milijonov litrov mleka, pa je bilo 30 tisoč zaposlenih. Lidl je imel vso predelavo mleka robotizirano. Kako naj torej v Sloveniji ali na Hrvaškem sploh nekdo prideluje mleko? Ni ekonomike.«

Zame je kriminal, kako se je kanclerka Merklova obnašala do nas v regiji in kako je spodbujala svoje.

Izzovemo ga, ali je bil morda Lidl naprednejši od Agrokorja. »Od EBRD sem dobil iz sklada za nerazvite trge 150 milijonov evrov posojil po osemodstotni obrestni meri za širitev in razvoj Konzuma in Mercatorja.

Lidl pa je od EBRD dobil 1,2 milijarde po 1,2-odstotni obrestni meri. Si predstavljate, kakšne posle lahko dela Lidl pod takimi pogoji?! To vpliva na konkurenčnost.

Agrokor je, ko sem ga jaz vodil, plačal dve milijardi evrov obresti za posojila. Lidl bi za to plačal 500 milijonov obresti. Kako naj bomo mi v regiji konkurenčni? Zame je kriminal, kako se je kanclerka Merklova obnašala do nas v regiji in kako je spodbujala svoje.« Opiše primer, ko mu je po njegovih besedah Merklova speljala dogovorjeni posel: »V Agrokorju smo imeli mesno industrijo z največjo klavnico. Povezal sem se z največjim poslovnežem v Evropi, ki je letno zaklal 20 milijonov svinj. Postala sva prijatelja. S svojo ekipo je prišel k meni, ogledali

Pogovor smo si našo klavnico. Dogovorila sva se za lastniški vstop v našo klavnico in da bova oba enakovredna lastnika. Čez mesec ali pa dva me je poklical in rekel: 'Ivica, moram k Vučiću v Beograd, šefica je rekla, da moram novo klavnico postaviti v Srbiji.' Glejte, Merklova ga je poklicala, da mora posel narediti v Srbiji, ne z mano.« Naslednji njegov primer je, zakaj je Ukrajina tako pomembno vprašanje na področju prehrambne industrije: »V Ukrajini so cene soje, koruze ali pšenice polovico nižje kot drugje v Evropi. Če lahko nekdo dobi cenejšo surovino za hrano živali, ni mogoče ustvariti konkurence. Zato je Ukrajina tako pomembna. Veste, kakšen strah predstavlja Ukrajina na področju perutnine za Nemčijo in Italijo, ki sta glavni evropski izvoznici perutnine?

Moja špekulacija, za katero nimam dokazov, zato zgolj razmišljam, zakaj se ukrajinski lastnik Perutnine Ptuj zdaj širi na Hrvaško … Ali res drži sicer nepotrjena informacija, da kandidira za 200 milijonov nepovratnih evropskih sredstev? To bo ekonomska bomba, če bo Ukrajina prišla na evropski trg s perutnino.« Svoje razmišljanje o Lidlu podkrepi še s po njegovih besedah favoriziranim položajem Lidla celo pri pridobivanju dovoljenj za nove trgovine: »Lidl je imel zveze z lokalno upravo, da je dobival dovoljenja za svoje trgovine na lokacijah, ki jih Agrokor ni mogel dobiti. Agrokor ni nikoli podkupoval, da bi dobil najboljše lokacije. Če bi Agrokor obstal, ne bi bilo Lidla v naši regiji. Zdaj ima Lidl svojo proizvodnjo, ima kakovostne, konkurenčne in moderne proizvode. Lidl je danes zelo resna konkurenca. Ampak ustvarila ga je Angela Merkel z našim denarjem! Kdo v regiji sploh ima ekipo, da lahko izzove Lidl?«

TODORIĆEV POGLED NA MERCATOR

Todorić pojasni, kakšna priložnost in pretres za posel je bila tranzicija v regiji ob propadu nekdanje Jugoslavije: »Nihče od domačih ljudi ni imel kapitala, da bi v Sloveniji kupil podjetja. Ni bilo niti kapitala niti ljudi, ki bi imeli znanje, da nekaj naredijo. Verjemite mi, da je malo pravih menedžerjev, ki so virtuozi v poslu in ki znajo razviti posel.« Preseneti z oceno: »Zdajšnji župan Ljubljane je bil v Mercatorju virtuoz. Zoran Janković je iz Mercatorja ustvaril mali čudež. Za to mu dam priznanje. Ko je on odšel, ne glede na to, ali je bil on problem ali njegovi nasledniki, je podjetje začelo izgubljati in ni bilo več konkurenčno.

Tudi jaz sem v dveh letih z Mercatorjem naredil čudež! Mercator, ki ga je naredil Janković in je imel ob njegovem odhodu leta 2005 premoženje v vrednosti poldruge milijarde evrov, je bil ob mojem prihodu leta 2017 na robu stečaja. Mi smo ga čez noč preobrazili. Naš dosežek je, da je bil med stotimi najboljšimi trgovinami na svetu Mercator Center Šiška

eden od petih najboljših! To sem jaz naredil! Jaz sem omogočil, da je Mercator največja trgovina v regiji.« Pravi, da je imel zelo jasno razvojno vizijo: »Morali bi razviti še dve drugi dejavnosti, ne bi smeli ostati samo v trgovini. Moja ideja je bila, da se podamo še v veleprodajo in da naredimo mali Amazon. Tretja panoga bi bile klasične Mercatorjeve trgovine. Ideja je bila, da v Ljubljani v neposredni bližini železniške postaje ustvarimo distribucijski center, ki bi imel tudi center za drone.« »Moja vizija za Konzum in Mercator je bila, da ponujata srednje visoko kakovost izdelkov. Želel sem jima dvigniti prihodke, da postaneta največja kupca, ki imata zato najnižjo nabavno ceno. Amazon ne bi mogel mimo nas v regiji.

Danes je jasno, kar sem ves čas trdil: Konzum ne more biti sam uspešen na Hrvaškem. Niti Mercator ne more biti sam uspešen. Mi nimamo toliko ljudi, ki bi znali to narediti, ne se slepiti. Da bi nekdo napravil posel, tako kot ga je Janković iz Mercatorja …

Takšnih ljudi ni.« Zakaj pa ni bil uspešen projekt Herkul, ki je predvidel nastanek skupnega trgovca v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji? »Kdor pozna Jankovića, ima odgovor, zakaj je to neuspela zgodba. Jaz sem poleg sebe za mizo posedel še Miškovića in Jankovića, ki je bil samo direktor, vzel bi pa rad vse zase, pa ni imel nič svojega. Po tej propadli združitvi sem bil največji v Srbiji, BiH in na Hrvaškem, Mercator pa je propadal.

105

Kupoval je nesmiselne zadeve in zapravljal denar.

Stisnil sem ga s ceno in potem je pokleknil.«

KAJ JE DANES NACIONALNI INTERES

Todorić, ki se spogleduje z mislijo, da bi aktivno vstopil v hrvaško politiko, je prepričan, da bolj kot kdaj prej Slovenci in Hrvati »potrebujemo vlade, ki bodo šle suvereno v Bruselj in povedale, kaj hočemo in kaj zahtevamo kot svoj del kolača. Slovenija bi morala iz EU dobiti 20 milijard, Hrvaška 30 milijard, Poljska 50 … Zato ker so si velike države do zdaj izborile takšne privilegije za svoja podjetja.

Treba je nekaj narediti, ne pa klečeplaziti.« Čeprav prizna, da nima najnovejših informacij o dogajanju v Sloveniji, pa vendarle zelo dobro pozna Slovenijo: »Za vas je logistika ključna. Osredotočiti se morate na lokalne potenciale. Kot punčico svojega očesa morate čuvati Petrol, Zavarovalnico Triglav, Krko …« Iz tega izpelje tudi svoj sklep in poziv: »Evropa se mora dogovoriti, kaj sploh hoče: ali želimo lastno hrano ali bomo večino hrane uvažali? Če kdaj izbruhne vojna in nimamo več uvoza, bomo pač stradali. Zato vseeno menim, da potrebujemo kmetijske subvencije, ki bodo zagotavljale lokalno hrano.

Posel in svet postajata zelo zapletena in globalizirana. Če Evropska komisija tega ne razume, potem morajo vsaj države to razumeti, drugače bo sistem razpadel.«

I

PARTNER ZELENE TRANZICIJE IN RAZOGLJIČENJA

npro d.o.o. se zaveda nujnosti globalnega prehoda k trajnosti in dekarbonizaciji. Z inovativnimi rešitvami ter zavezanostjo družbeni in okoljski odgovornosti, smo postali akter pri spodbujanju gibanja za zeleni prehod in dekarbonizacijo.

Zeleni prehod vključuje prehod s tradicionalnih energetskih sistemov, ki temeljijo na fosilnih gorivih, na čistejše in bolj trajnostne alternative. To vključuje uporabo obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna in vodna energija, ter sprejemanje energetsko učinkovitih tehnologij in praks.

Investicija v prihodnost!

Uporaba odvečne toplote v vašo korist!

Dekarbonizacija se osredotoča na zmanjšanje emisij ogljika in odpravo odvisnosti od ogljično intenzivnih industrij. To vključuje prehod na nizkoogljične ali brezogljične dejavnosti v sektorjih, kot so promet, proizvodnja in proizvodnja energije.

Inpro d.o.o. ponuja trajnostno naravnane rešitve

ZAKAJ JE TO TAKO POMEMBNO? Ni skrivnost, da se naš planet sooča s perečimi okoljskimi izzivi, zato moramo ukrepati, da bi zagotovili trajnostno in prijetno prihodnost za prihodnje generacije.

Zeleni prehod in razogljičenje sta ključna elementa tega poslanstva.

S prehodom na čiste vire energije, zmanjšanjem emisij ogljika in spodbujanjem trajnostnih praks lahko ublažimo negativne vplive podnebnih sprememb in ustvarimo bolj zdrav planet za vse. Pomen tega gibanja je neprecenljiv, podjetja, kot smo mi, pa imamo vodilno vlogo.

V podjetju Inpro d.o.o. trajnostni razvoj ni le besedna zveza, temveč temeljna vrednota. Podjetje si predstavlja prihodnost, v kateri bodo trajnostne prakse postale stalnica, okolje pa bo ohranjeno za prihodnje generacije. Zavedamo se, da lahko odigramo pomembno vlogo pri spodbujanju gibanja za zeleni prehod in dekarbonizacijo.

Inpro d.o.o. Novo mesto, Loke 4, 8351 Straža pri Novem mestu info@inpro.pro 080 80 89

www.inpro.pro www.klimarent.com www.inpro-trgovina.si

11

SODELOVANJE IN PARTNERSTVA ZA ZELENI PREHOD IN RAZOGLJIČENJE Verjamemo, da je sodelovanje s svetovno znanimi podjetji ključnega pomena za trajnostne rešitve.

Vzpostavili smo strateška partnerstva z vodilnimi v panogi, ki imajo enako vizijo in zavezanost dekarbonizaciji. Ta partnerstva nam z združevanjem virov, znanja in izkušenj omogočajo razvoj in izvajanje inovativnih tehnologij in praks, ki zmanjšujejo emisije ogljika in spodbujajo okolju prijaznejši način poslovanja Trajnostni nizkoogljični poslovni model zagotavljanja hlajenja in ogrevanja.

Razvijajo, oblikujejo in izdelujejo rešitve na področju vodika.

Specializirani za načrtovanje in proizvodnjo sistemov HYDRONIC za klimatizacijo in obdelavo zraka.

Svetovno prepoznano podjetje na področju absorpcijskih chiller-jev z vročo vodo.

Tehnologija Rank temelji na tehnologiji organskega Rankinovega cikla (ORC). Omogoča kombinirano proizvodnjo električne energije in koristne toplote z uporabo nizkotemperaturnega vira toplote ter s tem povezane ekonomske in okoljske prednosti.

Predstavljamo si prihodnost, v kateri bodo emisije ogljika čim manjše, obnovljivi viri energije pa bodo imeli prevladujočo vlogo pri zadovoljevanju svetovnih potreb po energiji. Želimo prispevati k oblikovanju ogljično nevtralne družbe, v kateri so trajnostne prakse norma.

Skupaj lahko sprejmemo pomembne ukrepe in si s skupnimi močmi prizadevamo za svetlejšo in čistejšo prihodnost.

SKENIRAJTE QR KODO, ČE ŽELITE ODDATI POVPRAŠEVANJE ALI PRIDOBITI VEČ INFORMACIJ O ZELENEM PREHODU IN RAZOGLJIČENJU

108

Kolumna

Kolumna

Slovenija za korak naprej potrebuje nove ideje V državi, ki smo jo sanjali, si jo priborili in jo postavili, zdaj živimo že nekaj več kot trideset let. Toliko časa jo Slovenke in Slovenci skupaj z drugimi sodržavljani tudi sami vodimo in sami odločamo o njeni in svoji prihodnosti.

Dr. Alja Brglez je bila od februarja 2013 do decembra 2022 vodja kabineta predsednika republike Boruta Pahorja. Po izteku mandata je še vedno v ekipi nekdanjega predsednika republike. Ima znanstveni doktorat iz historične antropologije ter magisterij iz zgodovine in magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Leta 2005 jo je WEF kot prvo iz Slovenije imenoval za eno od mladih voditeljev prihodnosti (Young Global Leader).

Avtorica: dr. Alja Brglez

T

o ni zelo dolga doba, prav gotovo pa je bilo časa dovolj, da smo se lahko dobro spoznali: drug drugega in sami sebe. Vemo, v čem smo dobri in v čem nismo, kaj nas zanima in kaj ne, kaj nas kot skupnost poveže in kaj deli, vemo celo, kaj smo pripravljeni narediti za svojo državo in kaj menimo, da mora ona narediti za nas.

Nismo zelo prodorni, ne zares ambiciozni, neradi preveč opozarjamo nase, nepotrebnemu tveganju se raje izognemo. Če bo šlo kdaj zares, kot je šlo v času osamosvajanja ali pa ko smo se vključevali v Evropsko unijo, se bomo o tem pogovarjali, sicer pa menimo, da lahko delamo brez načrta, vsak po svoje ali pa tudi drug proti drugemu. Ker je dovolj dobro tako, kot je.

Na dvoje smo namreč zares ponosni: na uspehe naših športnikov in na kakovost življenja pri nas.

Prvo je jasno in ni treba posebej analizirati: nekako je naneslo, da je med nami nenaravno veliko posameznikov, ki dosegajo najvišje dosežke zlasti v individualnih športih, potem pa mimogrede še v kakšnem ekipnem.

Mi se z njimi istovetimo, kot da bi imeli kaj pri tem. Vsak teden smo v nečem svetovni prvaki, pa nam sploh ni treba s kavča. To učinkuje na posameznika in kolektivno. Neprecenljivo.

Kakovost življenja ima pa za vsake oči svojega malarja. Obstajajo merilniki, ki po lestvicah razvrščajo mesta ali države glede na to, kako kakovostno se v njih živi, ampak k vsaki taki uvrstitvi je mogoče dodati svoj pogled.

Numbeo, najbrž največja svetovna podatkovna baza o kakovosti življenja, ki vključuje podatke o kupni moči, stanovanjskih pogojih, stopnji kriminala, zdravstvu, prevozu, onesnaženju in okolju, Slovenijo zadnjih deset let praviloma uvršča na mesta med 10. in 20. Trenutno je 18. in pred njo je od nekdanjih socialističnih držav le Estonija, za njo pa so Portugalska, Belgija, Irska, Francija in Italija, če povem le te, s katerimi se radi vidimo v družbi. Na vrhu so Luksemburg, Nizozemska, Islandija, Danska in Finska, Avstrija je osma in Nemčija 12.

Sloveniji k tako dobri uvrstitvi pomaga zelo visok indeks varnosti, ko gre za onesnaženje in podnebje, si ju delimo s temi, ki so na prvih mestih, po zdravju smo le malo slabši, izrazito šibki pa smo v kupni moči in stanovanjih (na 37. oz. 39. mestu). Ker ni

vse v gospodarskih kazalnikih, so Združeni narodi oblikovali še HDI, Indeks človekovega razvoja – tudi tu je Slovenija visoko, praviloma malo pod 20. mestom.

A to so, kot rečeno, ugotovitve drugih o nas. Mi pa vemo, da ima Slovenija izjemno visok delež lastniških stanovanj, od teh jih je devet desetin v lasti fizičnih oseb, davka nanje pa poberemo samo za 0,646 odstotka BDP in smo prav na repu med članicami OECD. Nizka kupna moč je gotovo problem, a če ima znaten delež prebivalstva lastno nepremičnino, nekateri pa tudi vrt, njivo ali popoldansko dejavnost, lažje razumemo, da pri nas ljudje prihranimo 18,7 odstotka letnih prihodkov, znatno več od evropskega povprečja. Ta hip imamo v državi za vsaj dva državna proračuna prihrankov, in če bi prostovoljci hoteli še na ta način priskočiti na pomoč premierju, ki je izračunal, da bo za tisoč domov, ki so jih odnesle poplave, potreboval sto milijonov, bi za to zadostovalo manj kot pol odstotka vseh prihrankov.

Jasno nam je, da je naša kakovost življenja kategorija, po kateri ni nihče vprašal: koliko prostega časa nam pušča redna in varna zaposlitev, da lahko po polnem delovniku eni še delajo, drugi pa se ukvarjajo s hobiji, otroki, športom. Prav tako ni okenca, kamor bi vpisali, da se pri nas znaten del prebivalstva od maja do oktobra preseli na hrvaško obalo, kjer se jim zelo kakovostno pridružijo prijatelji in znanci in več generacij družine. Še vedno je tudi res, da je npr. porodniški dopust pri nas kakovostno dolg (daljši kot tam, kjer je kratek, in krajši kot tam, kjer posega v materine karierne možnosti), da občine praviloma poskrbijo za vključenost vseh otrok v vrtce, da je osnovna šola dostopna in ure-

Neposreden navdih so nam pravkar dale poplave.

Pokazale so, da nam ni težko vstati s kavča. Le pravi razlog potrebujemo, pa smo pripravljeni na velika dela, tudi na sodelovanje in odrekanje.

Potrebujemo torej veliko idejo.

jena za vse in tako dalje. Imamo gore, morje, toplice, veselice, vse blizu, vse naravno. Z eno besedo: Slovenci vemo, da je pri nas življenje ču-do-vi-to. Tako povedo tudi rojaki, ki delajo na tujem: delati morajo mnogo več in imajo mnogo manj časa za vse, kar v življenju ni delo. Če je dovolj dobro, seveda ni treba ničesar spreminjati. Ob vsem, kar zdaj vemo o sebi, pa se premalo zavedamo, da je trideset let minilo tudi za druge. Nismo še zares opazili, da so nam danes bolj kot kdaj prej na voljo prav enaka orodja kot drugim in da bo zato le lastna odločenost ene pripeljala naprej, druge pa pustila zadaj. Imamo isti internet, enake avte, tablice, klimatske naprave in vlake. Vendar s temi vlaki ne moremo potovati tako hitro kot potujejo drugi, z enakimi tele-

109

foni ne moremo do istih storitev kot drugi, naši mladi pa v tujino vse raje odhajajo ne zaradi plače, ampak zato, ker so tam bolj del svojega časa.

Predpostavimo, da bi nas torej kdaj prešinilo, da bi kaj spremenili – kaj bomo storili?

Neposreden navdih so nam pravkar dale poplave. Pokazale so, da nam ni težko vstati s kavča.

Le pravi razlog potrebujemo, pa smo pripravljeni na velika dela, tudi na sodelovanje in odrekanje.

Potrebujemo torej veliko idejo.

Vsaka ideja ni prava. Nekaj jih je že bilo, pa niso bile uspešne. V zadnjih desetletjih je bilo izdelanih več sto strategij, ki naj bi Slovenijo ponesle tja, kamor so želeli njihovi snovalci ali naročniki, pa nobena ni dosegla niti, da bi imeli sodobno železnico, svojega letalskega prevoznika in hotele, ki ne bi bili ostanek socialističnega turizma, kaj šele da bi razmislili o dobrih šolah, kamor bi se vpisovali najbolj bistri študentje z vsega sveta, atraktivnih zdravstvenih storitvah za regijo od Milana in Dunaja do Beograda ali znanstvenem središču, ki bi bil Silicijeva dolina Evropske unije.

Zato je imenitno, da se zdaj poznamo in vemo, kaj bi šlo skozi: velik športni dogodek, ki bo zaigral na vse strune našega ponosa – od športnikov do narave in gostoljubja –, hkrati pa spodbujal navdušenje, sodelovanje, vključenost in celo prostovoljstvo.

Zamisel ni izvirna in vemo, da deluje. Že veliko držav ali mest je storilo tako in mnogim je uspel velik preboj. In naš bi bil večplasten: zimske olimpijske igre, prve v zgodovini brez ogljičnega odtisa, epski prispevek Slovenije k trajnostnemu razvoju sveta in kakovostnemu življenju za vse – da potem o športu in zadovoljstvu s kavča niti ne govorimo.

110

Varnost

Tenzor – 30 let predanosti, inovacij in zanesljivosti Od izvajalca tehničnega varovanja do vodilnega sistemskega integratorja v regiji Adria.

Z nični direktor.

godba Tenzorja se je začela leta 1993 v garaži, ko sta se Miran Senčar in Albert Bene odločila za skupno poslovno pot in začela montažo avtomobilskih alarmov. S pogumom, znanjem, marljivostjo in strastjo sta vodila podjetje – Miran Senčar kot direktor in Albert Bene kot teh-

Prva pomembna prelomnica za razvoj podjetja je bil podpis pogodbe z ameriškim proizvajalcem tehničnih sistemov za zaščito izdelkov pred krajo v trgovinah, podjetjem Sensormatic. Skupaj sta podjetje popeljala iz garažnega okolja do vodilne vloge na področju tehničnega varovanja.

Z rastjo projektov in števila zaposlenih ter širjenjem dejavnosti na nova prodajna področja se je Tenzorju kot novi direktor podjetja pridružil Bojan Petek.

Svojo regionalno prisotnost smo začeli širiti skupaj s svojimi naročniki. V Makedoniji smo prisotni 23 let, na Hrvaškem 20 let, v Srbiji več kot 19 let, v Albaniji 14 let, pred petimi leti pa smo odprli podjetje na Kosovem. S širjenem regionalne strategije – naročniku zagotoviti eno kontaktno točko ob

111

mednarodnem širjenju poslovanja – smo podjetja Tenzor leta 2005 združili pod imenom Tenzor Group oziroma Skupina Tenzor. Naše znanje in izkušnje sicer segajo tudi prek meja regije Adria. V Avstriji imamo poslovno enoto, v lastni izvedbi ali s partnerji pa so naše rešitve našle svoje končne uporabnike v več kot 20 državah.

Gonilo razvoja Skupine Tenzor sta razvojni središči v Sloveniji in Makedoniji, kjer se bogate izkušnje razumevanja potreb naših strank prepletajo z inovativnimi idejami. To nas je pripeljalo do razvoja lastnih rešitev in blagovnih znamk na področju varnostnih sistemov za zaščito ljudi in premoženja, inteligentnih transportnih sistemov, avtomatizacije zgradb in centralnih nadzornih sistemov, sistemov za upravljanje turističnih objektov ter poslovne inteligence in tehnoloških rešitev.

Naša velika prednost je, da nudimo širok spekter rešitev na različnih področjih. Naši konkurenti so običajno vezani le na posamezne prodajne segmente, kjer stranke prepričamo s svojim obsežnim znanjem in bogatimi izkušnjami. Za naročnika načrtujemo in izvajamo tako močnostne inštalacije kot šibkotočne sisteme z vsemi potrebnimi tehničnimi podsistemi, skupaj s programiranjem in zagonom v lastni izvedbi.

Z nekaterimi poslovnimi partnerji sodelujemo že od ustanovitve podjetja, na kar smo zelo ponosni. Menimo, da so razlogi za to odlična in predana ekipa, naša prilagodljivost pri iskanju rešitev, izvedba projektov, možnost nadgradenj, hiter odziv tehnične in inženirske ekipe, podpora 24 ur na dan, vse dni v tednu ter mednarodna pokritost.

Ponosni smo, da smo danes eno izmed vodilnih integracijskih podjetij v regiji Adria na področju centralnih nadzornih sistemov, RFID rešitev, sistemov upravljanja zgradb, tehničnega varovanja in elektroinštalacij, ki zaposluje več kot 110 tenzorjancev. Rešitve ponujamo na področju trgovine in trgovskih središč, industrije, turizma, prometa, parkirišč in parkirnih hiš, bank in finančnih institucij, knjižnic in javne uprave. Za svoje stranke izvedemo projekte na ključ (od projektiranja in izvedbe elektroinštalacij do tehničnih sistemov) ali pa jim pomagamo s specifičnimi razvojnimi rešitvami.

Poleg znanja in izkušenj pa nas odlikuje še ena prednost, ki jo imamo le mi. To je ekipa tenzorjancev – predanih in zavzetih zaposlenih. Zato nam je v čast, da lahko v vedno večji ekipi skupaj z dolgoletnimi partnerji in zadovoljnimi strankami letos praznujemo okroglih 30 let.

Naše lastne blagovne znamke so REMS (Retail Event Management System), iEMS (Industrial Event Management System) in Urban Informatics (rešitve za upravljanje parkirišč).

Poleg tega smo razvili tudi številne specializirane rešitve, ki rešujejo specifične izzive naših strank, kot je na primer nedavno nagrajena inovacija UVSS – preverjanje podvozij vlakovnih kompozicij, termoskener za varnostni pregled tovornih vozil, detektorji napačne smeri prehoda ter RFID-rešitve za knjižnice, vključno s pametno omaro za izposojo rezerviranega gradiva 24 ur na dan, vse dni v tednu, za kar smo prejeli zlato priznanje za inovacijo 2022 Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

112

Življenjske zgodbe

Življenjske zgodbe

Zgodba navdiha: »Le nebo je meja.

F…k the limits!«

D

arko Đurić je zagotovo najbolj prepoznavno ime slovenskega parašporta . Po izjemni športni karieri, ki med drugim vključuje naslove svetovnega in evropskega prvaka ter udeležbi na paraolimpijskih igrah, je Darko nato zaplaval v podjetništvo, med drugim je tudi član sekcije SBC Mladi.

Darko se je rodil leta 1989 z redko gensko napako, brez leve roke

in obeh nog. Potem ko njegova biološka mati ni mogla skrbeti zanj, je dobil topel dom na Gorenjskem, pri Debeljakovih.

Odraščal je na kmetiji, v rejniški družini še s štirimi »na hitro pridobljenimi« brati in sestrami.

In kot rad sam večkrat poudari, ga doma nikoli niso zavijali v vato. Na kmetiji je delal po svojih zmožnostih, kar mu je pomagalo, da se je naučil samostojnosti.

Od drugega leta starosti uporablja nožni protetiki, shodil je pri petih letih, kot desetletnik pa se je naučil plavati.

Življenje ga je postavilo pred številne ovire, a je vse premagal z vztrajnostjo in trmo

Z Darkom se dobiva v njegovi pisarni s fantastičnim razgledom na celotno Ljubljano. Odpre mi vrata pisarne, me povabi naprej ter ponudi kavo in vodo. Za trenutek obstojim, saj nikakor ni dajal vtisa, da je zaradi telesne hibe za kaj prikrajšan, kaj drugačen. Pravzaprav bi nas morala Darkova zgodba vedno znova opomniti, da nimajo vsi sreče

Zgodba Darka Đurića ni le zgodba o športnih presežkih in poslovnem uspehu. To je zgodba o močni volji in strasti, ki lahko preseže najtežje ovire. Njegova življenjska pot nas uči, da ni pomembno, od kod prihajamo ali s kakšnimi, predvsem pa s kako težkimi in zahtevnimi izzivi se srečujemo. Ključ do uspeha je v naši odločnosti, da sledimo svojim sanjam in svoji viziji ne glede na vse ovire.

v življenju, pa zato ne obupajo, celo zmagajo, se zamislim.

Invalidnost ni izgovor za manj dela, je razlog za več dela

»V svojem življenju sem se moral boriti z mnogo ovirami, tudi birokratskimi, te so po svoje najhujše. Ko so mi drugi govorili, kaj zmorem in česa ne!« Čeprav je mnogo ljudi dvomilo o njem, je imel močno voljo, verjel je vase in šel čez vse te ovire. Pravzaprav se nikoli ni obremenjeval s tem, kaj si drugi mislijo. Vedno je imel

zastavljene cilje in jim je sledil.

In tako je dokazal, da čeprav je invalid s takšnim hendikepom, lahko plava, še več, ustvaril je izjemno športno kariero. Vendar pa se ni omejil le na to. Hkrati se je posvečal študiju na fakulteti za poslovne vede, kar kaže na njegovo predanost in željo po osebnem razvoju. Dandanes pa izzive in prepreke premaguje v podjetniških vodah. Čeprav, kot se pošali, je še zelenec v tem svetu, znanje črpa iz podjetniškega okolja, iz SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, in prav mnogo od teh podjetniških zgodb ga tudi navdušuje in motivira.

Primerjava športa in poslovnega sveta

»Ko se odločim, grem 'all in', dam res vse od sebe in sem ciljno usmerjen, da dosežem želeno,« se zasmeji z nalezljivim nasmehom. Zazre se skozi okno v daljavo in pove, da lahko brez težav najde vzporednice med športom in podjetništvom. Ta svetova imata skupne imenovalce, kjer so potrebne disciplina, iniciativnost in motivacija. Pri obeh je izredno pomembna ekipa, ta je ključna za uspeh – tako v športu kot v podjetništvu. »Je pa res, da je posel kruta stvar, a v športu je še huje, je najhujša oblika kapitalizma.

Samo malo popustiš, pa te takoj izločijo,« prizna brez olepševanja.

Vzporednico med športom in poslovnim svetom najde tudi v porazih. »Spomnim se občutkov razočaranja na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Bil sem četrti, ko sem se zavedel, da je konec, da je šla priložnost mimo.

Težko je bilo sprejeti in preboleti. Ta proces je izjemno zahteven.

Podobno je tudi v podjetništvu.

Enkrat te požre konkurenca, drugič ti ne uspe poslovna ideja, ampak življenje gre naprej.« Ko ga izzovem, kje je lažje, v športu ali podjetništvu, kot iz topa izstreli, da nikjer ni lahko.

V športu imaš ekipo, ki te vodi, v poslovnem svetu pa moraš ti

113

“Je pa poslovni svet morda za odtenek manj stresen.”

voditi ekipo. »Je pa poslovni svet morda za odtenek manj stresen, v športu moraš točno v tistem trenutku, ko si na štartu, biti v najboljši formi ne glede na vse, v podjetništvu tega ni. Po drugi strani je pa podjetništvo zahtevnejše, ker je večja odgovornost, tako da so povsod izzivi.«

Navdihuje ga želja po napredku

Preprosto si ne predstavlja, da bi v življenju ostal na mrtvi točki ali pa celo stagniral. »Moja največja motivacija je, da hočem biti vedno boljši. Ne želim biti danes isti, kot sem bil včeraj. Pa naj bo to v vsakdanjem življenju in pri opravilih, športu ali poslu. To me žene naprej.« In kot poudari, so vztrajnost, trdo delo in osredotočenost ključni za uspeh tako v športu kot poslovnem svetu. »Recepta ni. Samo trdo delo.

Verjeti je treba v svoje sanje, v svoje delo. Delati je treba s strastjo, a se hkrati zavedati, da je pot trnova. Cilj ne sme biti denar, pač pa doprinos družbi. Slediti je treba svojim vrednotam. In če se tega držiš, se sestavljenka sestavi v celoto. Moj moto je: Le nebo je meja. F…k the limits!«

114

Andraž Žurman, novi predsednik SBC Mladih

“Zavzemal se bom, da postanemo

čvrsta podpora za mlade podjetnike” Andraž Žurman,

soustanovitelj in direktor uspešnega podjetja LabCore, je novi predsednik sekcije SBC Mladi. Na glasovanju konec avgusta je prejel največ glasov med tremi kandidati. Na mestu predsednika je nasledil predhodnika Matica Vizjaka. Pravi, da bo spodbujal mentorstva, gradil partnerstva in se zavzemal, da SBC Mladi postane pravi ekosistem podpore za mlade podjetnike.

Z

Andraž Žurman, novi predsednik SBC Mladih

akaj ste se odločili kandidirati za predsednika SBC Mladih?

Sem oseba, ki ima rada izzive. Rad odkrivam nova področja, ki so mi neznana. S tem pridobivam nove izkušnje, se učim in nenehno rastem kot posameznik. Biti predsednik SBC Mladih je zame nov in privlačen izziv. Želim se naučiti nekaj novega, spoznati nove ljudi in predvsem narediti doprinos. Ne maram sprejemati nazivov ali položajev brez truda in dela. Ne ponašam se z nazivi, predvsem me zanimajo rezultati. Vse drugo je nepomembno.

107

članov ima sekcija SBC Mladi Kateri bodo glavni poudarki vašega delovanja?

Eden izmed glavnih ciljev kluba SBC je spodbujanje mladih k inovativnosti in podjetništvu. Imam nekaj svežih idej, ki jih želim predstaviti, vendar pa bi raje počakal s konkretnimi podrobnostmi, saj mora o njih odločati upravni odbor.

Kljub temu bi rad poudaril pomen izobraževanja in pridobivanja znanja v sekciji mladih. Menim, da bi morali organizirati še več delavnic in izobraževalnih dogodkov.

To je res ključ do hitrejše rasti podjetja.

Ko pridobimo nove informacije, lahko hitro pridemo na novo idejo, ki posledično pripomore k rasti podjetja.

Kje vidite največ priložnosti za nadaljnjo rast in razvoj sekcije?

Izobraževanje je ključno za rast kateregakoli podjetja. Bolj ko smo informirani, lažje in boljše odločitve lahko sprejemamo. Poleg tega močno verjamem v povezovanje med člani SBC. Menim, da je prenos znanja in izkušenj s starejših na mlajše generacije izjemno pomemben.

Letos sodelujem z mentorjem, gospodom Markom Bitencem, podjetnikom in članom upravnega odbora SBC. Najino prvo srečanje je bilo zame izjemno dragoceno. Njegove izkušnje in nasveti so mi omogočili nov pogled na nekatere odločitve. V samo eni uri mi je gospod Bitenc ponudil več kot mnogo knjig, zato sem mu izjemno hvaležen.

115

V čem prepoznavate največji izziv?

Tam, kjer nisem domač, vidim izziv. Zato je predsedovanje sekciji SBC Mladi zame nova priložnost. Čutim odgovornost do svojega dela. Verjamem v to, da vodja nosi odgovornost za vse, kar se zgodi pod njegovim vodstvom. Če na primer sodelavec naredi napako, čutim, da sem jaz odgovoren, saj sem ga izbral za to delo. Upam, da razumete moj način razmišljanja.

Kakšno bo vaše vodilo pri delovanju v vlogi predsednika? Želim si, da storimo najboljše za našo skupnost in s tem pomagamo tudi drugim.

Iz programa dela Andraža Žurmana Žurman kot predsednik sekcije SBC Mladi pri delovanju obljublja predanost in prilagodljivost. Verjame v sodelovanje, odprto komunikacijo in skupno reševanje problemov.

Zavzemal se bo, da sekcija SBC Mladi postane pravi ekosistem podpore za mlade podjetnike. Spodbujal bo mentorstvo med izkušenejšimi člani in tistimi, ki so šele začeli. Iskal bo možnosti za partnerstva z drugimi organizacijami, ki bi lahko prinesle dodatne vire in možnosti za člane sekcije. »Skupaj lahko gradimo boljše okolje za podjetniško rast in inovacije,« pravi novi predsednik SBC Mladih.

Kdo je Andraž Žurman?

Je soustanovitelj in direktor hitro rastočega podjetja LabCore, ki se ukvarja z analitičnimi storitvami in podpornimi procesi za farmacevtsko industrijo. Zdravila, ki so v procesu registracije za prodajo na trgu ali pa so že na trgu, morajo opraviti vrsto različnih analiz. Te analize morajo biti izvedene znotraj okolja dobrih proizvodnih praks (GMP oziroma good manufacturing practice, op. a.), ki so farmacevtski standard in jih zagotavlja LabCore.

V podjetju LabCore zaposlujejo visoko izobražen kader. Pred časom so se začeli ukvarjati z organsko sintezo učinkovin, ki ima velik razvojni potencial. Z usmerjanjem v tovrstno specializacijo podjetje širi svoje polje ekspertnega znanja in krepi vlogo partnerja najbolj uveljavljenih proizvajalcev farmacevtskih izdelkov.

Andraž Žurman je nekdanji vrhunski športnik, v mladosti je treniral vaterpolo. Šport je še danes del njegovega življenja.

Je oče treh punčk.

116

SBC Global

SBC Global

POMAGAMO ODPIRATI vrata na svetovne trge

Oddelek SBC Global pomaga članom kluba pri vstopanju na tuje trge in poslovanju na njih. Vstopne točke nanje so ambasade SBC, ki delujejo na šestih celinah v 29 državah sveta.

Bulgarija Nizozemska

Nevada

S

Brazilija BC Global zagotavlja strokovno podporo pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce v Sloveniji in podjetnikom pomaga pri pridobivanju vizumskih dokumentov. Oddelek je obenem most do posameznikov iz Slovenije, ki so uspešni v tujini. S povezovanjem z njimi klub širi in poglablja različne oblike sodelovanja, ki lahko prispevajo znanje in izkušnje v različnih državah in okoljih ter tako pomagajo slovenskim podjetnikom in Sloveniji.

Želite informacije in pomoč pri vstopanju na nove trge?

Iščete primerne kadre za svoje podjetje? Vas zanima, kako do viz za tujce?

Pišite na: global@sbc.si.

»Ambasade članom kluba pomagajo z uporabnimi informacijami in nasveti. Ambasadorji so prvi najpomembnejši stik, ki vas poveže s poslovnimi, računovodskimi, davčnimi in pravnimi eksperti.

Pomagajo jim organizirati poslovne aktivnosti v ciljni državi.« Izvršna direktorica kluba Katarina Karlovšek, ki vodi tudi oddelek SBC Global.

117

118

SBC Global

BOLGARIJA

Ambasador SBC Andrej Boštjančič andrej.bostjancic@softnet.eu Skupni uvoz blaga v Bolgarijo je leta 2022 znašal 52 milijard evrov, od tega je 27 milijard evrov uvoza iz držav članic EU. Glavni del uvoza, ki hkrati nakazuje potencial na bolgarskem trgu, je v panogah bio ter veganske in zdrave hrane, goriv, masti in olj, kemičnih snovi in izdelkov, pohištvenih izdelkov za dom in vrt, oblačil, orodja, rešitev za energetsko učinkovitost pametnega doma ter strojev, opreme in vozil.

BRAZILIJA

Ambasadorka SBC Mateja Perovšek Ciuchini slovenianbusinessmap.com; info@slobraz.com; Brazilija je z naravnimi viri bogata država z več kot 210 milijoni prebivalcev, ki ponuja razvit in razvejan trg z mnogo priložnostmi.

V notranjosti države, ki je po gospodarski moči deseto največje svetovno gospodarstvo, sestavlja pa jo 26 federalnih enot, sta razvita kmetijstvo in industrija žlahtnih kovin. Na obalnih območjih delujejo številna zagonska podjetja, od teh jih je mnogo tehnološko usmerjenih. Finančno in gospodarsko središče je 12-milijonski Sao Paolo na jugovzhodu države. Brazilija je z 8,5 milijona kvadratnih kilometrov peta največja država na svetu, kar pomeni, da so zaradi velikih razdalj, sploh v poslovnem svetu, pomembne dobre digitalne povezave. Na brazilskem trgu je več kot sto milijonov uporabnikov interneta, kar ponuja različne možnosti za poslovni vstop, na primer v financah, informacijsko-komunikacijski tehnologiji in digitalnem bančništvu. Delovna sila v državi je ugodna in podjetjem dostopna. Trgovinska menjava med Brazilijo in Slovenijo se krepi, lani je bila s skoraj 600 milijoni evrov rekordna.

Priložnosti

Priložnosti za slovenska podjetja so v različnih industrijah, od žlahtnih kovin in kmetijstva do gradbeništva in infrastrukture. Priložnosti so na področju digitalizacije,

SBC Global Priložnosti

Za slovenske podjetnike so zanimive panoge zdrave hrane in pijače, rezervnih delov za avtomobilsko industrijo, elektronskih komponent za medicinsko industrijo, pa tudi farmacevtska industrija, proizvodnja elektronskih komponent in ožičenja za avtomobilsko industrijo, pohištvena industrija, IT-rešitve in sistemi IoT za domačo in poslovno avtomatizacijo, rešitve zelene energije za pametna mesta ter čebelarstvo in čebelji pridelki. V Bolgariji ima velik potencial vse, kar je povezano z lahko industrijo.

Izziv predstavlja delovna sila.

Kako pomagate podjetnikom?

Pomagam lahko s kontakti in logistiko. In seveda lahko delim marsikatero izkušnjo, ki smo jo doživeli na tem trgu in je lahko uporabna za podjetnike.

umetne inteligence, telekomunikacij, fintecha (digitalno bančništvo, zavarovalništvo in drugi digitalni finančni produkti). Živahna skupnost zagonskih podjetij prav tako ponuja priložnost za vstop na brazilski trg.

NIZOZEMSKA Ambasador SBC Tičo Zupančič tico.c5@gmail.com

Potencial nizozemskega trga je izjemen. Kot nekdanja pomorska velesila ima kraljevina še vedno mogočen vpliv na vseh celinah, je nepogrešljiv člen za prodor na svetovne trge. Pragmatičen in fokusiran tržni pristop, izredno hiter od risalne mize do trga, v povezavi s tehnično zelo inventivnimi slovenskimi podjetji tvori mogočno kombinacijo in ustvarja bogate priložnosti razvoja do svetovnih razsežnosti. In to na vseh področjih trajnostnega razvoja. Državi sta pomembni partnerici v zelenem preboju in uveljavitvi krožnega gospodarstva, tudi v sodelovanju v programu Deep Demonstration EIT Climate KIC.

119

Priložnosti

Za prebojne tehnološke rešitve slovenskih podjetij so velike možnosti vključevanja v nizozemske verige na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa tudi medicine in kemije. Glavne priložnosti pa ponuja predvsem »preobrazba« na Nizozemskem uspešnih, a energetsko potratnih in do okolja neprijaznih panog na področju pridelovanja hrane, mobilnosti, energetike in gradnje. Ker je Slovenija bogata s surovino ter ima dolgoletno znanje in izkušnje obdelave, je lahko pomemben partner pri uveljavitvi lesa v moderni trajnostni gradnji in drugje.

Kako pomagate podjetnikom?

Kot ambasador Slovensko-nizozemske poslovne platforme SDBP sodelujem tako z državno podjetniško agencijo RVO kot z veleposlaništvoma v obeh državah, tudi pri usklajevanju obiskov poslovnih delegacij. Sem nizozemski podjetnik z večdesetletnimi izkušnjami v državi, z veseljem odgovorim na prva elementarne vprašanja kaj, zakaj in kako na nizozemskem trgu. Usmerim na prave naslove za formalna vprašanja, pomagam do pravih profesionalnih svetovalcev na pravnem, administrativnem in finančnem področju. Predvsem pa po dogovoru vzpostavim prave povezave s potencialnimi poslovnimi partnerji in investitorji.

Kako pomagate podjetnikom?

Z nasveti in uporabnimi informacijami, kako vstopati in s kom se povezati na brazilskem trgu. Pred vstopom je treba dobro analizirati trg, to je najbolje storiti s pomočjo lokalnega partnerja v Braziliji, saj to bistveno olajša izvedbo potrebnih korakov. Upoštevati je treba, da imajo federalne enote različne davčne ureditve, kar vpliva na presojo, katero območje izbrati za vstop na trg. Izbira pravega poslovnega partnerja je izjemno pomembna, da se izognete različnim pastem. Ker gre za veliko državo z različnimi poslovnimi kulturami, je priporočljivo poznavanje posebnosti, ki veljajo v posameznih lokalnih okoljih.

Podjetjem zagotavljamo pomoč pri vsem naštetem.

Mateja Perovšek Ciuchini je samostojna podjetnica pri podjetju MAPER ter organizatorka in moderatorka športnih in poslovnih dogodkov in sejmov. Je dolgoletna pogodbena sodelavka brazilskega podjetja IMM Esporte e Entretenimento, organizatorja največjih športnih, kulinaričnih in kulturnih dogodkov ter spektaklov v Braziliji. Odgovorna je za organizacijo VIP-lož svetovnega teniškega turnirja ATP Rio Open, je upraviteljica ključnih strank na dirki za veliko nagrado formule 1 v São Paulu in največjega sejma kulinarike in vina Taste v São Paulu. Leta 2016 je bila del organizacije olimpijskih iger v Riu de Janeiru.

Svetuje slovenskim in brazilskim podjetjem, članom Gospodarske zbornice Slovenija–Brazilija, odgovorna je za operativno vodenje in moderiranje poslovnih dogodkov in poslovnih delegacij v Braziliji in Sloveniji, med drugim ureja spletno stran slovenianbusinessmap.com. Je tudi avtorica in sovoditeljica serij Slovenian Businesswomen Around the Globe, ki potekajo pod okriljem Slovenian Global Business Network.

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (NEVADA) Ambasadorka SBC

Dijana Mitrović

dijana@dmglobalconsulting.com

ZDA in EU sta največji medsebojni trgovinski partnerici in tvorita največji in najbogatejši trg na svetu. Nevada je zvezna država ZDA z najhitreje rastočim prebivalstvom in je nenehno med desetimi poslovno najprijaznejšimi zveznimi državami. V ZDA je vodilna po rasti števila delovnih mest v zasebnem sektorju. V državi ni davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb, franšiznega davka, davka na dediščino in davka na premoženje. Las Vegas je postal eno najhitreje rastočih tehnoloških središč v državi in se uvršča na lestvico najboljših ameriških mest za zagonska podjetja. To je velik potencial za slovenski inovativni ekosistem, ki lahko tako izkoristi geostrateško lego Nevade in se usmeri na celoten trg ZDA.

Priložnosti

Priložnosti ponujajo panoge, kot so informacijsko-komunikacijska tehnologija, gostinstvo, čista tehnologija, medicinska tehnologija, proizvodnja, če jih naštejemo le nekaj.

Najpomembnejše blago, s katerim trgujeta Slovenija in Nevada, so električni stroji, igre, športna oprema, strelivo in vozila, vendar Las Vegas vsako leto gosti na tisoče sejmov in poslovnih dogodkov v vseh panogah, zato lahko slovenskim podjetjem tu uspe ne glede na vertikalo, iz katere prihajajo.

Kako pomagate podjetnikom?

Ponujamo različne storitve, prilagojene potrebam širitve v ZDA, vključno s programi poglobitve za zagonska podjetja, strateškim načrtovanjem za vstop na trg in iskanjem virov, vstopnimi vrati do organov za gospodarski razvoj, trgovinskih združenj, pridobivanjem strank/partnerjev/ sodelavcev, pomočjo pri javnem in zasebnem financiranju ter stalnim poslovnim svetovanjem in podpornimi storitvami za upravljanje v različnih panogah.

Dijana Mitrović je ustanoviteljica in direktorica podjetja DM Global Consulting ter predsednica organizacije SEAL (Strategic European American League).

120

Festival podjetništva

Festival podjetništva

SAMO ODGOVORNO PODJETNIŠTVO

nas pelje naprej

Letošnji Festival podjetništva bo v enem tednu predstavil najboljše zgodbe uspešnih slovenskih podjetnikov, članov SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki so uspeh dosegli z lastnim znanjem, trudom in idejami. V petih dneh dogajanja bodo v več kot 40 podjetjih po vsej Sloveniji na ogled vrhunski podjetniški izdelki in storitve, znanje, tehnologija ter dobre poslovne in trajnostne prakse. V iskrivih pogovorih po vsej Sloveniji bodo člani kluba delili svoje izkušnje, spoznanja in zanimive anekdote.

V

rhunec festivala bo osrednji dogodek, na katerem bodo najboljši med najboljšimi ponudili razmislek o tem, zakaj je lahko regijsko povezovanje recept za boljšo državo, kako konkurenčna je danes Slovenija v globalni tekmi in kaj ji manjka, da bi kot naša najboljša podjetja lahko zmagovala na najvišji mednarodni ravni.

Festival podjetništva bo potekal od ponedeljka, 13. novembra, do petka, 17. novembra, na več kot 50 prizoriščih po vsej Sloveniji. Osrednji dogodek bo v dvorani Grandis v Kongresnem centru Brdo.

121

Več kot 50 dogodkov

Festival podjetništva bo potekal od ponedeljka, 13. novembra, do petka, 17. novembra. V tem času se bo po vsej Sloveniji zvrstilo več kot 50 dogodkov.

Lanski festival popolna uspešnica

Lanska, prva izvedba Festivala podjetništva je povezala najboljše slovenske podjetnike, zaposlene, mlade in druge, ki jim je podjetništvo blizu. Na 25 dogodkih, ki so potekali po vseh 12 regijah, se je srečalo več kot 1.500 udeležencev, od tega tisoč mladih. Obiskovalcem so vrata odprla najboljša podjetja in predstavila svoje znanje, tehnologijo, dosežke in izdelke. Mladim so prenesla sporočilo, da je podjetništvo dinamično in zahtevno, a zagotavlja veliko svobode in prispeva k skupnemu dobremu. Je odgovoren in zahteven poklic, ki je obenem plemenit in daje veliko. Nekatera podjetja so na dnevih odprtih vrat spoznala tudi bodoče sodelavce (več o tem v zgodbi podjetja Stroka produkt na naslednjih straneh). Po večjih mestih so v okviru lanskega festivala potekali podjetniški pogovori, na katerih so uspešni podjetniki odkrito, iz prve roke odstirali zanimivosti svoje poklicne poti, vzpone, padce, dragocene lekcije in vodila na poti do uspeha.

Na odru gneča uspešnih

Lanski festival je zaokrožil glavni dogodek v Ljubljani, ki je na enem mestu zbral najboljše, kar ima podjetna in podjetniška Slovenija. Dr. Jure Knez, Igor Akrapovič, Marko Lukić, Nuša Pavlinjek Slavinec in Marko Bitenc so imena in sopomenke za najboljše slovenske podjetnike, ki so prehodili pot od začetne podjetniške iskre do podjetništva na najvišji ravni. Na odru se jim je pridružil svetovno znani podjetnik in vizionar Gunter Pauli, avtor koncepta modre ekonomije, ki predstavlja drugačen, do planeta odgovoren pristop k ustvarjanju vrednosti, razvoju in napredku. Ker imajo podjetniki veliko skupnega z vrhunskimi športniki, na primer vztrajnost in osredotočenost na cilj, sta o lastnostih zmagovalcev na odru govorila Matej Mohorič, svetovni kolesarski zvezdnik, ki kolesari za moštvo Bahrain Victorious, in izvršni direktor bahrajnskega moštva Milan Eržen.

Letošnji festival nadaljuje na mestu, kjer smo lanskega sklenili. Z razmislekom o tem, kako narediti boljšo, uspešnejšo, prodornejšo Slovenijo, ki zna zmagovati. Tako kot na najzahtevnejših globalnih trgih vsak dan zmagujejo najboljša slovenska podjetja.

122

Festival podjetništva

Festival podjetništva

Zakaj je pomembno odgovorno podjetništvo?

»Odgovorno podjetništvo vidimo kot edini dolgoročno uspešen poslovni pristop. Osredotoča se na upravljanje podjetja na način, da nima negativnih vplivov na preostale deležnike – na širše in ožje okolje, družbo in gospodarstvo –, temveč prispeva k njihovemu izboljšanju in rasti. Glavni cilj odgovornega podjetništva je ustvarjanje dolgoročne dodane vrednosti za vse deležnike podjetja, vključno s kupci, zaposlenimi, lastniki ter ožjim in širšim poslovnim okoljem,« poudarja Marko Lukić, lastnik podjetja Lumar IG in član upravnega odbora SBC.

Na enem mestu zbrani vsi najboljši

Poleg predsednika SBC Joca Pečečnika (Elektronček Group) bodo na festivalu z nami: Igor Akrapovič (Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft), Marko Bitenc (Kirurgija Bitenc), Sabina Sobočan (Varis Lendava), Alenka Mozetič Zavrl (Don Don), Andrej Ržišnik (Ržišnik Perc), Branko Roglić (Orbico), Zdravka Zalar (Smart IS) in drugi uspešni podjetniki, člani SBC in sekcije SBC Mladi. Z nami bodo tudi Blaž Brodnjak (NLB), Rok Capl (Spirit Slovenija) ter županje in župani iz vseh slovenskih regij.

MLADI TALENTI PELJEJO SLOVENIJO NAPREJ

Mladi podjetniki so danes vzpenjajoča se sila, v prihodnje pa podjetniška velesila prodorne in uspešne Slovenije. Na letošnjem festivalu jim bomo prepustili prostor in prisluhnili njihovim besedam, kakšno okolje potrebujejo za uspešno podjetniško delovanje, katere vrednote so jim pomembne ter kako podjetni in drzni bodo v prihodnje.

Z nami bodo najboljši mladi slovenski podjetniki,

Kakšno mesto v družbi naj imajo podjetni?

Uspešni podjetniki imajo v zahodnih državah v družbi mesto, ki si ga zaslužijo. So spoštovani in cenjeni, saj kot podjetni posamezniki prispevajo k napredku in razvoju, omogočajo splošno blaginjo, zaposlenim pa pošteno samouresničevanje in osebnostni razvoj.

Kaj pa v Sloveniji? Kakšna sta vpliv in podoba uspešnih podjetnikov pri nas?

Kako jih dojemata javnost in politika?

Besedo o tem bomo na festivalu predali podjetnicam in podjetnikom.

Podjetniki se vse bolj zavedamo naraščajočih izzivov, kot so podnebne spremembe, socialna neenakost in izčrpavanje naravnih virov. Vse bolj se zavedamo, da trajnostno usmerjeni pristopi niso le moralno pravilni, ampak tudi finančno uspešni in kot taki ključni za dolgoročni uspeh ter preživetje podjetij in celotne družbe.˝ Marko Lukić članice in člani sekcije SBC Mladi, ki povezuje več kot sto najboljših mladih podjetnikov, in drugi, ki so se dokazali na najvišji ravni na najzahtevnejših tujih trgih.

PODJETNIŠTVO OD BLIZU

Tudi letos bodo številna uspešna podjetja odprla vrata mladim obiskovalcem. Skozi več kot 40 odprtih vrat po vsej Sloveniji bodo lahko vstopili osnovno- in srednješolci ter drugi, ki jih privlači draž podjetništva. Spoznali bodo vrhunske izdelke in storitve, znanje, tehnologijo ter poslovne in trajnostne prakse uspešnih podjetij, ki ustvarjajo visoko vrednost na najzahtevnejših tujih trgih.

Po Lukićevih besedah odgovorno podjetništvo sestavljajo: T rajnostno ravnanje z viri in okoljsko odgovorno ravnanje. To pomeni zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, kot so emisije toplogrednih plinov, odpadki in poraba naravnih virov.

ISKRIVi PODJETNIŠKI POGOVORI

V desetih večjih središčih po Sloveniji bodo od ponedeljka, 13., do četrtka, 16. novembra, potekali kavarniški pogovori z najboljšimi podjetniki. Vodilo pogovorov je iskrivo in iskreno. Pa tudi osebno, z anekdotami, lekcijami in spoznanji, do katerih so se podjetniki dokopali ob poslovnih uspehih in zdrsih.

Več o Festivalu podjetništva: https://www.sbc.si/aktualno/ festival-podjetnistva-2023

123

D ružbena odgovornost. Odgovorna podjetja upoštevajo vpliv svojih poslovnih dejavnosti na širšo družbo. To vključuje skrb za zaposlene, kupce, dobavitelje in poslovne partnerje, etično ravnanje, spoštovanje človekovih pravic in aktivno sodelovanje z lokalno skupnostjo.

G ospodarska uspešnost. Odgovorno podjetništvo ne sme izključevati dobičkonosnosti podjetja. Odgovorna podjetja se morajo namreč truditi ustvarjati dolgoročno ekonomsko uspešnost za vse svoje deležnike, tudi lastnike in vlagatelje.

I novacije. Trajnostno usmerjena podjetja pogosto iščejo inovativne načine za izboljšanje svojih proizvodov in storitev ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in družbo.

T ransparentnost. Odgovorne organizacije se trudijo biti odprte in transparentne glede svojih poslovnih praks, vključno s svojimi vplivi na okolje, družbo in gospodarstvo.

Odgovorno podjetništvo je pomembno. Za vse nas. Za zaposlene, lokalni razvoj, za splošno družbeno blaginjo.

Podjetniki smo tesno vpeti v lokalna okolja, s temi okolji dihamo in do teh okolij čutimo prav posebno odgovornost. Zato je prav, da podjetnike in podjetne ta država in družba cenita in jim dasta mesto, ki si ga zaslužijo.˝ Joc Pečečnik, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

124

Festival podjetništva

Festival podjetništva

Skozi odprta vrata DO NOVIH SODELAVCEV Podjetje Stroka produkt je s sodelovanjem v lanski akciji Podjetništvo od blizu, v kateri so podjetja odprla vrata za mlade in širšo javnost, spletlo znanstva s številnimi študenti in dijaki. Pet jih je danes pomemben del njihove razvoja in poslovanja, prevzeli so tudi nekatere odgovorne naloge.

V

okviru lanskega Festivala podjetništva je vrata obiskovalcem odprlo več kot 20 podjetij, med njimi tudi podjetje Stroka produkt, d. o. o., ki je v lasti člana SBC Sandija Markona. Kot pravi, so želeli s sodelovanjem pri dogodkih Podjetništvo od blizu mladim prikazati lepote podjetništva in kaj to sploh je.

Dijakom, študentom in mentorjem z območja Koroške in Štajerske so predstavili organizacijo, izkušnje, dosežke in tehnološko naravnanost.

Prikazali so jim dela in naloge zaposlenih v skupnih službah ter produkcijskih oddelkih. Dijaki in študentje so lahko obiskali demonstracijski center podjetja za prikaz digitaliziranih delovnih procesov oziroma rešitev digitalne preobrazbe v praksi.

Nad številčnostjo odziva so bili v podjetju, pravi Sandi Markon, prijetno presenečeni. »Pomembno je zavedanje, da ni nujno, da ustanovimo svoje podjetje, podjetniški duh lahko živimo tudi znotraj, kot zaposleni. Predvsem smo želeli, da se mladi zavejo pomembnosti svojih idej, energije in vsebine, s katero lahko sčasoma ustvarijo marsikaj,« poudarja Sandi Markon.

Mladim je bila predstavitev zanimiva, prikazala jim je nov pogled na podjetništvo ter spodbudila njihove želje in ideje in ideje za nadaljnjo pot.

125

Prišli so tisti, ki jih res zanima

Odprta vrata podjetja so podjetju Stroka produkt prinesla še eno pomembno pridobitev. Spletli so znanstva s kar nekaj bodočimi sodelavci. »Zavedali smo se, da bo dogodek zaradi dobrih in atraktivnih vsebin, ki so jih pripravili v SBC in smo jih v Skupini stroka.si dopolnili s konkretnimi prikazi, zanimiv. Nismo pa pričakovali tako odličnega odziva in nadaljnjega sodelovanja z mladimi,« pravi Sandi Markon.

»Z organizacijo dogodka nam je uspelo, da so v podjetje prišli resnično zainteresirani študentje, s katerimi smo vzpostavili dolgoročno sodelovanje.« Z nekaj dijaki so se po končanem dogodku dogovorili za obvezno prakso in eden od njih je bil letos že drugo leto vključen v njihov poletni mentorski program. Mentorski programi omogočajo pridobivanje dodatnih izkušenj. Med sodelovanjem pri projektih se dijaki in študentje seznanijo s konkretnimi izzivi, skozi rešitve jih vodijo mentorji.

V podjetju Stroka produkt mladim ponujajo tudi možnost opravljanja obvezne prakse, dijaki in študentje tako pridobijo praktične izkušnje na področju, za katerega se tudi šolajo.

Raziskovalci, razvojniki, napredni analitiki

Novi sodelavci, ki so trenutno še študentje magistrskega študija, rešujejo raziskovalne probleme v podjetju. V oddelku za raziskave in razvoj je dober primer uspešnega sodelovanja študent Mitja Suvajac, ki z njimi že od začetka leta sodeluje kot razvijalec programske opreme, pomaga pri vpeljavi novih tehnologij v oddelku za raziskave in razvoj, izvaja izobraževanja ter zagotavlja mentorstvo, pravijo v podjetju. V novi enoti podjetja v Mariboru trije študentje skupaj z dijakinjo zaključnega letnika ljutomerske srednje šole opravljajo napredne statistične analize in razvijajo rešitve na orodju za poslovno analitiko – Power BI .

Kot pravijo v podjetju, bodo vrata obiskovalcem odprli tudi letos. Na sodelovanje z mladimi gledajo kot na del dolgoročne strategije razvoja kadrov, spodbujanje pozitivne podjetniške kulture ter doprinos sveže perspektive in inovacij. »Sodelovanje podjetij z mladimi in mentorstvo pozitivno vplivata na razvoj posameznikov, timov in celotnih organizacij. Omogočata izmenjavo znanja, izkušenj in idej med različnimi generacijami, kar vodi k boljšim rezultatom ter posledično k trajnostni rasti podjetja. Dogodki Podjetništvo od blizu so za nas odlična priložnost in z veseljem bomo sodelovali tudi letos,« pravi Sandi Markon.

Odlična priložnost Za Stroko produkt ni dileme: sodelovanje v dogodkih Podjetništvo od blizu je odlična priložnost, »saj smo vključena podjetja del širše akcije kluba, kar pomeni, da je zagotovljena pomoč pri organizaciji, promociji, pripravi materialov, komunikaciji in pri vključenosti v dogodek na sedežu sodelujočega podjetja. Podjetjem je tako lažje, saj nam ni treba skrbeti za vsako malenkost. Pri SBC je vedno na voljo skrbnik, ki svetuje ali pomaga«.

126

Prednosti članstva

Prednosti članstva

SBC za člane Edinstvene storitve in ugodnosti za lastnike podjetij.

1 Uporaba klubskih prostorov Članom je na voljo uporaba treh glavnih klubskih prostorov: SBC Loungea, okrogle sobe in sestankovalnice. SBC Lounge je oaza sredi mesta, kjer se člani v prijetnem ambientu lahko družijo, mrežijo, uživajo v mirni pijači in svoj čas namenjajo delovnim opravilom, ali pa služi kot vmesna postaja med sestanki in popoldanskimi obveznostmi. Po vzoru loungeov na letališčih si lahko člani v SBC Loungeu brezplačno postrežejo s toplimi in hladnimi napitki, belim in rdečim vinom in penino, v Cognac Loungeu pa z najljubšimi pijačami drugih članov.

SBC Lounge je na voljo tudi za najem za posebne dogodke, praznovanja ali predstavitve (tako članom kot drugim). Člani SBC imajo na voljo tudi okroglo sejno sobo in sestankovalnico. Vsi prostori so opremljeni z vrhunskimi zasloni in omogočajo povezavo prek videokonferenčnega klica.

2

Predstavitveni video vašega podjetja

PR-oddelek in produkcijska ekipa SBC za člane pripravljata visokokakovostno videovizitko o podjetju in poslovni dejavnosti. Video posnamemo v dveh delih.

Prvi del snemanja poteka na lokaciji podjetja, kjer prikažemo poslovne prostore in način poslovanja, drugi del pa v klubskem e-studiu, kjer član pripoveduje zgodbo svojega podjetja. Člani video prejmejo za prosto uporabo in promocijo, objavimo pa ga tudi na spletni strani SBC (www.sbc.si), v aplikaciji SBC App in na družbenih omrežjih. Tako promoviramo najboljše slovenske podjetniške zgodbe, med katerimi so seveda zgodbe naših članov.

3

Trening javnega nastopanja

Dober javni nastop ni stvar talenta, ampak dobrega treninga! Trening javnega nastopanja izvajajo izkušeni trenerji, ki članom predstavijo osnove komuniciranja z javnostmi, nato pa jih vodijo skozi praktični trening, ki poteka v klubskem e-studiu.

4

127

Najem e-studia

E-studio je klubski studio z najsodobnejšo digitalno video- in avdioopremo. Idealen je za videosnemanja in intervjuje, produktno fotografiranje, izvedbo webinarjev in produkcijo drugih multimedijskih vsebin. Najem studia se obračunava po uri najema. Za člane SBC velja poseben klubski cenik, ki v ceni najema vključuje vso sodobno snemalno, tonsko in svetlobno opremo ter izkušeno ekipo strokovnjakov in scenografijo.

5 Pomoč pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce in dostop do ambasadorjev kluba po svetu Klubski servis SBC Global je namenjen svetovanju in podpori članom pri pridobivanju dovoljenj za delo in bivanje tujih delavcev v Sloveniji. Članom sta na voljo tudi svetovanje in podpora pri pridobivanju vizumov ter drugih konzularnih vprašanjih. Izkoristite lahko dostop do skoraj 30 ambasad SBC, ki delujejo na vseh celinah, pridružite pa se lahko tudi poslovnim obiskom kluba v tujini in se udeležite obiskov tujih poslovnih delegacij na sedežu kluba. SBC Global vas z informacijami usmeri na pravi naslov in vam skrajša pot do poslovnega cilja.

128

Prednosti članstva

6 Uspešne zgodbe o vašem podjetju, produktih in dosežkih

Zgodbe o podjetju, produktih, dosežkih, poslovnih partnerjih, trajnostnih praksah in drugih uspehih, povezanih s poslovanjem članov SBC, PR-oddelek kluba redno objavlja na spletni strani SBC (www. sbc.si) in na družbenih omrežjih. V zgodbah se osredotočamo na pomembnejše dosežke in rezultate članov. Po objavi članek pošljemo lokalnim medijem v okolju, kjer je sedež oziroma poslovanje podjetja. Uspešne zgodbe članov vključujemo tudi v redni članski novičnik (newsletter).

7

Potovanja in poslovni obiski tujine

8

Uporaba aplikacije SBC App

Z razvojem vodij do uspeha organizacije.

Oddelek SBC Travel za člane in njihove družine organizira edinstvena potovanja, kjer se dobra družba prepleta z obiski zanimivih prestolnic in drugih krajev, ogledi znamenitosti in okušanjem lokalne kulinarike. Da ohranjamo poslovni duh, v potovanja vključujemo tudi obiske podjetij in drugih točk, ki so zanimive za podjetnike.

Digitalna aplikacija SBC App je intuitivna mobilna rešitev, ki članom omogoča dostop in naročanje vseh storitev kluba z enim klikom. Člani se v aplikaciji prijavijo na klubske dogodke v SBC Loungeu, rezervirajo uporabo klubskih prostorov, se prijavijo na potovanja ali dogovorijo za obisk oddelka Concierge, ki jim je kot članom vselej na voljo. Aplikacija omogoča spremljanje novic in uporabnih informacij. Z izpolnjevanjem anket lahko člani vodstvu predlagajo smer razvoja kluba. Aplikacija omogoča tudi mreženje in povezovanje z drugimi člani kluba.

Izstopite iz povprečja.

Postanite najboljši. Želite izboljšati vašo sposobnost doseganja rezultatov?

Se soočate z izzivi na področju vodenja, prodaje in razvoja kadrov?

Potrebujete jasno vizijo in zavzeto ekipo, ki vas podpira?

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119 1000 Ljubljana www.sbc.si

“S Transformacijo sodelujemo že nekaj let in transformacija našega podjetja se je pravzaprav začela, ko smo nekaj naših vodij poslali na Vodstveno akademijo. To je bila res prava odločitev, zato želim sodelovanje s Transformacijo priporočati vsem podjetjem, ki želijo zrasti, delati na razvoju svoje ekipe in vlagati v znanje.”

Andrej Klančar, direktor podjetja Klančar žerjavi

“S pomočjo Transformacije smo vodenje vseh na novo postavljenih vodij hkrati dvignili na višji nivo, predvsem pri komunikaciji in odnosih s svojimi zaposlenimi znotraj timov. Smiselno smo poenotili način vodenja, razumevanje med vodji ter postavili učinkovite procese.

Oblikovali smo zelo jasne cilje za prihodnost M Sore, kar nam bo pomagalo izvesti velike preskoke.”

“Iz želje usposobiti vodje v RLS, smo v teh letih razvili v eno veliko skupno zgodbo, kjer smo skupaj z Mihom postavlili celotno organizacijo, ko nas je bilo 100 in ki nas podpira še danes, ko nas je več kot 300. To ni bila enkratna epizoda, ampak premišljeno sodelovanje skozi leta.”

Ilijana Šuligoj Javornik, vodja kadrovske službe v podjetju RLS

Aleš Ugovšek, CSO podjetja M Sora

Naj vaša vizija uspeha postane resničnost. Povežimo se.

040 521 335

info@transformacija.com

www.transformacija.com

Stegne 23a, Ljubljana

Zgodbe podjetnikov

Spoznajte člane SBC

K

aj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino …

Pripovedujejo tudi o svojih podjetniških napakah, na katerih so se največ naučili, in o dragocenih lekcijah, ki so jim prinesle uspeh.

Edinstveno branje o posameznikih, ki ustvarjajo podjetniške zgodbe.

131

Predstavitev podjetja

Predstavitev podjetja

Logistika Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

8

23

100

2019

14

87

50

2020

19

34

2021

21

167

2022

25

293

(mio EUR)

(1000 EUR)

15

200 150

10 5

0 2022

2021

2020

2019

0 2018

132

133

www.2hm-logistics.com

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

S solastniki smo prijatelji že s fakultete, in čeprav nas je pot odnesla na različne položaje v različna podjetja, smo bili vedno v pristnih prijateljskih stikih. Tako se je nekega dne utrnila ideja o lastnem podjetju. Vsi štirje smo delovali na vodilnih položajih na zelo različnih področjih v logistiki in posledično smo lahko res kakovostno postavili temelje za svoje ambicije. Ker smo takrat šele prihajali v odrasli svet, smo bili tudi zelo podkapitalizirani. Posledično smo se že ob začetku zavedali, da bo podjetje slej ko prej potrebovalo investitorja, zato smo ga tako tudi gradili.

Julija 2023 smo nato po veliko ponudbah vstopili v partnerstvo s podjetjem NeeleVat iz Nizozemske.

Dejan Hervol

Kakšni so vaši cilji in vizija za podjetje do leta 2030?

Naša vizija prvih pet let je bila samo gradnja in nadgradnja podjetja. Zdaj, ko imamo v hiši ogromno certifikacij (IATA, ISO9001, ISO14001, AEO (F), HACCP, nevarni tovori itn.), kapaciteto in kapitalsko ustreznost, smo se lotili gradnje zanimivih servisnih produktov za stranke, tako geografsko kot specifično glede na vrsto tovora. Naša vizija za naslednjih nekaj let je vsekakor okrepiti prisotnost na trgih, kjer smo prisotni, najbrž pa tudi še kakšni širitvi na Zahodni Balkan ne uidemo.

Naše podjetje se ukvarja z organizacijo transportov v pomorskem, cestnem, letalskem in železniškem prometu. Smo tudi specialisti na področju skladiščenja in dodatnih storitev v skladišču, kot so embaliranje, etiketiranje, komisioniranje in paletiziranje.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Posel, ko stopimo malce stran, je relativno enostavna stvar, ki je žal, ali pa k sreči, sestavljena iz veliko detajlov. Prva stvar, ki jo je treba ugotoviti, so vizija, strategija in lastna volja. Z zadnjim mislim predvsem na dneve, ko ne gre vse po načrtih

2hm logistics, d. o. o.

in je treba vztrajati, vztrajati in verjeti. To pa velikokrat vzame čas in povzroča stres, zato je poslovne aktivnosti veliko bolje načrtovati vnaprej, ne pa ko podjetje začne rasti, saj lahko sicer hitro izgubimo ravnovesje med podjetniškim in zasebnim življenjem. Tudi v tem pogledu nas je doletela šola kar iz prakse, a potem se spametuješ. Ko je otrok kar naenkrat večji za glavo ali dve, ti na čustveni plati udari v glavo, da bo nekaj treba spremeniti.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Z izjemno malo kapitala smo podjetje pripeljali do 50 zaposlenih, imamo tri skladišča in neverjetne stranke, s katerimi smo v odličnih odnosih, saj ne le naredimo, ampak gremo skozi ves proces, tudi svetovanja. Podjetje je v naši industriji zelo prepoznavno tudi na globalni ravni, saj smo vidni in proaktivni člani v več kot desetih mednarodnih organizacijah, posle smo lani izvedli v več kot 120 državah, prav tako je bilo podjetje zdaj že dve leti zapored nagrajeno v eni izmed logističnih organizacij kot izvajalec storitev za Evropo.

Ponosni smo na znanje, v podjetju upravljamo dobavne verige tako za podjetja, ki prevažajo nevarno blago, kot za podjetja, ki prevažajo blago nizkih vrednosti in večjih količin. Opravljamo tudi specializirane zadeve, kot so transporti EV-tehnologij, hibridnih tehnologij.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Z vidika človeške empatije vsekakor to, da nas naši zaposleni sprejemajo takšne, kot smo, in se zavedajo, da bomo kdaj naredili tudi kakšno napako.

Takrat nas takoj opozorijo na morebiten nesmisel ali nezmožnost česa. Voditi podjetje, v katerem je odprta komunikacija, kjer lahko vsak pove svoje mnenje, je lepa izkušnja.

Z vidika osebne motivacije pa je nekaj neverjetnega, da vseskozi rešuješ situacije, včasih negativne, a večina je bila pozitivna. Ko vidiš, kaj vse se da, če se ti le da, se ti začnejo odpirati nova obzorja.

134

Predstavitev podjetja

Predstavitev podjetja

Odkup in

135

prodaja žit (mio EUR)

(1000 EUR)

40

400

30

300

20

200

10

100 2022

2021

2020

2019

2018

0

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

23

446

2019

23

337

2020

23

437

2021

23

466

2022

23

521

www.agrocorn.si agrocorn@siol.net

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Odraščal sem na kmetiji, kjer so se postavili trdni temelji moje življenjske poti. Kot otrok sem se vedno rad zadrževal v bližini očeta, posebej ko je pogovor tekel o nakupu in prodaji kmetijskih pridelkov. Po končanem študiju sem se kot pripravnik zaposlil v Kmetijski zadrugi v Turnišču, kjer sem sprva delal v skladišču, nato v kmetijski prodajalni, kasneje pa sem postal direktor zadruge. Opravljal sem tudi delo komercialista na terenu in organiziral prvi tržni odkup pšenice v Sloveniji, v sklopu katerega smo odkupili 42 tisoč ton pšenice. Skozi leta sem pridobil dragocene izkušnje, ki so mi pomagale, da sem leta 2005 uresničil dolgoletno željo in ustanovil podjetje Agrocorn, d. o. o.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

V naslednjih desetih letih nas čaka prenos podjetja na mlajšo generacijo. V letošnjem letu končujemo cikel večjih investicij, naš naslednji cilj pa je okrepiti finančno stabilnost podjetja ter še naprej skrbeti za kakovostno okolje vseh zaposlenih.

Edvard Špilak Agrocorn, d. o. o.

Ukvarjamo se z odkupom in prodajo žit in sojinih tropin, skladiščenjem ter transportom. Naše skladiščne kapacitete trenutno znašajo 32 tisoč ton, prav tako pa imamo 15 tovornih vozil, ki jih uporabljamo za lastne potrebe ter potrebe naročnikov v Sloveniji in tujini.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Član Kluba slovenskih podjetnikov smo postali zaradi želje po povezovanju, sodelovanju in izmenjavi izkušenj z najuspešnejšimi podjetniki.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

V podjetništvu moramo biti pripravljeni tako na vzpone kot padce. Pomembno je, da padce izkoristimo kot priložnost za rast in osebni razvoj ter se iz njih česa naučimo.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Svetoval bi jim, naj verjamejo vase in v svoje sposobnosti. Naj bodo vztrajni in padce izkoristijo kot odskočno desko za vzpone. Razmere na trgu se neprestano spreminjajo, zato je pomembno spremljati svetovno dogajanje.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na to, da na slovenskem in tujem trgu veljamo za zanesljivega partnerja.

Ponosen sem na svojo ekipo zaposlenih, ki odlično sodeluje. Veliko sodelavcev je z mano že od ustanovitve podjetja, v zadnjih letih odhodov praktično nimamo. Mislim, da je ob zanimivi dejavnosti tudi to naša formula za uspeh.

Prav tako sem ponosen, da nam je uspelo obdržati stabilno podjetje, ki ga bom predal mlajši generaciji.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Na začetku moje podjetniške kariere ni bilo veliko stresnih trenutkov, ker sem verjel v svojo zgodbo, znanje in reference pa sem pridobil v prejšnjih službah. Najtežja preizkušnja je bila vsekakor svetovna finančna kriza leta 2008, zaradi česar je bilo poslovanje do leta 2012 precej stresno. Naslednji težji preizkušnji, ki sta vplivali na poslovanje, pa sta koronavirus in vojna v Ukrajini.

136

Predstavitev podjetja

IT-oprema za tiskanje Medicinska oprema

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(1000 EUR)

4

200

3

150

2

100

1

50 2022

2021

2020

2019

2018

0

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

16

140

2019

16

165

2020

14

154

2021

13

205

2022

14

252

137

www.copia-biro.si prodaja@copia-biro.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

V podjetju COPIA, d. o. o., ki se je z dejavnostjo tiskanja in upravljanja dokumentov – poleg drugih dejavnosti – ukvarjalo že od leta 1980, sem bil kot namestnik direktorja zaposlen od leta 2006.

Leta 2012 je bila iz matičnega podjetja oddeljena dejavnost pisarniških rešitev v podjetje COPIA BIRO, d. o. o. Podjetje sem odkupil od prejšnjega lastnika ter razširil dejavnost na nova področja poslovanja.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Naša vizija je ostati vodilni ponudnik Canonovih rešitev za tiskanje in upravljanje dokumentov v Sloveniji. V segmentu medicine želimo postati eden vodilnih ponudnikov diagnostične opreme za splošno in dentalno medicino ter veterino v regiji.Oboje lahko dosežemo z zagotavljanjem kakovostnih prodajnih in poprodajnih storitev v vseh segmentih poslovanja.

GORAZD GORNJEC COPIA BIRO, prodaja, servis, fotokopiranje, d. o. o.

Podjetje ima dve področji poslovanja, in sicer rešitve za tiskanje in upravljanje dokumentov ter diagnostične rešitve v splošni in dentalni medicini ter veterini.

Zakaj ste postali član SBC? Predvsem si želim izmenjevati mnenja in izkušnje s preostalimi podjetniki in dejavno prispevati k rasti in razvoju ter uspešnemu delovanju podjetništva in podjetnikov v Sloveniji.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Ob začetku samostojne poti sem skoraj sklenil partnerstvo z nekom, za katerega se je izkazalo, da ni zaupanja vreden. Na srečo se je vse dobro končalo, sem se pa iz tega naučil, kako pomembno je zaupanje v poslu, in – upam – razvil sposobnost boljše presoje ljudi.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Naredite dober poslovni načrt, po potrebi vklju-

čite strokovnjake s področja računovodstva, davkov, človeških virov in vodenja, pogovorite se s podjetniki, ki imajo dolgoletne izkušnje, saj vas bodo, če bodo iskreni, opozorili na izzive, s katerimi se boste srečevali pri upravljanju podjetja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Zelo ponosen sem na dejstvo, da smo že vseh 11 let, odkar je podjetje v moji lasti, vodilni Canonov partner v Sloveniji in regiji. Imamo partnerje, ki z nami sodelujejo že vseh 11 let, kar jemljem kot priznanje in izraz naše skrbi za partnerje ter pomembno merilo uspešnosti našega dela.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Največ zadovoljstva mi še vedno prinašajo zaposleni, saj praktično nimamo fluktuacije in absentizma v podjetju, ter zadovoljni poslovni partnerji.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zagotovo odločitev za nakup podjetja, saj sem moral sestaviti ustrezno finančno konstrukcijo, ki je zajemala tudi hipoteko na lastno nepremičnino.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Motivirajo me predvsem zaposleni, ki s svojim odnosom do dela, strokovnostjo in motiviranostjo prispevajo ključen delež, da podjetje dosega cilje in je uspešno. Osebno pa zbranost vzdržujem z gibanjem in branjem.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Verjemi in vztrajaj.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Čeprav smo podjetje, ki se ukvarja s tiskom, smo sami usmerjeni v čim bolj brezpapirno poslovanje. Tudi svoje poslovne partnerje ozaveščamo o tem, saj imamo v prodajnem portfelju tudi dokumentne sisteme, katerih uvedba je prvi korak k brezpapirnemu poslovanju in posledično odgovornemu ravnanju do okolja.

138

Predstavitev podjetja

Trgovina

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(1000 EUR)

30

1200

20 10

2018

72

481

800

2019

72

542

400

2020

80

726

2021

88

889

2022

91

1324

2022

2021

2020

2019

2018

EBIT (v 1000 EUR)

1000

200

0

Število zaposlenih

139

https://www.domtrade.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K pna poslovna pot.

POLONA IN MATJAŽ TIČAR DOM TRADE d. o. o.

Trgovina na drobno in debelo z gradbenim materialom, keramiko in kopalniško opremo ter butični hotel

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje DOM TRADE je leta 1989 ustanovil ženin oče, ki je izhajal iz opekarništva, z ženo pa sva se odločila, da bi lahko bila podjetje in trgovina z gradbenim materialom tudi najina sku-

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Ostati vodilni ponudnik gradbenih materialov in keramike ter opreme za kopalnice na Gorenjskem ter odpreti nov, sodoben gradbeno-tehnični center na Gorenjskem in tako nadomestiti prodajni center v Lescah, ki je postal premajhen. Poleg vsega pa skupaj z izobraženimi sodelavci strankam ponuditi ne samo prodajnega artikla, ampak rešitve problemov v gradbeništvu.

V hotelirstvu in gostinstvu pa si želimo še utrditi sloves butičnega hotela z osebnim pristopom ekipe hotela do gostov.

Zakaj ste postali član SBC? Skozi SBC želimo sodelovati in komunicirati z uspešnimi in podobno mislečimi slovenskimi podjetniki ter s prodorno in uspešno komunikacijo opozarjati na čim boljše podjetniško ozračje v Sloveniji in ga tudi soustvarjati.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Ena večjih napak je bilo preveliko zaupanje poslovnim partnerjem. Še iz družine sva bila naučena, da moramo dano besedo, podkrepljeno s stiskom roke, vedno tudi izpolniti, kar pa v poslovnem svetu žal ne velja vedno. To je bila za nas precej draga šola.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Osnova dobre zgodbe so dobra ideja, znanje in

predanost delu. Na začetku je vedno treba vložiti več lastnega dela, ki ga šele na določeni točki lahko preneseš sodelavcem.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Pred leti – ob nenadnem in zaradi hude bolezni ženinega očeta nepričakovanem prenosu vodenja podjetja na naju z ženo – smo kljub najini neizkušenosti še naprej dosegali rast in razvoj.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Še vedno nam največ zadovoljstva prinaša zadovoljna, strokovna, uspešna in stabilna ekipa zvestih sodelavcev, na katere se lahko vedno zanesemo že vrsto let.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu?

Imam srečo, da delam tisto, kar me veseli. Z ženo si vedno znova najdeva nove poslovne izzive, da ne zapadeva v neko dnevno rutino. Absolutno pa si prečistiva glavo s smučanjem, kolesarjenjem in preživljanjem prostega časa z družino.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vztrajaj, slej ko prej ti bo uspelo.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Z digitalizacijo poskušamo optimizirati delovne procese in zmanjševati porabo tiskovin. V hotelu smo pridobili certifikat Green Key, kar pomeni, da uporabljamo ekološka čistila, naravne materiale, omejili smo porabo vode … S tem skrbimo za manjšo obremenitev okolja.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Podjetje skrbi za povezanost z lokalnim okoljem in ljudmi, poskusimo se odzvati na čim več dobrodelnih dogodkov, seveda po svojih zmožnostih. Že pred leti smo poslovna darila partnerjem zamenjali za doniranje sredstev tistim, ki to potrebujejo bolj kot mi vsi skupaj. Sodelujemo z lokalnimi športnimi klubi, gasilci, šolami …

Predstavitev podjetja

Elektrotehnika

Predstavitev podjetja

(1000 EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

7

143

120

2019

6

158

100

2020

6

131

2021

6

106

2022

7

192

(1000 EUR)

900

160

600

140

300

80 2022

2021

2020

2019

0 2018

140

141

https://www.verpex.si/

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Izhajam iz obrtniške družine. Podjetništvo mi je bilo pravzaprav položeno v zibelko. Že moj ded je bil daljnega leta 1932 obrtnik, imel je gostilno, obrtnik je bil tudi moj oče.

Najprej sem deloval v obrtni dejavnosti, ki jo je imel oče Peter že od leta 1962. Leta 1988 sem postal samostojni podjetnik z nazivom ELEKTRO VERPEX, Peter Verbič, s. p., leta 1989 pa sem ustanovil podjetje ELEKTRO VERPEX, d. o. o., ki je registrirano za storitve in trgovino.

Peter Verbič

ELEKTRO VERPEX, d. o. o.

Ukvarjamo se predvsem s storitvami, previjanjem elektromotorjev, transformatorjev, generatorjev, pretvornikov ter popravilom in servisiranjem vseh vrst črpalk. Delujemo pretežno v osrednji Sloveniji na Gorenjskem, Štajerskem in Dolenjskem ter dejansko pokrivamo 60 odstotkov podjetij v teh regijah.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Osnovni cilj je povečanje dejavnosti, storitev. A prihajamo v recesijo, drvimo v gospodarsko krizo, zato želimo ohraniti obstoječe stanje. Poleg tega bi se radi širili na zahtevnejše partnerje, v zahtevnejša področja, ki bi jih podjetje Elektro Verpex lahko servisiralo.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Ko sem vedel, da za klubom stojijo Pečečnik, Akrapovič in mnogi drugi uspešni podjetniki, sem vedel, da gre za ljudi, ki veliko dajo na poštenje, svojo čast in odnos do kupca. Sodelovanje v tej zgodbi je zanimivo tudi za nas in naše podjetje, predvsem da razširimo in najdemo sodelovanje s posameznimi člani, ki so del tega kluba.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Zaupanje vase je ključ do uspeha. Če zaupaš vase, si že skoraj pri uspehu. Če ima človek voljo in vizijo, ni nič nemogoče.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosni smo, da lahko delamo za velike sisteme doma in v tujini, ti pa nam priznavajo znanje in kakovost.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Podjetniki imamo zadovoljstvo, če lahko osrečimo stranko, kupec je kralj. Zadovoljstvo pa ti prinese tudi poslovni rezultat ob koncu leta.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu? Že 26 let svojo fizično aktivnost ohranjam z igranjem golfa, poleg tega sem tudi strasten šahist.

Sicer pa še vedno gojim ljubezen do motošportov.

V mladosti sem dirkal z motorji, bil sem večkratni državni prvak in pridobil največje priznanje v avto-moto športu – zlato čelado. Danes ne dirkam več, sem pa vse od leta 1990 predsednik AMD Domžale.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Naše podjetje že več let sodeluje z lokalno skupnostjo, gasilci, športnimi društvi, poleg tega pa smo donator invalidskemu društvu v Domžalah.

142

Predstavitev podjetja

Predstavitev podjetja

Varnost Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2017

10

36

100

2018

12

109

50

2019

13

62

2020

14

143

2021

15

249

2022 (ocena)

18

257

(mio EUR)

(1000 EUR)

4

200 150

3 2

0 2021

2022 (ocena)

2020

2019

2018

2017

1

Prihodki (v mio EUR)

143

www.idshop.si info@idshop.si

Dobiček (v 1000 EUR)

V

zporedno smo razvijali segment varnosti oz. tehničnega varovanja, ki zajema mehanske, elektronske in digitalne sisteme zaklepanja ter nadzor pristopa in varnostne prehode za nadzorovana območja (hitri prehodi, vrtljiva portalna vrata) …

Kje in kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Kot študent sem delo opravljal v tujini, in sicer v podjetju, ki se je ukvarjalo z rešitvami na področju RFID-tehnologije. V Sloveniji takšnih rešitev do takrat nisem zasledil, zato se je porodila ideja, da bi ta segment uvedli tudi pri nas.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do 2030? Želimo postati sinonim za rešitve, povezane z identifikacijo in varnostjo, ter postati eno od vodilnih podjetij na tem področju, postavljati nove smernice in standarde, ki ustvarjajo win-win situacijo tako za nas kot tudi za končnega uporabnika.

Matjaž Ajdnik

ID Shop, družba za proizvodnjo, trgovino in svetovanje, d. o. o.

Ukvarjamo se z naprednimi sistemi na področju kontrole dostopa in sorodnimi rešitvami, ki višajo raven varnosti v organizacijah. Prvotna dejavnost leta 2002 je bila usmerjena na rešitve za identifikacijo (tiskalniki za potisk ID-kartic, ponudba RFID-medijev in proizvodnja potiskanih kartic).

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na to, da sem začel z ničle, brez kakršnihkoli poznanstev, in da nas danes tako majhna kot največja podjetja v Slovenij prepoznavajo kot kakovostnega in zanesljivega partnerja. Ponosen sem tudi na ekipo sodelavcev, ki vsak dan pomagajo graditi našo zgodbo.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva?

Konstanten napredek in novi izzivi, ki so povezani z rastjo in napredkom, ter dejstvo, da smo leta 2022 pridobili certifikat Platinaste bonitetne odličnosti AAA. Vaša najtežja preizkušnja v podjetniški karieri?

Precej stresen je bil preskok iz mikro v majhno podjetje. Kar naenkrat se ne ukvarjaš več samo s poslom, ampak moraš dosti energije vložiti tudi v organizacijsko raven znotraj podjetja, kadrovanje, strukturne spremembe, poleg vsega pa čutiš vedno večjo odgovornost do zaposlenih.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu?

Motivirajo me novi projekti, raziskovanje in uvajanje novih rešitev v naš portfelj. Zbranost pa poskušam ohranjati z jutranjim tekom v naravi.

Zakaj ste postali član SBC? Verjamemo v vizijo SBC-ja, ker podpira podjetništvo, hkrati pa spreminja omejitve ter podjetnikom pomaga pri razvoju in ustvarjanju dodane vrednosti.

Najboljši nasvet, ki ste ga dobili na podjetniški poti?

Eden od boljših in preizkušenih nasvetov je ta, da se ne smeš ustaviti pred enimi zaprtimi vrati. Vedno obstaja več poti do cilja.

Podjetniška napaka, na kateri ste se največ naučili?

Na začetku podjetništva so napake običajen proces učenja, kot neizkušen podjetnik velikokrat nimaš vsega pod nadzorom in to te lahko kaznuje. Z leti pridobiš pogled, kaj vse podjetništvo prinese s seboj, in se naučiš pluti po teh vodah. Ne morem reči, da potem delaš manjše napake, jih je pa manj.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V svojem prodajnem programu ponujamo rešitev za nadzor pristopa, ki je najbolj trajnostno naravnana na svetovnem trgu. Gre za komponente, ki delujejo z lastnim napajanjem (kinetična energija ali indukcija) in za delovanje ne potrebujejo baterij, zato imajo minimalen vpliv na okolje.

Kaj bi svetovali mladim podjetnikom?

Vedno je treba biti usmerjen v iskanje rešitev.

Enako količino energije lahko porabiš za skrbi ali za iskanje rešitev, učinek pa je v enem primeru negativen, v drugem pa pozitiven.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V skladu z možnostmi poskušamo pomagati ranljivim skupinam ter se pridružiti dobrodelnim projektom doma in v tujini.

144

Predstavitev podjetja

Predstavitev podjetja

Gradbeništvo (mio EUR)

(1000 EUR)

40

1500 1200 900 600 300 0

30 20 10 2022

2021

2020

2019

2018

0

Prihodki (v mio EUR)

Dobiček (v 1000 EUR)

Komunalne gradnje

Komunalne gradnje

Rekon

Rekon

S cest.

Število zaposlenih Rekon

Komunalne gradnje (MIO EUR)

Rekon (1000 EUR)

2018

126

47

1,5

361

2019

125

56

1,3

399

2020

125

66

1,3

1089

2021

123

69

1,5

1325

2022

120

77

2,3

1386

Podjetje Rekon, d. o. o, je specializirano za gradnjo cest. Ima tudi kamnolom ter proizvodnjo kamenih agregatov in betonarno. Podjetje A3j, d. o. o., je manjše podjetje, ki se ukvarja predvsem z gradnjo hiš, manjših objektov visoke gradnje in adaptacijami.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje je nastalo leta 1991. Takrat se je začelo ukinjanje operativne dejavnosti v javnem podjetju. S še nekaj partnerji smo se odločili, da brez premoženja ustanovimo podjetje s 27 zaposlenimi. Opremo in stroje smo na začetku imeli izključno v najemu.

Preostali partnerji so skozi leta, po upokojitvah, lastniško izstopili iz podjetja.

Viktor DOLINŠEK

Kakšni so vaši cilji in vizija za podjetje do leta 2030?

Do leta 2030 želimo utrditi položaj na trgu kot specializirano in strokovno podjetje. Biti želimo najboljše operativno podjetje na svojem področju v osrednji Sloveniji.

V okviru podjetja Komunalne gradnje delujeta še podjetji Rekon, d. o. o., in A3J, d. o. o., vsa pa so med seboj lastniško povezana. Podjetja delujejo kot skupina.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Na povabilo predsednika kluba. Klub združuje dobra podjetja, in samo če se bomo združevali, bomo tudi slišani.

KOMUNALNE GRADNJE, d. o. o.

EBIT

Komunalne gradnje

pecializirani smo za gradnjo komunalne infrastrukture, predvsem za gradnjo vodovodov in kanalizacij. V sklopu teh gradenj izvajamo tudi druga dela na področju nizkih gradenj, ki sovpadajo z osnovno dejavnostjo. Izvajamo tudi približno 250 kilometrov letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih

145

info@kgg.si www.komunalnegradnje.si

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Napak je bilo veliko. Težko bi katero izpostavil.

Vedno razmišljamo, kako bi se odločili drugače, naredili boljše.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Ne pričakujte preveč. Predvsem pa morate biti vztrajni. Za gradbeništvo so značilna velika nihanja med povpraševanjem in ponudbo. Zato je treba biti preudaren, previden in ravno prav ambiciozen. Velikokrat so največje priložnosti tudi največje pasti.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V vseh teh letih je bilo veliko ekstremnih nihanj v naši dejavnosti. Krize smo vzeli kot izziv in priložnost. In iz vsake krize smo izšli močnejši.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Eno je stabilna, konstantna rast podjetja in njen ugled. Drugo je pa pripadnost zaposlenih podjetju in občutek, da so zaposleni ob največjih krizah čutili, da podjetje daje varnost njim in njihovim družinam.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Kriza gradbeništva leta 2010. Vse okrog nas so bili stečaji, mi pa smo se trudili preživeti.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu?

Z dodatnimi aktivnostmi. Za hobi se ukvarjam s konjeniškim športom, kasaštvom.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Biti preudaren. Stvarem, ki so preveč preproste in privlačne, se izogibaj.

Pritrdilna tehnika

Predstavitev podjetja

600

4

400

2

300

0

200 2022

6

2021

(1000 EUR)

2020

(mio EUR)

2019

Predstavitev podjetja

2018

146

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

13

314

2019

14

455

2020

14

475

2021

16

557

2022

17

705

147

https://maticamb.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Idejo za podjetje sem dobil na podlagi zaposlitve v prejšnjem podjetju, kjer sem bil odgovoren za tovrstno dejavnost. Takrat sem tudi videl, koliko izboljšav lahko naredim, če grem na svoje in razvijam lastni instinkt za poslovanje.

MATEJ BURGER MATICA MB d. o. o.

Ukvarjamo se s prodajo vijačnega materiala, matic, podložk, orodij in PVC skladiščnih posod.

K40

Pan 877

R167 G169 B172

C93 M64 Y0 K0

Pan 7684

R0 G99 B176

poslovni objekt v PC KOMENDA in največjo matico na svetu, s katero smo prišli tudi v Guinessovo knjigo rekordov.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Največ zadovoljstva v našem podjetju mi prinaša atraktivno delo, polno akcije in možnosti neomejenega poslovanja v svetu, ter posledično tudi obiski sejmov, kjer smo bili velikokrat tudi razstavljavci.

Kakšni so vaši vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Cilji do leta 2030 so predvsem usmerjeni v razvoj kadra in biti eden vodilnih dobaviteljev za vsa proizvodna podjetja v Evropi.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je bila, ko smo se leta 2020 preselili v nov poslovni objekt, en mesec kasneje pa je prišel koronavirus in je bilo poslovanje zelo oteženo.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Član SBC sem postal predvsem zaradi članstva uspešnih slovenskih podjetij in priložnosti sodelovanja z njimi.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Narava dela je v našem podjetju zelo raznolika in po naravi sem človek, ki si vedno zastavi visoke cilje, tako da ni težko vzdrževati motivacije in osredotočenosti na delo.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Največja napaka je bila, ko sem komercialistu, ki je bil zaposlen za določen čas, kljub slabemu delu brez rezultatov spremenil pogodbo v nedoločen čas. To sem že po enem mesecu močno obžaloval.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Tam, kjer razmišljajo vsi enako, nihče ne razmišlja.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Svetoval bi jim, da morajo biti samozavestni, odločni, dosledni in imeti postavljeno strategijo poslovanja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na odločitev, da sem že na začetku zaposlil pravega človeka, ki je delaven in sposoben, ter da sem vključil v proces poslovanja tudi ženo, ki svoje delo opravlja zelo profesionalno. Drugače pa sem ponosen predvsem na lastni

Katere dejavnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Za trajnostne prakse v našem podjetju lahko uporabim kar naš slogan: KVALITETA –zagotavljamo dobre izdelke s čim manj reklamacijami –, ZNANJE – vlagamo v izobraževanje zaposlenih, da lahko posredujemo čim več znanja svojim kupcem – in SANJE – upamo si sanjati, da lahko naredimo nekaj več, in z največjo matico na svetu nam je to tudi uspelo.

Naše podjetje s sponzoriranjem in donacijami pomaga različnim športnim društvom, humanitarnim organizacijam, gasilcem ter pomoči potrebnim organizacijam in posameznikom.

Predelava

Predstavitev podjetja

Predstavitev podjetja

149

plastičnih mas

2

300

1

200

0

100 2022

400

2021

3

2020

(1000 EUR)

2019

(mio EUR)

2018

148

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

7

136

2019

7

122

2020

8

218

2021

10

294

2022

12

352

https://plastx.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje sem ustanovil leta 2004 kot popoldansko obrt in imel do moje redne zaposlitve leta 2011 v podjetju zaposlena dva delavca. Pred tem sem bil zaposlen na popolnoma drugem področju, in sicer kot vodja optike in veleprodaje v medicinskem centru. Na podjetniško pot sem se podal brez kakršnegakoli znanja, gnala me je zgolj želja po novih izzivih. Z ustvarjanjem in razvijanjem sem želel ukrotiti »nemirnega duha«.

Kakšno vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Naši cilji in vizija do leta 2030 so ostati prepoznavno podjetje v prehranski industriji, ohraniti svoj ugled kot zanesljiv partner, razvijati nove produkte in ostati trajnostno naravnan.

Mitja Bajt

PLASTX, predelava plastičnih mas, d. o. o.

Proizvajamo pretežno izdelke za prehransko industrijo. Glavna dejavnost podjetja Plastx je predelava plastičnih mas. Proizvajamo lastne izdelke, ki so pretežno namenjeni prehranski industriji.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Član SBC sem postal zaradi povezovanja, pridobivanja ter izmenjave izkušenj z drugimi podjetniki, ki so že opravili podobno pot, in ugleda podjetništva nasploh.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Vse pride ob svojem času. Glede na to, da sem imel dobro službo, sem mogoče preveč časa okleval in opravljal dve službi hkrati, kar mi je vzelo ogromno časa in energije. Spoznal sem, da se moraš delu, ki ga opravljaš, popolnoma predati. Odločitev, da se zaposlim v podjetju, se je izkazala za pravilno, saj se je takrat začela vidna rast.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Začetki so vedno težki, še posebej ko gre za novo

podjetje brez referenc, sredstev in znanja. S svojim tehničnih znanjem mi je na začetku, pa tudi še danes, pomagal oče, saj izhaja iz orodjarske stroke. Najpomembnejši so vizija, zaupanje vase in pogum, da to zmoreš.

V začetku podjetniške kariere mi je izkušeni podjetnik svetoval, naj prvega zasluženega denarja ne porabim takoj za nakup novega avtomobila. Ko se spomnim na ta nasvet, se večkrat nasmejim, saj je bilo pri meni ravno obratno. Svoj avtomobil sem takrat namreč prodal, da sem lahko nabavil strojno opremo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V veliko zadovoljstvo mi je, da nas kupci prepoznavajo kot zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja. Kar nekaj novih kupcev smo pridobili s priporočilom naših obstoječih kupcev. Zelo sem ponosen, da smo skupaj z nemškim partnerjem, ki je opazil potencial v našem podjetju, razvili in patentirali izdelek za boljšo varnost v prehranski industriji.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Težko bi izpostavil, katera izkušnja je bila pri meni najtežja, ker je vsaka posebej specifična. Največji izziv je bil zagotovo zagon proizvodne linije, sestavljene iz dveh segmentov, ki sta bila izdelana po meri pri dveh različnih izvajalcih, mi pa smo ju združili v eno delujočo enoto. Šlo je za vpeljavo nove tehnologije in produkta.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Delo me že samo po sebi motivira in daje spodbudo za nadaljnji razvoj. Ko v nekem trenutku to postane rutina, poiščem nov navdih.

Pri vsem tem je pomembna podpora družine, saj smo v tem času postali družinsko podjetje, kjer jaz skrbim za razvoj in upravljanje podjetja, žena pa skrbi za tekoče poslovanje. Zelo pomemben pa je tudi kolektiv, zato si prizadevam, da so odnosi korektni in pošteni v obeh smereh.

Predstavitev podjetja

Odvetništvo

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(1000 EUR)

3

900

2

600

1

300 2022

2021

2020

2019

0 2018

150

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

11

518

2019

14

821

2020

13

389

2021

14

506

2022

18

1006

151

https://www.s-k.law/sl

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Odvetništvo je pri nas družinska tradicija.

Odvetnik je bil že dedek, nato mama, pri kateri sem v času gimnazije služil poletno žepnino in se hitro zaljubil v ta poklic, zato je bila odločitev za vpis na pravno fakulteto zelo enostavna. Med študijem sem izkušnje nabiral pri očetu, ki je tedaj vodil večje podjetje, zaradi česar sta me začela zanimati gospodarstvo in vodenje, tako da sem se že tedaj odločil, da želim ustvariti lastno zgodbo in s svojo družbo pomagati podjetjem pri njihovih pravnih izzivih. Svojo podjetniško pot sem začel takoj po tem, ko sem opravil pravosodni izpit in izpolnil pogoje za samostojnega odvetnika.

JAN SIBINČIČ

Sibinčič Križanec Novak o.p. d.o.o.

Smo odvetniška pisarna

Kakšni so vaši cilji in vizija za podjetje do leta 2030?

Naša vizija je postati najbolj prepoznavna odvetniška družba glede kakovosti v Sloveniji in širše (v regiji). Pred nekaj leti smo skupaj s kolegi iz Hrvaške in Srbije ustanovili združenje Lexcellence, ki združuje šest odvetniških pisarn, in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju in Podgorici. To nam omogoča, da iz svoje pisarne pokrivamo celoten trg nekdanje Jugoslavije. Sočasno smo postali tudi člani globalnega združenja Interlaw, zato lahko pravne izzive za svoje kliente rešimo kjerkoli na svetu. Prav tako že več kot pet let zaposlujemo le najbolj kakovostne odvetnike, ki so pred prihodom k nam zasedali pomembne položaje v največjih domačih in mednarodnih odvetniških pisarnah. S tem smo vzpostavili sistem, da zagotavljamo le najbolj kakovostne rešitve, saj je za naše stranke dovolj dobro le najboljše!

Zakaj ste postali član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov?

SBC smo spremljali že dalj časa – pred leti sem imel priložnost kot gost sodelovati na enem izmed do-

godkov, kjer sem spoznal same izredno zanimive, uspešne podjetnike. Za članstvo se tako ni bilo težko odločiti, saj je druženje s podobno mislečimi posamezniki, ki so svoje zgodbe ustvarjali sami, izredno prijetno in zabavno. Osebno mi veliko pomeni izmenjevanje izkušenj, saj tako ni treba »odkrivati tople vode« pri vodenju podjetja in vsakodnevnih poslovnih izzivih. Verjamem pa tudi, da mi s svojimi znanjem in izkušnjami lahko pomagamo prijateljem iz SBC. Vsekakor pa smo želeli biti del zgodbe, ki lahko v Sloveniji spremeni zadeve na bolje.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Izbira partnerjev in varčevanje na zaposlenih.

Pred leti se nam je pridružil partner (družbenik), od katerega smo pričakovali precej več, kot je bil pripravljen vložiti (kar zadeva delo in razvoj našega podjetja). Posledica je bila dolg in mučen postopek razhoda. Naučil sem se, da je pri tako pomembnih odločitvah treba biti zelo previden, saj je bilo precej bolj naporno rešiti težavo, kot pa bi bilo preprečiti, da bi se sploh pojavila.

Ker na začetku podjetniške poti ni bilo veliko sredstev, smo morali precej varčevati – tudi na področju zaposlenih. Zaradi tega nismo imeli kakovostnih kadrov, posledica pa je bila, da sva s partnerjem večino dela opravila sama, saj nisva dopustila, da bi zaradi tega trpela kakovost. To naju je oba izčrpavalo, zaradi česar sva se odločila, da bova precej več investirala v zaposlene, kar se je zelo obrestovalo. Danes smo ena izmed večjih odvetniških pisarn in delamo z najboljšimi slovenskimi in tujimi podjetji, prav tako pa so nas kot eno vodilnih slovenskih pisarn ocenili tudi na vodilnih lestvicah za razvrščanje odvetniških pisarn (Legal 500, IFRL 1000 in Chambers & Partners).

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Ne preveč razmišljati in se enostavno lotiti zadev.

Brez tveganj ne gre, tako da se je treba le odločiti in nikoli odnehati. Podjetje postane tvoj otrok in je treba zanj ves čas skrbeti ter uživati ves čas njegovega razvoja.

Predstavitev podjetja

Svetovanje

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

9

8

2019

10

48

2020

10

58

2021

10

173

2022

10

105

(1000 EUR)

400

50

0

0 2022

100

2021

800

2020

150

2019

1200

2018

152

153

info@simic-partnerji.si www.simic-partnerji.si

Prihodki (v mio EUR)

K Dobiček (v 1000 EUR)

je ste dobili idejo za svoje podjetje?

Leta 1988 sem poleg redne zaposlitve iskal dodatno delo z najnižjimi zagonskimi stroški. Ugotovil sem, da je to knjigovodstvo. Ker takrat še nismo imeli zakona o podjetjih, sem aprila 1988 odprl popoldanski s. p. Leta 1989 je stopil veljavo novi zakon o podjetjih in junija 1989 sem ustanovil družbo Kontrakt, d.o.o., ki je bila še isti mesec vpisana v sodni register. To so bili začetki današnjega računovodstva in davčnega svetovanja v družbi Simič & partnerji d.o.o. Minilo je več kot 35 let.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Želel sem si, da postanemo del skupine uspešnih podjetnikov, ki si želijo medsebojnega sodelovanja in nekaj več.

mag. IVAN SIMIČ Simič & partnerji d.o.o.

Pomagamo vam pri razumevanju davčnih predpisov.

Kakšno vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Kljub svoji tradiciji, začeli smo, ko so bili računalniki redko osnovno sredstvo, želimo svoje poslovanje poenostaviti in zaradi tega pričakujemo, da bo našim željam po digitalizaciji sledila tudi država. Dejstvo je, da bi do leta 2030 lahko vse svoje storitve opravljali digitalno, in to je naša vizija. To pot spodbuja tudi umetna inteligenca. Žal pa opažamo, da smo v praksi deležni vedno večje birokratizacije poslovanja, saj množica neusklajenih predpisov onemogoča poenostavitve in s tem digitalizacijo. Kljub temu upamo, da se bo uresničila naša želja oziroma vizija, da bomo leta 2030 svoje storitve opravljali digitalno.

Na katere poslovne dosežke ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na prehojeno pot, na sodelavke oziroma sodelavce, na stranke, ki so nam ostale zveste vsa ta leta, in na več tisoč zadovoljnih udeležencev naših izobraževanj. Prav gotovo pa gre

velika pohvala za takšen razvoj podjetja Mojci Zidar, s katero sva 31 let gradila to, kar imamo sedaj.

Kaj je bila vaša najtežja preizkušnja v podjetniški karieri?

V vseh teh letih je bilo na naši poti veliko vzponov in padcev. Ko se ozrem nazaj, menim, da je bilo najhuje v letih 2012 in 2013, ko se je davčna uprava oziroma so se posamezniki v davčni upravi z izmišljenim davčnim pregledom spravili na eno od mojih podjetij in name osebno. Proti meni so celo začeli postopek osebnega davčnega pregleda, pregledovali so moja osebna bančna računa in vložili izmišljeno kazensko ovadbo, ki je pozneje padla.

Zaradi večletnega širjenja neresnic v medijih smo v tistem času izgubili kar nekaj strank. Žal ljudje verjamejo medijem, čeprav jim ti posredujejo neresnice. Zaradi zmanjšanja prihodkov sta dve moji podjetji zašli v finančno krizo, posledično tudi jaz. Tako smo v tistem času prejeli več kot dvajset sklepov o davčni izterjavi in temu je sledilo več kot dvajset blokad bančnih računov. Takrat so me rešile nekatere moje stranke, ki so nam posodile denar, da smo preživeli. Tega ne bomo nikoli pozabili. V takih trenutkih se pokaže, kdo so vaši pravi prijatelji, in najhuje je, ko ugotovite, da jih je malo.

V vašem podjetju ste vrhunski strokovnjaki na področju davčnega svetovanja. Zakaj ste se odločili, da zdaj vstopite v svet zdravstva?

Po več kot tridesetih leta ukvarjanja z računovodstvom in davčnim svetovanjem, ki zdaj poteka nemoteno, in po več kot štirih letih vodenja davčnih uprav sem se odločil, da se začnem ukvarjati z neko novo dejavnostjo. Tako sem se odločil za zdravstvo. Odprtje klinike, ki pokriva področje družinske medicine, estetike in plastične kirurgije, ortopedije, ginekologije, urologije, kardiologije in vaskularne medicine, je bil dokaj velik izziv. Tega nemajhnega projekta sem se lotil z dr.

Gordano Kalan Živčec, znano zdravnico in nekdanjo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije. V kliniki sva povezala skupino zdravnikov, ki so se bili pripravljeni pridružiti najini ideji. Tako se ta projekt razvija naprej.

154

Predstavitev podjetja

Strokovnjaki za

Predstavitev podjetja

155

higieno (mio EUR)

(1000 EUR)

5 4 3 2 1 0

120 90 60

2022

2021

2020

2019

2018

30

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

19

53

2019

19

47

2020

17

67

2021

18

94

2022

20

151

LASTNIKI PODJETJA: Andrej Kraševec, Alex Kraševec, Franc Kraševec

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje je leta 1992 ustanovil Franc Kraševec. Poslovno idejo je dobil, ko mu je sanitarna inšpekcija sredi poletne sezone leta 1992 zaradi neizpolnjevanja higienskih standardov zaprla gostinski lokal, »Surf bar v Piranu«. Takrat se je spopadel s težavo, da na Obali ni bilo podjetja, ki bi gostincu v takem položaju nudilo pomoč, in tako se je porodila poslovna ideja z jasnim poslanstvom: pomoč poslovnim partnerjem pri vzpostavljanju in vzdrževanju ustrezne higiene v gostinskih in drugih objektih.

Z bratom sva vodenje podjetja prevzela pred leti.

ANDREJ, FRANC IN ALEX KRAŠEVEC Surf d.o.o.

Trg nas je poimenoval »strokovnjaki za higieno«. Naša misija pa je: nudimo higienske, do okolja prijazne in ekonomsko vzdržne rešitve.

www.surf.si www.ecoshop.surf info@surf.si

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Danes je podjetje Surf vodilni specializiran partner v Sloveniji za oskrbo hotelov in gostinskih lokalov.

Prisotni smo tudi v javnih ustanovah, šolah, vrtcih, zdravstvu, živilskopredelovalnih obratih, velikih tovarnah, zavarovalnicah in bankah.

Vizija do leta 2030 je izražena v naši četrti vrednoti, in to je skrb za okolje. Vsi moramo narediti več oz. uporabljati do okolja prijazne izdelke. Pred sedmimi leti smo nastavili osnove in danes lahko rečem, da do 2026 ne bo segmenta v našem prodajnem programu, ki ne bo popolnoma pokrit z učinkovitimi, trajnostnimi, do okolja prijaznimi izdelki.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Podjetništvo je – tako kot marsikaj – od daleč videti preprosto in mamljivo, a ni za vsakega. Skozi leta spoznaš, da vsi ne razmišljajo, tako kot ti razmišljaš, in nimajo vsi istih vrednot kot ti. Niso vsi pripravljeni postaviti na stran varnost, čas in udobje za to, da bodo podjetniki. Vsak, ki ima ide-

jo ali željo, naj jo poskusi uresničiti. Če se bo vsako jutro zbudil z nasmeškom, ker je en dan bližje uresničitvi te ideje ali želje, je prav, da se spusti v podjetniške vode.

Podjetniki zelo radi delimo znanje, govorimo o odločitvah, ki smo jih sprejeli v določenih trenutkih, in razlogih zanje. Zato vsakega, ki se podaja v podjetništvo, nagovarjam, da se udeležuje dogodkov, mreženj in kongresov, saj sem sam marsikoga tako spoznal in se kdaj tudi obrnil na koga za nasvet ali priložnost, kar sem vedno dobil. Več ko bo zdravih, uspešnih podjetnikov v Sloveniji, lepše nam bo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na odnos in vzdušje v ekipi Surfa. Dolgo smo delali za to, da imamo najboljšo ekipo, ki je povezana. Odnosov in vzdušja v ekipi ne zgradiš čez noč, najprej sem spoznaval vrednote in prioritete zaposlenih na različnih delovnih mestih in na podlagi tega potem uvajal spremembe in nove sodelavce.

Zdaj smo na trgu poznani kot »strokovnjaki za higieno« in to je največji dosežek. Saj dobro vzdušje in pogoje iz podjetja prenašamo na svoje poslovne partnerje.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je bilo gotovo obdobje epidemije. Obala je bila zaradi bližine z Italijo prva prizadeta. Univerzo v Trstu so zaprli točno mesec dni, preden je Slovenija razglasila pandemijo.

Naši strokovni svetovalci in stranke niso razumeli, kaj se dogaja na Obali, ker sami še niso čutili tega pritiska in pomanjkanja blaga. Takrat smo podjetniki sprejemali odločitve na podlagi dnevnih navodil ali priporočil vlade. Vsak zaposleni si je zapisano interpretiral drugače, in ko smo začeli uvajati čakanje na domu, je bila preizkušnja, kako obdržati stik, lojalnost in dober duh ekipe, moja prioriteta, saj sem se zavedal, da bo tega enkrat konec in potrebujemo najboljšo ekipo, da bomo ponovno uspešni.

156

Predstavitev podjetja

IT

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

28

196

2019

34

53

2020

32

198

2021

36

167

2022

34

163

(1000 EUR)

5 4 3 2 1 0

150 100

2022

2021

2020

2019

2018

50

157

https://www.stroka.si ccc@stroka.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ideja se je prebudila v času študija fizike, kjer sem odkril svojo strast do programiranja. Istočasno me je pritegnila vizija razvoja podjetništva in skupaj s prijateljem sva leta 1992 uresničila svoje sanje z odprtjem prvega podjetja. V ospredju je bila ambicija razvoja aplikacij za podporo poslovnega sveta.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Na IT-področju se nenehno rojevajo nove in inovativne možnosti, zato je modro, predvsem v tehničnem smislu, zastaviti cilje z določeno previdnostjo. Najpomembnejši cilji so krepiti vlogo v svetu celovitih informacijskih rešitev za trg MSP, postati prepoznaven vodilni ponudnik rešitev za digitalno preobrazbo na nacionalni ravni in se s svojo analitiko kompleksnih sistemov regionalno umestiti v sam vrh. Na svetovni trg želimo plasirati vsaj eno rešitev.

SANDI MARKON

STROKA PRODUKT d.o.o.

Svojim naročnikom že 30 let zagotavljamo kakovostne, skrbno izbrane ter inovativne rešitve in storitve s področja informacijske tehnologije. Z razvojem najsodobnejših tehnologij skrbimo za izgradnjo sistemov pri kupcih in jim pomagamo na poti digitalne transformacije ter pri ohranitvi vodilne vloge na trgu.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V Sloveniji kot mladi državi še iščemo trdno pot podjetništva, kar zahteva vzpostavitev podjetniške kulture in močnega združenja, kot je SBC. Srečanja v klubu omogočajo izmenjavo mnenj in izkušenj med podjetniki različnih panog, kar je neprecenljivo. Podobno misleči, ki se spoprijemajo s podobnimi izzivi, pa doprinesejo navdih, ki ohranja podjetnikovo energijo ob mnogih izzivih podjetniške poti.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Na poti podjetništva se neizbežno srečujemo z izzivi in napakami, ki pa so pomemben vir učenja ter rasti. Med mojimi izstopa obdobje krize od leta

2009 naprej. Tedaj sem spoznal, da je premišljeno upoštevanje mednarodnih okoliščin ključno, saj sem s prekomernim investiranjem v razvoj pred krizo zamajal temelj finančne stabilnosti podjetja.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Podjetništvo je zahtevna pot. Na tej poti si večinoma sam in prevzemanje odgovornosti v celoti je izziv, ki ga moraš sprejeti. Pot je vsekakor čudovita, če čutiš energijo, veselje in si pripravljen svoje znanje nenehno nadgrajevati ter prevzeti odgovornost za vsa tveganja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ogromno dosežkov je, na katere smo lahko ponosni, osebno pa sem najbolj ponosen na ekipo, ki je ob meni. V njej vladajo pozitivna energija, ustvarjalnost in dobri medosebni odnosi med sodelavci ter v sodelovanju s strankami in partnerji. Veseli me, da zaposleni v podjetju vidijo možnost neprestanega napredka in razvoja, podobno kot velja za naše stranke, ki nam zaupajo že dolga leta.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Možnost spremljanja, kako se sodelavci oblikujejo kot posamezniki in prispevajo svoj del k uspehu podjetja. V istem pomenu tudi delo z dolgoletnimi strankami, ki prepoznajo našo dodano vrednost in dejanske učinke ter rezultate našega dela.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu?

Podjetništvo zame ni zgolj delo, temveč tudi globoko zasidran hobi, ki mu posvečam večino svojega časa in v njem kljub vsem izzivom, ki jih prinaša, pristno uživam.

Za zbranost pri delu skrbim na treh ravneh: telesno, duševno in duhovno. Telesno predvsem z rednimi športnimi dejavnostmi v naravi, duševno v pridobivanju novih znanj, veščin, branju knjig ter poslušanju predavanj, duhovno pa z meditacijo, spoznavanjem modrosti joge ter filozofije.

Predstavitev podjetja

Logistika

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(1000 EUR)

60

2500

40 20

EBIT (v 1000 EUR)

2018

60

533

1500

2019

67

695

1000

2020

56

1398

2021

58

2320

2021

2020

2019

Število zaposlenih

2000

500

0 2018

158

159

www.tpg-express.com

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Poslovna pot se je začela leta 2000 z zaposlitvijo v logističnem podjetju Censped. Z rastjo podjetja in predanostjo delu me je takratni lastnik Necmeskal Gracijan povabil, da se podam v podjetniške vode. Leta 2009 smo skupaj še s tretjim družbenikom ustanovili podjetje TPG LOGISTIKA. Necmeskalu Gracijanu sem zelo hvaležen za spodbudo k podjetniški poti, iz katere je nastala velika podjetniška zgodba. Služba mi je od prvega dne dala vse, kar sem iskal v poslovni karieri.

Izzive, razmišljanja, iskanje rešitev in organiziranje logistične verige za naročnika. Celoten proces in zadovoljstvo strank sta mi še danes v največje veselje, prav tako tudi lastna rast in rast vsakega zaposlenega v podjetju.

Tilen Pahor in Adriano Fučak TPG EXPRESS, d. o. o.

Ukvarjamo se z logistiko, mednarodno špedicijo in transportom.

Kakšni so vaši vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Podjetje je vsako leto raslo v vseh segmentih. Leta 2020 sem se odločil poiskati strateškega partnerja, da bi nadaljeval načrt rasti ne le v Sloveniji, ampak tudi v celotni srednji in vzhodni Evropi.

V tem iskanju sta Fratelli Cosulich in Erich Cossutta pokazala, da imamo isto vizijo in enake želje, ter konec leta 2020 postala večinska lastnika TPG LOGISTIKE prek podjetja Express Global v Kopru. Posledično se danes podjetje imenuje TPG EXPRESS, d. o. o. Samo v Sloveniji zaposluje 85 ljudi in še 50 ljudi v pisarnah na Hrvaškem, Slovaškem, Poljskem in Madžarskem, v Avstriji, Srbiji in Belgiji.

Zdaj podjetje vodim skupaj s kolegom Adrianom Fučakom, naša želja in cilj do leta 2030 pa je, da poleg nadaljnjega razvoja slovenske pisarne dodatno okrepimo svojo prisotnost v omenjenih državah z naložbami, ki jih bomo začeli v 2023.

Ravnokar začenjamo investicijo v skladiščne kapacitete v okolici Kopra. V prihodnjih dveh letih

bomo posebno pozornost namenili digitalizaciji in avtomatizaciji procesov, da bo storitev na najvišji mogoči ravni in da bomo lahko ustrezno spremljali svoje stranke.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Tudi po 20 letih dela je vsak dan nov začetek, posebno veselje je biti del take skupine podjetij in posameznikov, ki so s svojim delom ustvarili ugledna podjetja doma in v tujini. Delimo si dobre prakse, veliko se lahko naučimo in smo v družbi najboljših.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Da ni treba izkoristiti vsake priložnosti, saj so številne na prvi pogled videti odlične, a če nista opravljena analiza in preverjanje, lahko podjetju prinesejo le težave in izgubo časa. Prizadevati si moramo za napredek in rast, a ne za vsako ceno.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Da morajo biti pripravljeni na veliko dela, vztrajni in ne smejo obupati pred ovirami. Imeti morajo jasen cilj, kaj si od tega želijo. Pomembno je, da so pri svojem delu pošteni in odgovorni.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V desetih letih smo iz majhnega logističnega podjetja zrasli v eno od vodilnih logističnih podjetij v Sloveniji, zato nas številne stranke prepoznavajo kot svojega partnerja. Še posebej sem ponosen na naše ljudi, naše zaposlene, ki so del te zgodbe in brez katerih to podjetje danes ne bi bilo to, kar je, skupaj pa nadaljujemo pot rasti na vseh ravneh.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Najprej interakcija in spoznavanje novih ljudi, njihovih poslov in nenehno iskanje novih rešitev, da imajo stranke optimalno storitev.

info@grcar.eu

ARHITEKTURA BABNIK d.o.o.

EHO d.o.o.

SG GUZELJ d.o.o.

T.L.SIRK d.o.o.

VALAGENT d.o.o.

CONDITUS d.o.o.

SPECIALNA GALVANOTEHNIKA GRČAR d.o.o.

INCOR INŽENIRING d.o.o.

NS d.o.o.

DŽUNGLA PLANTS d.o.o.

IMP ARMATURE d.o.o. ŽIHER d.o.o.

ALMADEA d.o.o.

OECO, d.o.o.

DIAGNOSTIKA CLARUS d.o.o.

HYPEX d.o.o.

REVESTUM d.o.o.

SODIMEX d.o.o.

PROVIA d.o.o.

GRIDTECH D.O.O. EUROPACIFIC d.o.o.

NEKTAR NATURA d.o.o.

SGERM d.o.o.

FEYDOM PLAN-NET SOLAR d.o.o.

AGILEDROP d.o.o.

ARCADIA d.o.o.

Algoritmik d.o.o.

MATRIS D.O.O. SIAPRO d.o.o.

MARTMETAL d.o.o.

6. 9. 2018 6. 9. 1989 6. 9. 1995 6. 9. 2005 6. 9. 1991 7. 9. 2009 8. 9. 2014 8.09.2021 9. 9. 2014 10. 9. 2020 10. 9. 1991 10. 9. 1991 12. 9. 2019

12. 9. 2013 13. 9. 2002 13. 9. 2019 13. 9. 2022 13. 9. 1993 14. 9. 2004 16. 9. 2019 19. 9. 2003 20. 9. 1995 20. 9. 2005 23. 9. 2014 23. 9. 2009 26. 9. 2013 27. 9. 1989 28. 9. 2017 28. 9. 2005 28. 9. 1993 30. 9. 2014

TAMAN d.o.o.

PLASTENKA d.o.o.

PRO-BIT PROGRAMSKA OPREMA d.o.o.

MAGNETI LJUBLJANA d.d.

RASTODER d.o.o.

DAVID ŽALEC S.P. MALALAN d.o.o.

TERMOTOM d.o.o.

MPG LAB d.o.o.

DOLINŠEK TRANSPORT d.o.o.

STARFINITI d.o.o.

3. 10. 2014 4. 10. 1991 4. 10. 1990 5. 10. 1989 5. 10. 1992 6. 10. 2018 6. 10. 1998 6. 10. 2020 7. 10. 2021 8. 10. 1992 8. 10. 2015

info@starfiniti.com

info@dolinsektransport.si

info@mpg-lab.com

info@termotom.si

ljubljana@malalan.si

info@sadjevpisarni.si

info@rastoder.si

info@magneti.si

info@pro-bit.si

plastenka@siol.net

info@taman.si

exoterm@exoterm.si

info@martmetal.si

info@siapro.si

info@matris.eu

info@algoritmik.si

info@arcadia-svetila.si

uprava@agiledrop.com

info@plan-net.si

info@feydom.si

info@sgerm.si

info@nektar.eu

info@europacific.com

info@gridtech.si

info@provia.si

info@sodimex.si

info@revestum.com

info@oeco.si diagnostika@diagnostika-clarus.si info@hypex.si

podpora@almadea.eu

info@ziher.si

info@imp-ta.si

info@dzungla-plants.com

info@okay.si

miha@ziberna.com

valagent@siol.net

info@tls.si

info@simplygood.si

eho@eho.si

info@arhitekturababnik.si

info@prah.si

info@good4dogs.eu info@hisafink.si info@it-melona.si info@celjske-mesnine.si info@lf3m.si

19. 10. 2017 GOOD4DOGS d.o.o.

20. 10. 2017 HIŠA FINK d.o.o.

20. 10. 2017 IT MELONA d.o.o.

23. 10. 1992 CELJSKE MESNINE d.o.o.

23. 10. 1997 LF3M d.o.o.

HN CONSULTING d.o.o.

ELPRIMA GROUP d.o.o.

AVTOHIŠA VRTAČ d.o.o.

BIZJAK ALEKSANDER d.o.o.

PALMA d.o.o.

ŠPICA INTERNATIONAL d.o.o.

REVIDERA d.o.o.

PSC PRAPROTNIK d.o.o.

KLS LJUBNO d.o.o.

VIRS d.o.o.

TAPRO TRGOVINA d.o.o.

info@kodila.si info@nova-dora.si

17. 11. 1992 KODILA d.o.o.

17. 11. 2016 NOVA DORA, d.o.o.

barjans@barjans.si info@woodnet.eu info@menina.si info@avacom.si info@pse.si

28. 11. 2012 MAGLES d.o.o.

28. 11. 1989 MENINA d.o.o.

29. 11. 2013 AVACOM d.o.o.

30. 11. 2006 PSE d.o.o.

avelana.pisarna@gmail.com

info@deltahub.io

info@abcmaziva.com

info@bos.si

info@alba.si

info@selmar.si

info@carglass.si

info@optomed.si

info@simic-partnerji.si

info@opikar.com

28. 11. 1990 BARJANS d.o.o.

27. 11. 2003 AVELANA d.o.o.

26. 11. 2019 DELTAHUB d.o.o.

25. 11. 2008 ABC MAZIVA d.o.o.

24. 11. 2003 BOS GRUBAR, d.o.o.

23. 11. 1990 ALBA d.o.o.

22. 11. 1989 SELMAR d.o.o.

22. 11. 2001 AVTOSTEKLO d.o.o.

20. 11. 2006 OPTOMED d.o.o.

18. 11. 2013 SIMIČ & PARTNERJI d.o.o.

18. 11. 2016 OPIKAR d.o.o.

info@artos.si

info@naisignifica.com

18. 11. 1999 BSL d.o.o.

info@naisignifica.com 16. 11. 2021 SIPA ARCHITEKTUR

info@star-travel.si

info@advansys.si

info@decordesign.si

mp@casino-slovenia.com

info@bzk.si

info@atelierrebul.si

info@elprima-group.si

info@vrtac.si

info@sigr.si

info@palma.si

info@spica.si

info@revidera.si

prodaja@pscpraprotnik.si

kls@siol.net

info@virs.si

info@tapro-trgovina.si

pikas@pikas.si

klaut@siol.net

info@salesqueze.com

info@eventus-nm.si

info@smartis.si

16. 11. 2011 NAI Significa d.o.o.

15. 11. 2010 VOLO d.o.o.

13. 11. 2003 ADVANSYS d.o.o.

10. 11. 1989 DECOR & DESIGN d.o.o.

10. 11. 1992 CASINO PORTOROŽ d.d.

10. 11. 2016 BZK d.o.o.

9. 11. 2018

9. 11. 2018

9. 11. 1993

8. 11. 2012

7. 11. 1990

6. 11. 1989

6. 11. 1997

5. 11. 1992

5. 11. 1979

2. 11. 2004

2. 11. 1998

NOVEMBER (do 30. novembra)

31. 10. 1990 PIKAS d.o.o.

30. 10. 2001 PREVOZNIŠTVO KLAUT d.o.o.

29. 10. 2021 SALESQUEZE d.o.o.

27. 10. 1990 EVENTUS d.o.o.

26. 10. 2009 SMARTIS d.o.o.

info@akron.si

info@soltec.si

24. 10. 1989 AKRON d.o.o.

info@ograje.com

18. 10. 1990 SOLTEC d.o.o.

kboznik@gmail.com

18. 10. 2018 KATJA BOŽNIK S.P. – IBA KIMYA, AKCOAT 18. 10. 2010 OGRAJE KOČEVAR d.o.o.

Rojstni dnevi članov

Pojasnilo: člane, ki praznujejo od decembra naprej, bomo navedli v prihodnji številki, ki izide decembra.

Spoznajte člane SBC – Kluba slovenskih podjetnikov na: www.sbc.si/clani/sbc-clani in na www. sbc.si/clani/mladi.

Vas zanima članstvo? Več informacij na: www.sbc.si/clani/postani-clan.

EXOTERM d.d.

2. 10. 1974

OKTOBER

info@conditus.si

PRAH d.o.o.

5. 9. 1990

info@hisa-vizij.com

ANTON KUKENBERGER - KMETIJA KUKENBERGER

5. 9. 2011

16. 10. 2017 PJU d.o.o.

info@sicirus.si

VESEL DESIGN d.o.o.

4. 9. 2015

riedl@riedl.si

18. 10. 2005 HIŠA VIZIJ d.o.o.

info@ekosirarna.si

RIEDL CNC d.o.o.

4. 9. 2007

info@modri-val.com

17. 10. 2014 SICIRUS d.o.o.

denis@veseldesign.com

MODRI VAL d.o.o.

3. 9. 1990

info@griffing.si

15. 10. 2019 PRIMA RAČUNOVODSTVO D.O.O.

GRIFFING d.o.o.

3. 9. 2010

info@bigheadlab.com

info@evidentium.si

BH LAB d.o.o.

3. 9. 2020

mcd@volenik.si

info@kovintrade.si matjaz.prijatelj@prima-racunovodstvo.si jan.pijavec@pju.si

info@go-green.si

15. 10. 2009 EKOTURIZEM d.o.o.

VOLENIK d.o.o.

2. 9. 1997

15. 10. 1992 KOVINTRADE d.d.

dispo@t-stare.si

13. 10. 1992 STARE TRANSPORT d.o.o.

15. 10. 2014 EVIDENTIUM d.o.o.

skladisce@mitoza.si

13. 10. 2014 MITOZA d.o.o.

E-GRADIS d.o.o.

2. 9. 2021

info@e-gradis.si

info@audiomed.si

info@bvfg.si

BV FINANČNA SKUPINa d.o.o.

2. 9. 2013

info@petrans.si

11. 10. 2017 AUDIOMED d.o.o.

PETRANS d.o.o.

9. 10. 2000

SEPTEMBER (od 1. septembra naprej)

Vse najboljše in uspešno poslovanje še naprej!

Klub povezuje najboljša podjetja, ki so zrasla in dosegla uspeh po zaslugi predanosti lastnikov, njihovih idej, znanja in truda. To so podjetja, ki praznujejo ustanovitev v jesenskem času.

Člani praznujejoJesen 2023

160 Rojstni dnevi članov 161

Se želite predstaviti tudi vi?

Naslednja številka magazina SBC izide decembra.

Kontaktirajte nas na: marketing@sbc.si

Manjkate le še vi

Je način življenja. So cilji in vrednote, je življenjski slog, ki izraža našo individualnost.

Schellenburg je v zaključni fazi izgradnje in meščani že lahko od blizu občudujemo atribute prestižnega kompleksa, ki se čudovito vklaplja v okolico in v mestno središče prinaša novo kakovost bivanja. Manjkajo le še drevesa na dvorišču, zelenica, zadnji detajli na fasadi ...

Manjka pa tudi še nekaj zadnjih kupcev, ki se bodo lahko kmalu vselili v razkošna stanovanja v središču Ljubljane. Ne zamudite!

Je izbira v našem vsakdanu, ki nam pomaga dosegati cilje. Pomaga nam živeti v skladu z vrednotami in prioritetami.

T +386 (0) 40 505 081

E info@schellenburg -living.com

W w w w. s c h e l l e n b u r g - l i v i n g . c o m

166

Intervju

Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije,

podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, podpredsednik nadzornega sveta Športne loterije in član upravnega odbora KK Cedevita Olimpija, podrobno razkriva svoje poglede na olimpijske igre 2024 v Parizu, vlogo Olimpijskega komiteja Slovenije pri razvoju športa ter priložnosti za slovenska podjetja na velikih športnih dogodkih.

Intervju

167

Športni dogodki so izjemna priložnost za ustvarjanje pristnih poslovnih partnerstev

K

akšna so vaša pričakovanja glede prihajajočih olimpijskih iger v Parizu?

Pričakujem enkratno priložnost za privabljanje številnih obiskovalcev in športnih navdušencev, ki bodo lahko podpirali naše športnike v neposredni bližini. Olimpijski komite Slovenije se je močno angažiral in bo v Parizu gostil največjo in najbolje organizirano Slovensko hišo doslej. Hiša bo stala v znanem pariškem parku La Villette, kjer bodo svoje olimpijske hiše postavile tudi druge države, kot so Francija, Nizozemska, Češka, Brazilija in druge.

Ta park bo vsak dan obiskalo več kot sto tisoč ljudi, naša hiša pa bo ponujala različne aktivnosti na prostem, notranje prostore za povabljene goste, posebne prostore za VIP-programe ter konferenčne prostore za srečanja političnih predstavnikov, podjetnikov, poslovnežev in drugih udeležencev. To je res edinstvena priložnost, ki jo za ta poseben dogodek pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter slovensko vlado.

Kje vidite ključne priložnosti za to, da Olimpijski komite Slovenije podpre razvoj športa v državi?

Olimpijski komite je ključna krovna organizacija tako za olimpijske kot neolimpijske športe ter šport za vse tako na nacionalni kot tudi lokalni ravni. V tej vlogi predstavlja športno skupnost tako pred politiko kot tudi v mednarodnem športnem okolju. Po osmih letih smo na nedavnih volitvah dobili usklajeno vodstvo z jasnimi cilji, prioritetami in usmeritvami. To omogoča tudi boljši dialog

s pristojnimi ministrstvi in sponzorji. Rezultati se že kažejo, saj se je proračun za letni program športa bistveno povečal. Sodelujemo pri pripravi nove zakonodaje v zvezi z velikimi športnimi dogodki ter izvajamo številne manjše projekte.

Pomemben vidik naše dejavnosti je tudi pomoč najmanj razvitim športnim organizacijam. Podpiramo 33 zvez, ki letno prejmejo manj kot 200 tisoč evrov finančnih sredstev, in jim zagotavljamo brezplačno računovodsko pomoč, pravne nasvete ter izobraževanje o osnovah športnega marketinga. To je le začetek, saj bomo nadaljevali podobne iniciative v skladu s sredstvi in razvojem.

Kako močno ekipo ima Olimpijski komite?

Po osmih letih nekoliko razburkanega vodenja imamo zdaj enotno vodstvo – na čelu smo Franjo Bobinac, Metod Ropret, Miran Kos in jaz, predstavnica športa pa je Katja Koren. Poleg tega imamo tudi močno ekipo internih strokovnjakov. Skupaj z drugimi sodelavci tako tvorimo ekipo, ki je sposobna prevzeti tudi najbolj kompleksne projekte ter delovati hitro, profesionalno in bolj učinkovito.

Najpomembnejše je, da se mladi še naprej vključujejo v šport in da družba prepozna šport kot dejavnost, ki ima številne multiplikativne učinke tako na razvoj otrok, krepitev karakterja in vrednot kot tudi na zdravstvo, življenjsko dobo in splošno zadovoljstvo državljanov,˝ je prepričan Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije.

168

Intervju

Kakšne možnosti ima slovensko podjetje za sodelovanje in izkoriščanje vsega, kar bo ponujala Slovenska hiša v Parizu?

Vse gospodarsko-podjetniške organizacije se že obvešča prek Olimpijskega komiteja Slovenije in enako bo tudi za vse ključne državne institucije.

Gre za izjemno priložnost, saj so olimpijske igre ena najbolj gledanih in obiskanih športnih prireditev na svetu. Neposredna bližina in povezanost slovenskega gospodarstva z evropskim prostorom sta izjemni prednosti, ki ju je treba izkoristiti. To je priložnost, da se na prizorišču srečamo s poslovnimi partnerji, si ogledamo tekmovanje in organiziramo sestanke v Slovenski hiši. Možnosti za sodelovanje bo veliko in vse bodo podrobno predstavljene organizacijam.

Če bi obstajala lestvica učinkovitosti, torej razmerje med medaljami in vloženimi evri, bi se Slovenija zagotovo uvrščala na vrh.

Kako tuji poslovni partnerji cenijo, če jih podjetje povabi na tovrsten dogodek?

Najbolj seveda cenijo, ko jih slovenska podjetja povabijo na dogodke, ki se odvijajo v Sloveniji.

Ponosni smo na to, da gostimo številne vrhunske športne prireditve, med katerimi so tudi tradicionalni dogodki, kot sta Zlata lisica in Vitranc, pa tudi Planica, Pokljuka, Ljubno ... Vsak od teh dogodkov predstavlja posebno priložnost, na kateri lahko pokažemo svojo odlično organizacijo, tradicionalno gostoljubnost ter naravne lepote Slovenije. To so trenutki, ko lahko vzpostavimo kakovostne in pristne odnose s poslovnimi partnerji v sproščenem, športnem in navijaškem okolju.

Osebno redno vabim poslovne partnerje na takšne dogodke in odziv je vedno izjemno pozitiven. Številni poslovni partnerji pogosto sprašujejo, kdaj se bo ponudila priložnost za naslednje srečanje, nekateri pa se na prizorišča vračajo tudi z družinami in prijatelji.

Intervju

169

Kakšne pa so priložnosti za slovenska podjetja, ki si želijo biti prisotna v Planici ali na Zlati lisici?

Ti veliki športni dogodki imajo ogromno televizijsko gledanost. Predvsem ciljni trgi, kot so Nemčija, Švica, Avstrija, Centralna Evropa in Skandinavija, predstavljajo izjemno priložnost za slovenska podjetja, saj se lahko tam pojavijo kot oglaševalci, njihovo blagovno znamko pa bo videlo široko občinstvo. Če podjetje nima lastne blagovne znamke in se bolj usmerja v segment B2B, so ti dogodki tudi odlična priložnost za povabilo svojih poslovnih partnerjev. Lahko na primer izkoristijo priložnost za ogled svojih proizvodnih lokacij in sestankov, čemur sledi zaključek na prizorišču v Planici. Naši dogodki obiskovalcev nikoli ne pustijo ravnodušnih.

Pomembno je tudi, da poslovneži začutijo energijo 80 tisoč slovenskih navijačev, ki se na koncu sezone zberejo v Planici. To je res nekaj, kar združuje vrednote športa in podjetja ter predstavlja priložnost za ustvarjanje rezultatov in prodajo.

Ali bomo še kdaj videli smučarja, ki bo, tako kot Tina Maze, osvojil toliko kolajn? Ali smo še vedno narod smučarjev?

Seveda upam, da bomo v prihodnosti še kdaj imeli tako izjemnega smučarskega prvaka. Vendar pa čas in sistem, ki ga podpira, igrata ključno vlogo.

Tudi trenutno imamo veliko vrhunskih športnikov; v športnem plezanju je Janja Garnbret to, kar je bila Tina Maze v smučanju, in še bi lahko naštevali.

S samozavestjo lahko trdimo, da smo Slovenci še vedno smučarski narod. Vsako leto več kot 600 tisoč Slovencev smuča, tako kot veliko Slovencev tudi kolesari in plava. S tega stališča se lahko imenujemo narod, ki je aktivno vpet v športno dejavnost in še vedno pozitivno gleda na smučanje.

Veliko bolj zahtevno pa je, da na klubski ravni poskrbimo za zadostno število trenerjev, vaditeljev in sredstev; klubi so ključne celice, kjer otroci in bodoči šampioni prvič pridejo v stik s športom.

Smučanje, poleg na primer tenisa, golfa in kolesarjenja, zahteva precejšnje finančne vložke.

Zato je materialna in strokovna podpora izjemno pomembna, da se mladi odločijo za rekreativno ukvarjanje s športom in kasneje, če so nadarjeni, tudi za profesionalno pot.

Seveda pa se moramo zavedati, da smo Slovenci svojevrsten fenomen – na zadnjih zimskih olimpijskih igrah smo osvojili drugo mesto po številu medalj na prebivalca, pred nami so bili le Norvežani, sledile pa so nam velesile, kot je Avstrija. Čeprav je število otrok v državi vedno manjše, pa je na voljo več športov – izjemni smo v odbojki, rokometu, košarki, kolesarjenju, judu in v zadnjem času tudi v nogometu. Smučanje je v času samostojne Slovenije prispevalo skoraj polovico vseh olimpijskih medalj. Nabor športov se nenehno širi in raznolikost športov je pomembna.

Najpomembnejše pa je, da se mladi še naprej vključujejo v šport in da družba šport prepozna kot dejavnost, ki ima številne multiplikativne učinke, tako na razvoj otrok, krepitev karakterja in vrednot kot tudi na zdravstvo, življenjsko dobo in splošno zadovoljstvo državljanov.

Kako ocenjujete finančno stanje Smučarske zveze Slovenije in finančno stanje slovenskega športa na splošno?

Prihajamo iz majhnega okolja z omejenim trgom in potencialom. To je dejstvo, ki velja že desetletja, in zato se je slovenski šport vedno odlikoval po inovativnosti, želji, ambiciji in karakterju, saj smo morali vedno nadomestiti velike razlike v finančnih sredstvih. Smučarska zveza Slovenije, ki je ob Nogometni zvezi Slovenije ena najbogatejših športnih organizacij v Sloveniji, svojemu programu nameni 11 milijonov evrov. Če to primerjamo s 50 milijoni, ki jih investirajo Nemci, 84 milijoni Avstrijcev in 92 milijoni Švicarjev, lahko vidimo, v kakšnih razmerjih delujemo. Če bi obstajala lestvica učinkovitosti, torej razmerje med medaljami in vloženimi evri, bi se Slovenija zagotovo uvrščala na vrh.

Sicer je v letnem programu športa zdaj na voljo nekoliko več denarja, predvsem za infrastrukturo.

Prihajamo iz majhnega okolja z omejenim trgom in potencialom. To je dejstvo, ki velja že desetletja, in zato se je slovenski šport vedno odlikoval po inovativnosti, želji, ambiciji in karakterju, saj smo morali vedno nadomestiti velike razlike v finančnih sredstvih.˝

Gospodarstvo, podjetniki in večje družbe pa lahko res pomagajo z donacijami. Manjša podjetja lahko podprejo klube in športne dogodke v lokalnem okolju, tisti, ki imajo to možnost, pa lahko podprejo tudi nacionalne ekipe in velike športne dogodke ter s tem dosežejo večjo odmevnost tudi zunaj meja.

Pomembno je razumeti, da šport krvavo potrebuje vsak evro – zato mora biti dobro premišljen in vložen, da lahko dosežemo zadovoljstvo ob športnih uspehih, predvsem pa za spodbujanje množičnosti pri najmlajših generacijah.

170

Pionirski dom – Center za kulturo mladih

Pionirski dom – Center za kulturo mladih

Mlade ume opremimo za izzive, ki jih prinaša življenje

Zaslon otroka ne pogleda v oči in vpraša: »Kako si danes?« Še manj mu nudi oporo in varno okolje, da bi lahko izrazil svoja čustva. Mi pa s tem začnemo. Nato namesto duhamornega pouka stopimo v države sveta, v atelje, studio, laboratorij ali na oder. Zaradi pozitivnega doživetja nekatere nadobudneže težko »pometemo« domov. Izključevanja pri nas ni, nasprotno, iščemo otrokovo avtentičnost in jo razvijamo kot prednost, saj bo le tako v življenju srečen in tudi uspešen.

Kako nameravate izkoristiti tehnologijo in digitalne platforme, da bi učinkovito dosegali mlade?

Naj za vašo revijo razkrijem naš novi projekt: s posebno digitalno platformo nameravamo povezati ljubljanske osnovne šole. Učenke in učence bomo povabili, da vsak izbere svojo najljubšo barvo. Tako bo Ljubljana prvič dobila podatek, v kateri barvi dihajo »njeni« otroci. Še več, ker so mladi in njihov senzorni svet naše bistvo, bo izbrana barva osnova za naš novi logotip.

Tehnologija je briljantno orodje.

Vendar jo je treba prijeti za roge, sicer bo ona nas.

Tako o programski ponudbi pravi direktorica Pionirskega doma v Ljubljani Barbara Murn Vrviščar, MBA, ki se zaveda, da bodo njeni tečajniki sooblikovali napredno družbo, zato morajo biti tudi oni sposobni hitrih prilagoditev.

Z

Barbaro Murn Vrviščar, MBA, smo se pogovarjali o njeni viziji, o tem, kaj želi ponujati otrokom oziroma tečajnikom v Pionirskem domu – Centru kulture mladih, predvsem v konkurenci z digitalnimi napravami za njihovo pozornost in čas.

Pionirski dom letos praznuje 60 let. Imate morda podatek, koliko otrok je v teh letih obiskovalo vaš center?

V 60 letih približno sto tisoč tečajnic in tečajnikov. Prav toliko je bilo nastopajočih, ki so polnili oder naše legendarne Festivalne dvorane. Če nadaljujem v številkah, vsaka deseta Ljubljančan-

ka ali Ljubljančan vsaj enkrat na leto prestopi vrata Pionirskega doma. Poleti organiziramo kar 24 počitniških šol, ki so v večini rezervirane že v enem tednu.

Zadnji digitalni podatek pa je 40 kulturno-umetniških in jezikovnih tečajev, ki jih nudimo.

Kakšna je vaša vizija priprave programov za mlade? Kaj lahko vi ponudite mladim, da z veseljem prihajajo k vam – kljub mamljivosti zaslonov za otroke?

Direktorica Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih Barbara Murn Vrviščar, MBA: »Uspešen podjetnik mora biti najprej človek z veliko začetnico. S poudarkom na temeljnih vrednotah krepimo poštena srca.

Z učenjem tujih jezikov odpiramo vrata v svet. Z raznolikimi izkustvi gradimo pokončne hrbtenice.

Predvsem pa ne dovolimo, da bi z odraščanjem izginjale ustvarjalnost, vedoželjnost in drznost.

Verjamem, da so naši današnji tečajniki podjetniki, celo vzorniki prihodnosti.«

Kako vidite vlogo Pionirskega doma in njegovo poslanstvo pri izobraževanju mladih?

Naša vloga se veča, kajti svet drvi naprej, šolski sistem pa ostaja milo rečeno tog. Ponosni smo, da smo postali referenca na področju napredne pedagogike. Ne le učenje, pomembno nam je, kam je usmerjena mladostnikova pozornost, saj to lahko določi njegovo prihodnost. Če bo svoj kognitivno-emocionalni svet razvijal v spodbudnem okolju, bo odrasel v samozavestno osebo.

Kakšni so vaši glavni cilji pri prihodnjem razvoju Pionirskega doma?

Naša strast ostajajo vse vrste kultur in kulture vsega sveta. Kot narod imamo namreč prednost,

da živimo na stičišču jezikov in kultur. Neobremenjeni z napuhom velikih narodov imamo izjemno vpojnost novega. V Pionirskem domu se tega zavedamo. Različne tečaje medsebojno prepletamo, da naši mladi umi postanejo agilni, njihovi nevroni pa se povezujejo še hitreje. Opremljeni za izzive, ki jih prinaša življenje, bodo tako sooblikovali napredno družbo, sposobno hitrih prilagoditev.

Uspešni Slovenci, otroci Pionirskega doma, so na primer Japec Jakopin, Saša Pavček, prof. dr.

Janez Bogataj, dr. Alja Brglez, Aleš Valič, Igor E. Bergant in mnogi drugi.

Kako nameravate spodbujati ustvarjalnost med mladimi v svojem mandatu?

Misel, da je treba otroke spodbujati k ustvarjalnosti, je smešna, novodobna. V svojem bistvu so otroci precej bolj ustvarjalni od odraslih. Treba pa jim je nuditi dva ključna elementa: kanale (torej tečaje), skozi katere se bodo izražali in ki bodo vplivali na učenje in pomnjenje, ter mentorje, ki bodo prepoznali vse njihove potenciale. Spodbujamo jih, da dvomijo, da preizkušajo, da se krešejo mnenja, da jih po-

171

noči prebudi misel. Konec koncev, da imajo na nočni omarici list in pisalo za ideje, ne pa mobilnih telefonov za preverjanje všečkov.

Ali imate kakšne nove projekte ali programe, ki jih nameravate uvesti?

Ves čas napredujemo. Mlade moramo izpostavljati novostim, da ohranjamo njihovo pozornost.

Povezujemo se s fakultetami, inštituti in organizacijami, s čimer nadgrajujemo programe in širimo spektre znanja. Idej nam ne manjka, včasih prostora, 40 tečajev ni malo. Zato se veselimo prenove in dograditve častitljive stavbe Baragovega semenišča.

Katere tuje jezike se mladi lahko učijo pri vas?

Angleščino, nemščino, španščino, francoščino, italijanščino, latinščino, japonščino, kitajščino, portugalščino, ukrajinščino, ruščino, hrvaščino ter slovenščino za tujce. Nudimo inštrukcije, opravljanje mednarodnega izpita Cambridge iz angleščine in Dele iz španščine. Na voljo so tudi tuji jeziki za podjetja.

S katerimi programi spodbujate podjetništvo in znanje o podjetjih med mladimi?

Uspešen podjetnik mora biti najprej človek z veliko začetnico.

In v Pionirskem domu smo v tem močni. S poudarkom na temeljnih vrednotah krepimo poštena srca. Z učenjem tujih jezikov odpiramo vrata v svet. Z raznolikimi izkustvi gradimo pokončne hrbtenice. Predvsem pa ne dovolimo, da bi z odraščanjem izginjale ustvarjalnost, vedoželjnost in drznost. Verjamem, da so naši današnji tečajniki podjetniki, celo vzorniki prihodnosti. Uspešni Slovenci, otroci Pionirskega doma, so na primer Japec Jakopin, Saša Pavček, prof. dr. Janez Bogataj, dr. Alja Brglez, Aleš Valič, Igor E. Bergant in mnogi drugi.

Tu se Vsak uspešen poslovnež je imel kot otrok skriti talent.

Mi jih prepoznamo.

Začnite svojo novo plemenito zgodbo ali nadaljujte najboljšo v objemu neokrnjene narave Rimskih Term. Inspiracijo in zagon vam bo

Naj vaši otroci razvijajo svoje potenciale z nami.

podaril čudovit vrt z orjaškimi sekvojami iz časov, ko je Edison patentiral prvo žarnico, mi pa bomo poskrbeli, da se boste vi in vaša ekipa sprostili ter spočili.

C

M

Y

CM

• gledališče, ples • tuji jeziki • likovno ustvarjanje • znanost in raziskovanje • glasba, instrumenti • Festivalna dvorana, najem prostorov • teambuildingi Pionirski dom z vami že

P IO N I RSK I-D OM .SI

Ustanoviteljica Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih je Mestna občina Ljubljana.

Naši vrhunsko opremljeni konferenčno-banketni prostori so idealni za konference, posvete, seminarje, izobraževanja, sestanke, timbil-

MY

dinge, razstave, modne revije, sprejeme, druge

CY

družabne dogodke in svečane pogostitve. Izbi-

CMY

K

rate lahko med petimi sodobno zasnovanimi kongresnimi dvoranami, primernimi za enodnevna ali večdnevna srečanja.

Obiščite nas na rimske-terme.si ali poskenirajte QR kodo:

174

Nakit

Spomini, Gaea in Romantika: preteklost, sedanjost in prihodnost

D

Nakit

raguljarski mojstri pod oblikovalsko taktirko Petra in Tjaše Malalan vaše sanje kujejo v večnost s skulpturami, ki začnejo tradicijo družinskega nakita ali pa obogatijo šatuljico, ki že več rodov prehaja iz rok v roke.

Življenje je sestavljanka Spominov

Naše dojemanje življenja oblikujejo spomini, ki jih prav vsak sestavlja na drugačen način. Spomini se prepletajo z zgodbami bližnjih ali pa popolnih neznancev, izmenjujemo in utrjujemo jih ob pogovorih z družino ali prijatelji, tiste boleče pa ovekovečimo v opomin, da življenje pač ni pravljica.

Zasnova kolekcije Spomini izvira iz pogovora o lepih trenutkih otroštva. Te sta Tjaša in Peter Malalan želela ovekovečiti z dragocenimi simboli za delčke življenja, ki jih lahko prav vsak sestavi v čisto svojo celoto in kombinira glede na zgodbo, ki jo tisti dan želi imeti ob sebi. Dame lahko izbirajo med prstani iz rdečega, rumenega in belega zlata, ki so lahko posuti z diamanti, vanje pa lahko z gravuro skrijemo prav posebno posvetilo. Kolekcija Spomini pa ni namenjena le damam, gospodje si namreč lahko svojo zgodbo posebnih trenutkov nanizajo na zapestnico, ki unikatno dopolnjuje izbrano zapestno uro.

Gaea, ogledalo vseh nas

Prav na vsakem koraku nas obdajajo oblike matere Narave, ki so tako popolne prav zaradi vseh svojih nepravilnosti in občudovanja vredne v vseh mogočih dimenzijah, od ogromne soteske pa do male školjke na dnu reke ali morja. S to neustavljivo silo, ki je povsod okrog nas in je kdaj prav strašljiva, obenem pa pogosto tudi tankočutna in celo pomirjujoča. Ravno občutek prodnika v dlani

Nakit s podpisom Malalan ima svoj čar, ki ga mnogi povezujejo z bogato družinsko tradicijo. Generacije, ki že desetletja utelešajo sanje v obliki draguljev, so se izmojstrile v brezčasnem prepletanju starodavnega mojstrstva, pretanjenosti trenutka sedanjosti in iskrivosti s tančico zastrte prihodnosti.

175

in spoznanje, da narava odseva prav vsa naša dejanja, sta Tjašo Malalan spodbudila k oblikovanju osnovnega gradnika kolekcije Gaea.

Ta se na prvi pogled zdi izredno preprost, a skriva toliko različnih zgodb kot denimo prodnik, ki ga je reka v dolgih letih oblikovala s prenašanjem po svojem dnu. Na nek način kolekcija Gaea skozi svojo osnovno obliko tako simbolizira človeka, ki ga izkušnje življenja in ljudje, s katerimi se sreča, zbrusijo v enkratno in neponovljivo osebnost. Vsak dan nas spominja, da je spremenljivo prav vse in da tudi majhne spremembe pogosto potrebujejo svoj čas, predvsem pa bližino drugih kamnov.

Jedro vsakega volumna iz kolekcije Gaea je zrcalo iz belega zlata, obdaja pa ga z različnimi vzorci perforirana lupina iz rdečega zlata. Ta lupina je, tako kot pri nas, ljudeh, vedno nekoliko drugačna, njen vzorec pa na zunaj odseva skozi ogledalo v notranjosti. Na nek način to simbolizira človekovo bit in način, kako nanjo vplivata življenje in bližina drugih ljudi. Skoraj kot nekakšno ogledalo duše v prostor odseva okolico in del sebe ter svoje edinstvene zgodbe prav tako, kot to pogosto nevede počnejo tudi ponosne lastnice.

Večna Romantika Romantika je v svojem bistvu zelo preprosta: je uživanje trenutka sedanjosti s čudovito idejo prihodnosti. Je neminljiva in lahko bi ji rekli kar prava klasika, saj romantični trenutki lahko postanejo večni že s preprostim vprašanjem, ki ga pogosto spremlja diamant. Tem idejam sledijo tudi oblikovne linije kolekcije, ki jo namenu primerno imenujemo kar Romantika.

Idejo brezčasnosti smo ujeli v simbol rože, katere cvetni listi so oviti okrog diamanta in predstavljajo trojno zaviti simbol za neskončnost, v njih pa se prepletajo družinske vrednote, tradicija in čar prenašanja nakita iz generacije v generacijo. Oblikovalski cilj Tjaše Malalan je, da kljub elegantni osnovi, izčiščenim linijam in diskretni pojavnosti prav vsak izdelek iz kolekcije Romantika dopolni vsakodnevni videz sodobne ženske ne glede na njeno starost.

176

Na kosilu z dr. Juretom Leskovcem

Uspeh posameznika je kot plima,

ki pomaga vsem in vse dvigne Edini Slovenec med profesorji na ameriški univerzi Stanford, eni najboljših

univerz na svetu. Dr. Jure Leskovec je v vrhu najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov. Če vas zavede razkorak med njegovimi dosežki in mladostnim videzom, naj vendarle izdamo, da je letnik 1980.

Na kosilu z dr. Juretom Leskovcem

177

178

Na kosilu z dr. Juretom Leskovcem

Na kosilu z dr. Juretom Leskovcem prav veliko ugodnosti. Slovenci, ki živimo v tujini, smo obravnavani slabše kot tujec, ki bi ravnokar skočil s padalom v Slovenijo. Na primer, ne moremo dobiti vrtca, ker nimamo stalnega prebivališča v Sloveniji. Na banki se zatika z odprtjem bančnega računa, saj spet potrebuješ stalno prebivališče.

Slovenski birokratski mlini so kafkovski, hočejo te pregnesti, a če se jim ne pokoriš, te ne spustijo skozi,« opiše Leskovec.

Kaj počne edini slovenski profesor na Stanfordu?

»Sem redni profesor na Stanfordu s polno obremenitvijo. To pomeni, da imam polne pedagoške, raziskovalne, mentorske in administrativne obveznosti, zlasti članstvo v različnih komisijah in odborih. Predavam dva predmeta, ki ju skupaj posluša 600 študentov. Predvsem pa na univerzi vodim skupino 20 raziskovalcev. Verjemite mi, to je kar velik menedžerski izziv – odgovoren sem za vse finance, mentoriranje, znanstvene objave in končni uspeh raziskovalnih projektov. Tekmujemo na trgu in veliko delamo s podjetji.« Poleg tega pa Leskovec s še dvema soustanoviteljema trenutno gradi svoje drugo zagonsko podjetje Kumo. To razvija metode umetne inteligence, ki podjetjem pomagajo pri analizi poslovnih podatkov in posledično vodijo do novih storitev ter boljših poslovnih odločitev. Svoj prvi startup je prodal Pinterestu, kjer je bil šest let kot glavni znanstvenik odgovoren za strategijo podjetja na področju umetne inteligence ter podatkovne in prediktivne analitike.

Letalska vozovnica Šentjošt–San Francisco

S

rečamo se na kosilu v ljubljanski gostilni Pri Žabarju. Gostilno, ki je nastala že pred drugo svetovno vojno in so jo razširili še s prenočišči in slaščičarno kot priljubljenim viškim shajališčem (ključna beseda: domače kremšnite), je izbral Leskovec. Pravi, da mu je izbira najbolj priročna, ker stanujejo v bližini, hkrati pa tudi sam prisega na slovensko kuhinjo.

»Imamo svoj dom tako v ZDA kot v Sloveniji.

Združujemo obe destinaciji,« pojasni. Kakšno je življenje na dveh celinah? »Selitve so včasih malo naporne, a smo hvaležni, kako pestro in raznoliko je naše življenje.« Čas za odločitev, kje bodo živeli kot družina, še imajo, saj otroka še ne hodita v šolo. »Midva že zdaj navijava za Slovenijo in slovensko kulturo. Beremo slovenske knjige, kuhamo slovensko hrano, in če otroka kaj rečeta v angleščini, z ženo praviva, da ne slišiva.« Izpostavi konkretni problem, s katerim se soočata: »V Sloveniji kot slovenski državljan nimaš

Vprašava, kako človek iz Šentjošta nad Horjulom, ki ima okoli 400 prebivalcev, pride v Stanford. »Z veliko trdega dela in vztrajnosti, spraševanja ter tudi nekaj skromnosti in Božje previdnosti: v petem razredu sva se z očetom odločila, da bova kupila računalnik. Oče je bil obrtnik, danes ima orodjarsko delavnico. Razmišljal je, da bi začel elektronsko poslovati. Dal sem vse svoje prihranke, verjetno kakih sto nemških mark. Kupila sva legendarni računalnik 286. Nato sem mamo prosil, naj v šoli 'lobira', da bi uvedli računalniški krožek. In tako nas je tovariš Pečovnik naučil programirati. V osmem razredu sem nato postal državni prvak v računalništvu.« Poletje po končani osnovni šoli se je prijavil na prakso v Hermes Softlabu. »Po nekem naključju so me vzeli, čeprav sem bil daleč najmlajši. Vsak dan sem se z avtobusom vozil v Štepanjsko naselje, kjer so imeli prostore. Vozovnica za avtobus in kosilo sta stala več, kot je bilo moje plačilo, a sem vztrajal in se veliko naučil. Moj projekt je bil preštudirati programski jezik Java, ki ga je Sun izdal le nekaj mesecev prej.«

179

Opiše drugo naključje na poti do Stanforda: »Na bežigrajski gimnaziji je bil moj sošolec sin vodje odseka na Institutu Jožef Stefan. Iskali so kadre, a ni bilo prijav. Oče je prosil sina, naj vpraša sošolce, ali koga zanima. Trije smo se javili, a sem edini vztrajal. Veliko sem trkal na vrata pisarn, da bi rad kaj delal. Niso čisto dobro vedeli, kaj bi z nekim srednješolcem, a nisem obupal. Kmalu sem na institutu spoznal Marka Grobelnika, enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji, ki me je usmeril, da sem začel brati članke ter delati raziskovalne projekte. Bilo je veliko trkanja, preden so se odprla kakšna vrata na institutu.« Na srednješolskih državnih tekmovanjih se je prebil tako visoko, da je šel dvakrat na poletno prakso v Silicijevo dolino. To je bila res izjemna izkušnja, ki je odprla vrata naprej. Vsa gimnazijska in študijska poletja je preživel na poletnih praksah na tujih inštitutih in univerzah. »Namesto da bi poleti užival, sem se raje šel učit in delat v tujino.

Verjemite mi, to je to kar velik menedžerski izziv – odgovoren sem za vse finance, mentoriranje, znanstvene objave in končni uspeh raziskovalnih projektov.

Lahko rečem, da sem bil obseden z računalniki.« Študiral je na ljubljanski Fakulteti za računalništvo. »Nisem veliko obiskoval predavanj. Pri tistih predmetih, ki so me zanimali, pa sem hodil tudi na dvojne vaje.« Po koncu študija je bila naravna odločitev za študij v Ameriki. Doktoriral je na univerzi Carnegie Melon v ZDA. »Ves čas študija od osnovne šole naprej sem vlagal v znanje.« Je takšno otroštvo čudežnega dečka? »V šoli sem bil med boljšimi, ampak spet ne super odličnjak.

Za ocene sem se moral ves čas truditi. Bil pa sem zelo zvedav, vedno sem hotel vse vedeti, veliko sem spraševal … Doma pa so se vedno jezili, ker sem razstavil vse kemične svinčnike, saj me je zanimalo, kakšni so notri (smeh, op. p.).« Koliko je bilo načrtovanja takšne kariere? »Vedno sem hodil po poti odkrivanja in iskanja, kaj je tisto, kar je resnično Dobro. Življenje je integral v neskončnost. Vsak človek ima talente. Jaz sem jih želel odkriti, razviti in iz njih narediti nekaj resnično dobrega. Okoli tega se mi je vrtelo življenje. Nisem si postavljal ciljev, kaj hočem doseči v življenju.«

180

Na kosilu z dr. Juretom Leskovcem

I work in Slovenia

Dr. Jure Leskovec je skupaj z dr. Petrom Rožičem tudi soustanovitelj fundacije ASEF, ki združuje slovenske raziskovalce in profesorje z vsega sveta, mlade v Sloveniji pa štipendira, da si v tujini naberejo nova znanja in jih potem prinesejo nazaj v domovino. Fundacijo sta ustanovila pred devetimi leti, do zdaj so podprli že več kot 200 študentov. »Pred tem ni bilo organizacije, ki bi skrbela, da bi izobraženi Slovenci s svojimi znanji pomagali Sloveniji – študentom, podjetjem, raziskovalcem.« ASEF vsako leto podeli 35 štipendij, da mladi ali pridejo na poletne prakse v Slovenijo ali pa gredo v tujino in si tam naberejo novih znanj. Sodelujejo z različnimi podjetji, saj jim lahko ponudijo tako povezave do svojih štipendistov kot tudi do največjih slovenskih strokovnjakov v tujini.

Trenutno je predsednica fundacije ASEF računalnikarka dr. Marinka Žitnik, slovenska profesorica na univerzi Harvard in nekdanja ASEF-ova štipendistka. Pri Leskovcu je bila na Stanfordu na podoktorskem študiju. Zaradi izjemnih dosežkov so jo z univerze Harvard povabili za profesorico. »To je izjemen dosežek. Sploh pa za majhen dvomilijonski narod, kot smo Slovenci.«

Potrebujemo več poguma in samozavesti na državni ravni. Zame bi bil pravi slogan I work in Slovenia.

Kako pridobivajo sredstva za delovanje fundacije? »V ZDA ljudje radi donirajo za dobre namene. Za razliko od Slovencev, ki pogosto pričakujemo, da bo namesto nas kar vse naredila država, ljudje v ZDA tega ne pričakujejo, ampak so samoiniciativni in resnično podprejo dobre projekte.« Fundacija ima tri vire: najpomembnejši vir sredstev so donacije slovenske skupnosti v ZDA, drugi so državni in mednarodni razpisi, tretji pa so profesorji sami, ki prav tako prispevajo svoja sredstva. »ASEF združuje več kot 60 najboljših slovenskih profesorjev po svetu. Na koga naj se Slovenec v tujini obrne, kako naj zgradi stik? To je skoraj nemogoče. Pri tem ASEF pomaga. Veliko Slovencev po svetu zanima sodelovanje s Slovenijo, želijo vračati okolju, v katerem so veliko dobili. Naši člani so raziskovalci in strokovnjaki, ki si želijo aktiven odnos s Slovenijo. Z vidika znanstvenoraziskovalnega sodelovanja je to izjemna priložnost, kako v Slovenijo pripeljati nova znanja, kako prenesti znanje na mlajše ljudi in kako ga pripeljati v podjetja, ki potrebujejo inovacije.« ASEF je opravil tudi do zdaj največjo raziskavo med

Slovenci po svetu. Vas zanima, kakšni so rezultati?

Leskovec tako pojasni razkorak med realnostjo in željo po vrnitvi: »Letno se iz Slovenije izseli od šest do osem tisoč državljanov, priseli pa se jih okoli dva tisoč. Torej je letna izguba okoli šest tisoč slovenskih državljanov. Generacije štejejo med 15 in 20 tisoč novorojenih, kar pomeni, da Slovenija letno izgubi tretjino celotne generacije.

Smo v primanjkljaju. Zakaj ničesar ne naredimo, da bi ljudem olajšali vrnitev?

Več kot tri tisoč Slovencev v tujini smo vprašali, ali bi se bili pripravljeni vrniti v Slovenijo. Več kot polovica jih je odgovorila, da bi se rada vrnila. Ampak obstaja ogromno ovir, zaradi česar se ne vrnejo. Vrtimo se v začaranem krogu in nič se ne spremeni.« Leskovec navede primer, kako bi slogan I feel Slovenia morali predrugačiti. »Poudarjati, kako je Slovenija zelo zelena in kako je tu malo kriminala, je simpatično, ampak za državo veliko boljši slogan bi bil I work in Slovenia. Mladi ne gremo po svetu, ker je drugje še manj kriminala in še bolj zeleno. V tujino smo odšli za novimi znanji in delovnimi priložnostmi. Slovenija je lahko še veliko bolj zelena, pa ne verjamem, da bomo zaradi tega privabili najboljše in najbolj inovativne ljudi. Potrebujemo več poguma in samozavesti na državni ravni. Zame bi bil pravi slogan I work in Slovenia, da naredimo Slovenijo privlačno za pridne, inovativne in uspeha lačne.« Kakšen pa je trenutno zeitgeist v Kaliforniji, kjer živi z družino? »V Silicijevi dolini se rojeva prihodnost in tega se tam vsi zavedajo. Trenutno je največja tema umetna inteligenca. Ne regulacija, ampak transformacija, ki jo ta prinaša. V Dolini so vsak dan srečanja na temo, kako se bo svet spremenil, kje bo umetna inteligenca prinesla nove priložnosti in nove zmagovalce. Zelo aktivno razmišljamo, kakšen bo svet jutri in kako se na to pripraviti. Umetna inteligenca prinaša preboj, veliko inovacij in investicij, veliko priložnosti ter tudi nekaj pasti. Verjamem, da bo končni rezultat dober za ljudi in človeka.« Kje v tej prihodnosti vidi priložnost za Slovenijo? »V Sloveniji smo doma, tu so naše najmočnejše človeške in družinske vezi. Tu je doma naše srce. Želel bi si bolj pogumno in aktivno Slovenijo. Da bi si Slovenec upal vzeti stvari v svoje roke in narediti tako, kot sam misli, da je prav. Imamo izjemen potencial. Imamo izjemne športnike. Ko bi le bila taka izjemnost dovoljena še kje drugje in bi jo tudi cenili še bolj kot v športu. Tako kot na športnike bi lahko bili upravičeno ponosni tudi na podjetnike, znanstvenike, umetnike … Zato mislim, da se morajo ljudje, predvsem pa podjetniki, bolj zavedati svoje odgovornosti, povedati, kakšno državo in okolje želijo. Da ni vrednota ostati neopazen in pod radarjem, ampak da je vrednota soustvarjati stimulativno in odprto okolje. Zavedati se moramo, da je uspeh posameznika kot plima, ki pomaga vsem in vse dvigne.«

SALONI KOPALNIŠKE OPREME

TAPRO LJUBLJANA Celovška cesta 280

TAPRO LESCE Alpska cesta 56

TAPRO TRBOVLJE Gabrsko 12

TAPRO JESENICE Ulica Viktorja Kejžarja 34

TAPRO CELJE Kidričeva 6

www.tapro.si info@tapro.si

Obiščite galerijo!

galerija.lumar.si

30 LET UMETNOSTI BIVANJA

ITE N

www.lumar.si

OBIŠČ

Lumar Primus-R 140 Edition (2016) Inspiracija: Alphonse Mucha (1860-1939)

ERIJO

I GAL AŠO A

184

Arhitekt Boris Podrecca

Ko te v življenju nekaj požgečka,

tega ne moreš zavrniti Tako Boris Podrecca, arhitekt svetovnega slovesa, na svoj duhovit in pronicljiv način opisuje dogodke, ki so ga zaznamovali. Nato skoraj s kančkom jeze doda: "Bolj kot se veselim doseženega, sem žalosten zaradi projektov, ki mi jih ni uspelo izpeljati." Pogovor je o arhitekturi v času hitrih inovacij in družbenih sprememb ter dinamičnem razmerju med tradicijo in sodobnostjo.

Arhitekt Boris Podrecca

Z

di se, da živimo v času najhitrejših inovacij in družbenih sprememb, ki posledično povzročajo tudi spreminjanje tradicionalnih vrednot in spremembe v arhitekturi, pravi Podrecca..

Spremembe so drastične. Nekje do 80. let prejšnjega stoletja je življenjska krivulja tekla navzgor. Lahkotnost in brezbrižnost sta bili v ospredju urbanega življenja. Danes pa predvsem renaturacija, dekarbonizacija in digitalizacija sveta radikalno spreminjajo tok življenja in s tem seveda tudi imidž arhitekture. Krivulja življenja danes teče navzdol, periodično tudi z analognimi fenomeni prejšnjega stoletja, kot sta bili kuga in kolera, tako kot danes pandemija, nekoč industrializacija in danes digitalizacija, splošna pavperizacija, vojna in tako naprej. Ob tem se tudi architectura perennis razblini v pluralen in polikromen tok.

S tem želim povedati, da današnji fenomeni niso nič novega in jih lahko opazimo v vsakem stoletju. Nameni se v življenju menjajo, ampak so vedno času analogni.

Ali še obstaja architectura perennis, kot jo je definiral rimski arhitekt Vetruvij, torej arhitektura, ki je večna, trdna, lepa in uporabna?

Zdi se, da ste vi ponotranjili takšno videnje arhitekture.

Po mojem mnenju danes v arhitekturi enoten jezik ni več mogoč, saj se architectura perennis razblini v pluralen in polikromen tok. To je današnje stanje. Torej danes imamo ta triumf neenotnosti oziroma diverzitete, ampak jaz v tem ne vidim ničesar negativnega. Individualna razsežnost in širina sta luciden odgovor sedanjosti.

V klasicizmu je bil v arhitekturi na prvem mestu človek. Kako moderna arhitektura pripomore, da se v svetu ne izgubi humanost?

Arhitektura gleda življenjske fenomene in jih kritično spremlja. Obenem vsebuje pojem trajnosti, ki ga življenje nima. Se pravi, da kot arhitekt nosiš širšo odgovornost tako aure kot uporabnosti. Jezikovno interpretiraš tako svoj čas kot tudi širšo amplitudo časovnosti.

Martin Heidegger, nemški filozof, ki je močno vplival na "nove" filozofe in antropologe, zlasti na Jacquesa Lacana in Clauda Lévi-Straussa, go-

185

vori o pojmih časa in časovnosti (nemško: Zeit und Zeitlichkeit ). Tudi arhitektura mora vsebovati obe panogi. Ne sme biti, kot se danes dogaja, le razpoznaven stil ozkih časovnosti (temporalitet). Za sezonska doživetja nam zadostujeta Gucci in Armani. Tako tudi danes ozke stilske omejenosti minimalizma, dekonstruktivizma in postmodernizma niso zmožne združiti obeh panog, torej časa in časovnosti. Zato arhitektura danes ne more biti perennis.

S kakšnimi občutki gledate na svojo bogato dediščino arhitekta?

Retrospektivno gledanje prepuščam drugim.

Zame je pogled nazaj preveliko breme. Hočeš ali nočeš – in to zveni koketno – imaš vedno vtis, da si premalo napravil in ti ni uspelo vsega povedati, kar bi moral ali znal. Premalo se govori o porazih in preveč o uspehih.

Od kod pa ta defetizem zadnjega stavka?

Ker arhitektov v intervjujih nihče ne vpraša o izgubljenih projektih, o katerih smo sanjali, a jih nismo imeli priložnosti izvesti. Vedno je govora o tem, kako smo lepo napravili ta in oni hotel, ampak o izgubi obsežnega projekta na Dunaju, ki bi bil mestu potreben, pa nihče ne vpraša.

Koliko takšnih projektov ste vi izgubili, da vam je danes žal zanje?

Lahko bi jih naštel kar nekaj. En primer je Praterstern na Dunaju (to je prekriti trg), ki bi bil preddverje za prehod čez Donavo. In kot v vseh velikih milijonskih mestih sem si želel tudi tu napraviti s polimeri pokrito moderno piazzo, ki bi vsebovala neke vrste Jugendzentrum (slovensko je to mladinski center), ki ga Dunaj nima. Pa tudi metro in del železnice; torej urbani projekt, ki bi lahko služil kot simbol, neki urbani klicaj pred prehodom čez Donavo. Zmagali smo na mednarodnem natečaju, začela se je gradnja, a strah in tveganje politike … Vse na led.

Dunaj je krasno mesto za živeti, ampak na žalost je ravno to moja mala tragika, da nisem v Londonu ali Parizu, kjer se čuti kompetitivna urbana "korajža". Dunaj je še vedno lahkotni Walzer, torej valček.

Katere so bile pomembne prelomnice v vašem življenju in zakaj?

Razen svojega sem imel še druga dva "očeta", likovne izobrazbe in splošne drže. To sta Avgust Černigoj – slikar, konstruktivist, profesor na slovenski realki v Trstu – in Zoran Mušič, svetovno znani slovenski slikar. Z Mušičem sva

186

Arhitekt Boris Podrecca

Vienna Bio Center 2, Dunaj, Avstrija, 2005 Foto: Gerald Zugman

Arhitekt Boris Podrecca

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, Slovenija, 2013 Foto: Miran Kambič

nedaleč drug od drugega osem let živela tudi v Benetkah, ko sem tam načrtoval muzej moderne umetnosti Ca' Pesaro, enega svojih bolj znanih projektov. Oba sta me imela za učenca, Mušič pa me je kasneje poznal tudi kot aktivnega arhitekta. Vedno sta me prepričevala, naj slikam, ker je to moj talent: "Boris, v arhitekturi boš imel vedno opravka s številkami. Vzemi raje čopič v roke ... "Da se jima, ki ju več ni, neposlušen, kot sem bil, le oddolžim, sem zopet začel potihem slikati …

Intersekcijo med kiparstvom in slikarstvom je nudila dunajska akademija umetnosti. Začel sem se ukvarjati s skulpturo pod vodstvom velikega Fritza Wotrube. Wotruba je bil kot Henry Moore – velik kipar, ki mi je veliko pomenil. Ampak tam je po dveh letih nastala moja prva kriza, neka prelomnica, ker me je oblikovanje telesnosti začelo vedno manj zanimati. Nadomestila ga je dinamika prostora – vprašanja o tem, kaj se dogaja med dvema osebama, ko se obrneš, ko greš proč, ko ti podam roko, srečevanje, prostor, kjer dežuje in grmi, termičen ambient …

In skozi to dinamiko prostora sem zapustil tovrstno umetnost in skočil v mrzlo vodo arhitekture.

A šele kasneje, pri Rolandu Rainerju, takrat najslavnejšem dunajskem urbanistu in arhitektu,

Hotel Grand Plaza, natečaj 2008, Ljubljana, Slovenija, 2022 Foto: Miran Kambič

Hochhaus, pisarne in stanovanja, skupaj s partnerjem I. Ackermanom, Praga, Češka, 2021

sem se odločil na akademiji za arhitekturo zakorakati v svoj poklic.

torje pošiljal v Rue de Beaux Arts v njegovo galerijo. Z njim se je razvilo nepozabno prijateljstvo.

Koliko ste brali in se izobraževali? Koliko ste vlagali v svoje znanje?

Svojo prvo razstavo sem imel pri sedemnajstih letih skupaj s profesorjem Černigojem in drugimi slikarji v mestni galeriji v Trstu. Kasneje, ko sem bil že arhitekt, mi je Mušič vse, kar sem se naučil od Černigoja, razložil na bolj podroben in sofisticiran način. Bil mi je kot oče in rad me je šolal, verjetno me je dojemal kot mladega mulca. Skupaj sva hodila v galerije, še posebej kasneje, ko sem ga srečeval v Parizu in sem bogate investi-

Veliko vašega urbanizma je v prostoru, ki ga tudi zaznamuje voda. Kaj mora razumeti urbanist, ko načrtuje življenjski prostor v krajini, kjer je voda močno prisotna?

Otroštvo v Trstu, igre na Krasu in morju so zaznamovale poseben čut za trdno in likvidno. Pohajanje po ulicah je bil občutljivejši svet kot dom, hrana in spanje. Teksture, barve, vonj, skritosti mesta so bili za urbanega potepuha odločilni.

Sledi okoli 40 mestnih trgov, ulic in fontan v različnih mestih Evrope. Naš atelje je bil avantgarden in fenomenom časa več kot 30 let odgovoren.

Punta Skala Resort, Falkensteiner Hotel &Spa Iadera, Zadar, Hrvaška, 2011 Foto: Miran Kambič

Vaš urbanistični pečat je viden po vsej Evropi: Stuttgart, Limoges, Milano, Benetke, Trst, Dunaj, Gradec, Piran, Ljubljana, Maribor ... S katerimi projekti ste najbolje zaslužili?

Malo indiskretno vprašanje … Denarno sem največ zaslužil z bančnim centrom v Avstriji, ki ga sestavljajo štiri ogromne stavbe. To je bil res velik projekt, ki je investitorja stal skoraj pol milijarde evrov – del objekta nad zemljo približno 380 milijonov, 120 milijonov pa za podzemni del.

Gre za urbanistični projekt, večji od finančnega

187

Pokrajinski direktorat Štajerske, Wiener Städtische Versicherung AG, Donauversicherung, Vienna, Insurance Group, Gradec, Avstrija, 2009

centra v Londonu, ki ga je zidal Foster. Moj drugi "srebrni" projekt pa je bil prvi nebotičnik na Dunaju, Millennium Tower, ki je tisti čas veljal s svojimi 220 metri za najvišjega v Evropi.

Kako vi kot svetovljan predajate svoje znanje in širino naprej?

Tudi to je ena velika življenjska prelomnica, ko ne sediš več ves dan za mizo in rišeš, ampak svoje znanje daješ naprej. A dajati znanje ne pomeni samo dati, temveč tudi čakati na odgovor. Torej ne samo daješ, ampak tudi odvzameš. Razgovor je forma serpentinata, kot pravi Petrarca, ker se ideje prepletajo in porajajo.

Železniška postaja Praterstern Bahnhof Wien Nord, Dunaj, Avstrija, 2010

188

Arhitekt Boris Podrecca

Arhitekt Boris Podrecca

189

Podzemna Neapelj, Linija 6, Postaja San Pasquale, Neapelj, Italija, 2019 Foto: Arhiv Borisa Podrecce

Ta prelomnica so bile zame gostujoče profesure.

Prva na krasni tehnični univerzi v Lozani, po kateri so me povabili na fakulteto v Pariz. Po moji prvi osebni razstavi in obenem tudi profesuri v Londonu je sledilo še poučevanje in delo v Benetkah in še zadnja, meni najljubša in najprestižnejša, na Harvardu v Bostonu. Na tej mi je španski arhitekt in dekan Rafael Moneo ponudil položaj chairmana (direktorja oddelka), ampak sem rajši ostal doma.

Kot vsak nekoliko leni Srednjeevropejec.

Ravno ko sem želel končati profesure in se bolj posvetiti arhitekturi, pa je kar naenkrat prišla ponudba za mesto direktorja na Inštitutu za načrtovanje ter teorijo prostora v Stuttgartu. Ta ponudba me je res zamikala – ko te v življenju nekaj požgečka, temu ne moreš reči ne. In tako sem bil še 18 let direktor tega inštituta. Stuttgart in München sta najbogatejši mesti Nemčije, kjer sem imel možnost urediti celotni prostor novega bančnega kompleksa.

Potem so tu mnoge monografije, razstave in eseji. Nadarjeni študenti še danes pridejo k meni in – če želijo – včasih postanejo tudi moji sodelavci ali celo soavtorji. Rad delam z njimi in radi pridejo k meni. Iz tega je nastala ena velika evropska družina.

Katero drugo znanje in širina sta še pomembna za arhitekta?

Smejali se boste. Razen arhitekture in slikarstva sem v prostem času plaval 200 metrov hrbtno, leta 1957 sem bil na državnem tekmovanju v Mantovi drugi. Igral sem tudi nogomet kot vratar pri prvoligašu Triestina v Italiji in nato v First Vienna. Pri 25 letih pa sta me umetnost in arhitektura popolnoma iztrgali iz najlepšega obdobja mojega življenja.

Danes nogomet spremljam po televiziji. Gledam Messija, kako podaja parabole 20 metrov levo in desno, in jih na koncu združim v neki imagi-

Millennium Tower, Zentrum Handelskai, Dunaj, Avstrija, 1999 Foto: Monica Nicolic

narni preplet … Ko se tekma konča, je miselno pred mano že podoba pokrite bazilike. V življenju sta šport in arhitektura sugestivno povezana: kako prostorno kapitalizirati igro, da zmagaš. Če spremljam nogometne podaje, imam v mislih takoj zgrajeno stvar. Ko gledam nogomet, obenem gledam arhitekturo in gledam šport.

Ljubljana za razliko od drugih mest habsburške monarhije ne premore arhitekturnih mas mogočnosti. V Ljubljani so hiše nižje kot v drugih mestih nekdanje Avstro-Ogrske, mesto ima manj veličine in mestnega volumna, ki bi dajal občutek urbane prestolnice. Zakaj?

Ljubljana je imela veliko srečo, da je generacija Plečnikovih učencev le sledila evropskim tokom.

Bili so mladi, razgledani in dobri arhitekti – imenujem jih 12 apostolov –, ki so aktualizirali in demitologizirali tisto, kar so se naučili od Plečnika. Postavili so moderno sliko Ljubljane, zraslo je novo kakovostno mesto, ki ga je treba varovati in še učinkovitejše oplemenititi skozi kriterije splošne renaturacije. V zadnjih letih je ogromno narejenega, čuti se potreba po oblikovni higieni.

Prav tako je treba pospešiti participatorično sodelovanje pri stanovanjskih enotah brez šablonsko ponavljajočih se grupacij, pospeševati cluster tipologije itd. Kar zadeva vanjmestni paspartu, bi bilo treba zgostiti vertikale v buquet slogovno različnih tipologij, zmanjšati število perifernih nakupovalnih enot in jih razčleniti v mestotvorno figuro. Prav tako se znebiti tistih milih in pobožnih hišic, hišic, hišic …, ki predstavljajo le kapital za obstanek arhitekturnih revij.

Arhitekt z veliko začetnico in človek z mnogoterimi talenti Boris Podrecca je nedvomno eden najbolj znanih evropskih arhitektov. Od leta 1965 je naredil 433 projektov, od tega jih je 189 tudi realiziranih. Rodil se je v Beogradu, del otroštva preživel v Ljubljani, mladost pa v Trstu. Na Dunaj je odšel kot študent kiparstva, kjer ima na Jörgerbadgasse 8 še danes svoj atelje. Je človek z mnogoterimi talenti.

Tekoče govori precej jezikov, pravi, da je že kot najstnik poleg slovenščine in italijanščine govoril tudi srbsko in angleško. Nemščina je samoumevna, namigne, da mu niti

francoščina in španščina nista tuji. Devet let se je učil latinščino pri pokojnem pisatelju in klasičnem filologu dr. Alojzu Rebuli. »Svojim študentom sem vedno govoril, učite se jezike, to vam bo odpiralo vrata v svet.« S ponosom pove tudi svojo družinsko zgodovino: oče, slovenski Tržačan, je bil najmlajši major v jugoslovanski vojski in ataše na dvoru Karadžordževićev v Beogradu, kjer se je Boris rodil. Oče je tekoče govoril šest jezikov. Mama prihaja iz znane in razvejane družine Jelačić v Hercegovini (njihov prednik je bil hrvaški general Josip Jelačić, po katerem se imenuje osrednji trg v Zagrebu).

190

Navtika

Prvo motorno plovilo so izdelali leta 1983. To sta bila

Ferretti 38 in različica modela z mostom 38 FLY. Prav ta model je bil prelomna inovacija v zgodovini navtike. Steklena vrata z dvojnim odpiranjem in dvigom so postala prepoznavna lastnost plovil znamke Ferretti in ostala njihov zaščitni znak.

Leta 1989 je bilo ustanovljeno podjetje športni oddelek Ferretti Engineering, ki je podpiralo ekipo Team Italia Offshore. Z razvojem trupa iz ogljikovih vlaken so bili tako uspešni, da so osvojili dva naslova svetovnega prvaka v razredu 1 ter več italijanskih naslovov.

Custom Line

Leta 1968 se je začela izjemna zgodba družbe Ferretti Group, zgodba o ljubezni do morja, vizionarstvu, sodelovanju, strokovnosti in neizmerni strasti. To so bili časi, ko so ustanovitelji s svojo strastjo odigrali ključno vlogo pri rasti podjetja in navtike same.

50 let

italijanske odličnosti

D

ružina Ferretti se je do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja ukvarjala s prodajo avtomobilov, kot so lancia, maserati, lamborghini. Brata Alessandro in Norberto sta že v zgodnji mladosti začela delati z očetom in se dejavno vključevati v družinsko podjetje, predvsem zadnji je od samega začetka gojil neskončno ljubezen do morja in veliko strast do plovil.

Leta 1968 je Norberto pridobil koncesijo za prodajo plovil Cris Craft in kmalu zatem tudi San Lorenzo, Italcraft in Chrysler ter različno navtično opremo.

Tako je nastalo podjetje Ferretti Nautica, ki je zaznamovalo začetek njihove izjemne navtične poti.

Nekaj let zatem se je odločil, da bo uresničil svojo zamisel in sam izdelal svojo prvo 11-metrsko jadrnico ter jo – poleg še dveh modelov – predstavil na navtičnem sejmu v Genovi. Na koncu so prejeli dovolj naročil, da so zapolnili proizvodnjo za leto vnaprej. Do leta 1982 so uspešno izdelali kar 61 motornih čolnov, kar je bilo izjemno za takratne proizvodne zmogljivosti.

Zaradi želje po napredku tako na področju oblikovanja kakor trženja je bilo leta 1996 ustanovljeno novo podjetje Custom Line. Glavni cilj je bila izdelava plovil, dolgih od 26 do 35 metrov. Zasnova plovil je bila rezultat plodnega sodelovanja med inženirskim oddelkom Ferretti in projektnim studiom Zuccon, ki sta že od leta 1990 uspešno sodelovala pri oblikovanju jaht Ferretti.

Družba Ferretti Group

Leta 1998 je trgovska banka Schroder Associati SPA kupila 60 odstotkov ladjedelnice, kar je bila pomembna poslovna poteza. Med prvimi uspešnimi prevzemi sta bili podjetji Custom Line in Pershing, kmalu pa so sledili še drugi, kot so Bertram, CRN Shipyard v Anconi in Mochi Craft. Leta 2000 je družba Ferretti Group pridobila stoodstotni delež ene najprestižnejših ladjedelnic vse časov – RIVA. Njihovi zadnji veliki pridobitvi sta bili znamki ITAMA in Wally.

Obdobje izjemne rasti (2012– danes)

Leta 2012 je skupina SHIG-Weichai, ena od največjih mednarodnih industrijskih skupin na področju vozil in gradbenih strojev, pridobila 75-od-

stotni delež. Pod vodstvom Alberta Galassija, izvršnega direktorja družbe Ferretti Group, nova vodstvena ekipa zagnano sledi novim ciljem.

Doseženi rezultati so bili tako spodbudni, da je skupina SHIG-Weichai odobrila dodatno povečanje osnovnega kapitala, kar je omogočilo, da so v slabem desetletju predstavili kar 37 novih modelov plovil.

Za distribucijo in trženje skrbi mednarodna mreža distributerjev, ki vključuje 60 članov v več kot 80 državah. Družba MennYacht Group je izjemno ponosna, da je eden ključnih distributerjev. Popolna predanost in trdo delo sta pomembno prispevala k odličnim prodajnim rezultatom znamk Skupine Ferretti na njenem trgu, za kar je bilo podjetje MennYacht v zadnjih letih večkrat nagrajeno.

Brata Alessandro in Norberto sta že v zgodnji mladosti začela delati z očetom in se dejavno vključevati v družinsko podjetje.

192

Telemetrija

Telemetrija

193

Spoznajte mnenje

svojih strank, zaposlenih in volivcev Hitro in učinkovito merjenje javnega mnenja lahko zdaj opravite kar sami

T

elemetrija je – predvsem v tehnoloških vodah – prinesla pravo revolucijo v zajemanju podatkov, s katerimi lahko bolje razumemo navade in potrebe svojih strank ter zaznamo težave, še preden nastopijo.

Omogoča nam brezhiben zajem objektivnih, »trdih « podatkov, žal pa ne nudi vpogleda v dejanske izkušnje, mnenja in čustva uporabnikov, ki so pri odločitvi za produkt ali storitev pomembni vsaj toliko kot same specifikacije. »Mehkejše« podatke, kot so na primer preverjanje zadovoljstva zaposlenih, glasovanje za predstavnike oddelkov, izkušnje z izdelkom ali storitvijo, testiranje predlogov v širši javnosti in podobno, zbiramo s pomočjo mnenjskih anket.

Izdelava mnenjskih anket je kompleksna veja, ki je tradicionalno zahtevala podporo strokovnjakov s področja anketne metodologije in statistike, ki so anketo pripravili, oblikovali, programirali v računalniški program, uredili bazo strank in jo povabili k izpolnjevanju, zbrali podatke ter na koncu izvedli statistično analizo rezultatov in pripravili poročilo. To terja čas in sredstva, česar si ne moremo vedno privoščiti. Še posebej problematična je izvedba kratkih glasovanj, kot so na primer testiranje volilnih preferenc, glasovanje o občinskih investicijah in podobno, saj

si po eni strani želimo profesionalen videz, tajnost glasovanja in varnost podatkov, po drugi strani pa za eno ali le nekaj vprašanj težko upravičimo profesionalno metodološko in statistično podporo.

Da bi bilo učinkovito merjenje mnenja na voljo vsakomur, ki bi si ga želel meriti, smo v Aksonu pripravili zmogljivo programsko rešitev AvaPolls, ki omogoča izdelavo ankete s pomočjo miške z zgolj nekaj kliki prav vsakomur, ki obvlada osnovne veščine uporabe računalnika.

Več informacij na www.avapolls.si.

Začetniki in nepoznavalci na področju statistike ter anketne metodologije bodo veseli številnih anketnih predlog, samodejnih priporočil glede napak v anketi in nevidne roke programa, ki zna podatke po zajemu samodejno analizirati in pripraviti poročila skupaj z grafikoni različnih oblik.

Z le nekaj kliki lahko v aplikacijo uvozimo bazo strank in jih povabimo k izpolnjevanju, sam program pa bo spremljal, kdo še ni odgovoril, omogočal pošiljanje opomnikov, zaznal prekinjene ankete, preskočena vprašanja in drugo.

Prav vsi uporabniki pa bodo poleg raznolikih vizualnih predlog anket in skoraj 30 tipov vprašanj cenili predvsem varnost podatkov, saj je aplikacija zasnovana skladno z najstrožjimi varnostnimi principi in gostuje v varnem, z ISO 27001 certificiranem strežniškem okolju. Uporabniki lahko gostujejo tudi na lastni strežniški instanci v našem (prav tako z ISO 27001 certificiranem) podatkovnem centru.

Naprednejši uporabniki bodo cenili širok spekter zelo naprednih anketnih funkcionalnosti, ki se

skrivajo za preprostim in intuitivnim uporabniškim vmesnikom: vključitev predhodnih odgovorov v besedilo vprašalnika (data piping); zmogljiv sistem vejitev glede na predhodne odgovore, kalkulacije ali druge vnaprej določene pogoje; podpora spletnemu, telefonskemu in terenskemu zbiranju podatkov; paneli; knjižnice in predloge vprašanj; izvozi podatkov ter odprtokodna licenca, ki omogoča prilagoditev aplikacije glede specifične potrebe strank in dolgoročno varno naložbo.

Zaradi edinstvene kombinacije preproste uporabe, naprednih funkcionalnosti, vizualne podo-

be in varnosti podatkov je aplikacija primerna za podjetja, ki bi želela zbirati mnenja strank ali izvajati interne evalvacije, raziskovalce in študente, mestne, občinske in druge uprave, ki bi želele preverjati mnenje volilnega telesa, ter ne nazadnje tudi posameznike, ki bi želeli izvesti preprostejšo, a še vedno kakovostno izvedeno anketo.

Poleg aplikacije nudimo tudi prilagoditev funkcionalnosti po željah naročnikov, izdelavo anketnih predlog, skladnih s celostno podobo podjetja ali izdelka, ter metodološko in statistično podporo pri izvedbi raziskav.

194

Pogovor

Pogovor

Podjetje Smart Money Solutions, ki je lani z 21 zaposlenimi ustvarilo 4,6 milijona evrov prihodkov in 157 tisoč evrov čistega dobička, se ukvarja z varno finančno prihodnostjo in skrbi za finančno pismenost v vsakem slovenskem domu.

Pa vendar ni podjetniške poti brez napak in porazov. Kako sta se vidva spopadala z njimi?

Več napak je bilo, na katerih sva se veliko naučila.

Podjetništvo namreč ni nič drugega kot ogromno poskusov z nekaj uspešnimi rezultati. Tisti, ki mislijo, da v podjetništvu ni napak, se seveda motijo. Se pa midva raje učiva na napakah drugih ljudi kot pa na lastnih. Ni nam treba odkrivati tople vode, ker je večino napak nekdo naredil že pred nami. In ima torej tudi izkušnje, kako jih je popravil. To sva si zadala na začetku svoje poslovne poti. Zato veliko vlagava v izobraževanje – poslovno in osebno rast. Gotovo je bila napaka, da smo v nekem trenutku šli preveč v širino poslovanja, namesto da bi se ozko fokusirali.

Najbolj ponosna sva, da je podjetje staro že več kot 25 let.

Kako sva ustvarila blagovno znamko

Smiljan Mori

»

Z

aljubljena sva v ta posel in mislim, da se z njim lahko ukvarjava do konca svojih življenj, saj resnično počnemo dobre stvari za ljudi,« je prepri-

čana Helena Kodrič Mori.

Kako se je rodila ta ljubezen, opiše Smiljan Mori: »Kot mnogo podjetniških idej je tudi najina nastala spontano. Bolj iz potrebe kot iz zavestnega načrtovanja. V zavarovalništvo verjetno nikoli ne bi zajadral, saj mi ga je, preden sem se začel ukvarjati z njim, vneto ponujala moja soseda, ki je skakala s kovčkom in prodajala zavarovanja, in sem sam imel predsodke do takega načina dela.

Zase sem namreč mislil, da sem preveč izobražen, da bi prodajal od hiše do hiše, in zavaro-

valništva nisem videl kot resen poklic, kot so ga nekateri.

Prva misel, da bi delal nekaj v zavarovalništvu, se je rodila, ko sem zapustil »varno« policijo in sem začel delati na sodišču, kjer so mi prihodki padli na polovico prejšnje plače. In sem moral začeti nekaj dodatno početi. Pa tudi delo na sodišču – pisanje sodb, urejanje denacionalizacijskih postopkov …

– je bilo zame preveč administracijsko, rutinsko.

Zato sem hitro padel v nepremičninske posle. Ko so bili oktobra vsi študentje vseljeni, pa sem dobil idejo, da bi nepremičnine, ki sem jih oddal, tudi zavaroval. Šel sem na zavarovalnico in se prijavil na njihov seminar. Ob koncu seminarja sem vprašal, kako je z življenjskimi zavarovanji, in so mi rekli, da je to šele v povojih in da je to sicer najbolje plačan posel, da pa ljudje tega še ne kupujejo veliko, saj se novi pokojninski sistem šele pripravlja. Sam sem videl priložnost in prihodnost prav v tem. Potem sem bil po naključju vabljen še na en seminar direktne prodaje, kamor me je zvabil prijatelj, in od takrat je minilo 26 let.«

Kako sta vedela, da je podjetništvo za vaju?

Prepoznata, kdo je lahko podjetnik? Če naju nekdo vpraša o začetku podjetniške poti in od naju pričakuje odgovor, da naj se v podjetništvo vrže na glavo, skakanja na glavo v prazen bazen ne priporočava. Podjetništvo ni preprosto in je treba vedeti, ali si za to ali ne. Na koncu koncev se boš srečal s ključnimi težavami v podjetništvu, ki pa so uravnoteževanje zasebnega in poslovnega življenja, skrb za svoje zdravje in zdravje zaposlenih, finančno, fizično in mentalno kondicijo, težave z rekrutiranjem, zaposlovanjem in odpuščanjem, stres itn. Če na to nekdo ni pripravljen, je bolje, da razmišlja o neki vmesni možnosti – intra podjetništvu –, kar pomeni, da si podjetnik znotraj nekega večjega podjetja, da si še vedno del neke velike skupine, v kateri ti je prihranjen marsikateri glavobol.

Na kaj sta pa vidva na svoji podjetniški poti najbolj ponosna?

Najbolj ponosna sva, da je podjetje staro že več kot 25 let. V tej naši branži je bilo veliko podjetnikov, ki so bili zelo uspešni in potem čez noč ugasnili.

Ponosna sva tudi, da je jedro ekipe, s katerimi sodelujeva, tudi že 25 let z nama.

So vajini zaposleni tudi finančno pismeni, to, kar namreč učite?

V največje zadovoljstvo nama je videti osebni in finančni razvoj svojih sodelavcev, ki večinoma nikoli niso niti razmišljali, da bi vstopili v podjetniške in prodajne vode. Slučajno je nekdo prišel do njih in potem so skozi izobraževanja na različnih področjih (prodajnem, poslovnem, vodstvenem, osebnem, finančnem …) ustvarili svoja podjetja in zdaj skrbijo za varnost svojih in drugih družin. V veliko zadovoljstvo nama je tudi, ko se tudi tisti, ki so na tej poti odnehali, še vedno obrnejo na naju

195

s hvaležnostjo, zahvalo in besedami, da so od naju v tem času kot osebe veliko dobili in se naučili.

Veliko ste vlagali v prepoznavnost znamke Smiljan Mori. Kako je prišlo do tega? Kdo vam je to svetoval?

Glede na to, da veliko vlagava v svoje izobraževanje, v osebno in poslovno rast (sva namreč vključena v več mastermindov po vsem svetu) in imava možnost se družiti z zelo uspešnimi posamezniki, je najboljši nasvet prišel od mentorja. Ob Smiljanovem želenem preboju v ZDA nas je po tistem, ko smo že veliko investirali v blagovno znamko, poslal naravnost domov in Smiljanu svetoval, naj se raje posveti svoji družini v naslednjih desetih letih in da bo za mednarodni preboj še vedno čas kasneje. In da naj ne pozabi, zakaj se je sploh začel ukvarjati s poslom na začetku. Nasvet je bil, naj ne začenja nove zgodbe od začetka, ampak samo nadgradi to, v čemer je že uspešen.

Veliko pozornosti posvečate počutju zaposlenih v podjetju. Lahko podrobneje opišete, kaj vse nudite svojim zaposlenim? Že od samega začetka poslovanja smo zavezani predvsem temu, da smo do družine prijazno podjetje. Od skupnih druženj do možnosti prihoda na delovno mesto kasneje. Prehajamo tudi na šesturni delovnik v podjetju. Skrbimo tudi za zdravje zaposlenih, in sicer v okviru delovnega časa dvakrat tedensko organiziramo trening kikboksa, enkrat tedensko pa jogo. Za zaposlene imamo še odličen masažni stol, ki poskrbi za takojšnjo sprostitev, vsak teden pa priskrbimo tudi košarico svežega sadja in zelenjave ter vitamine in minerale. Redno uporabljamo namizni tenis kot eno zabavnejših oblik sprostitve. Enkrat na leto se podružimo tudi na barki in kvartalno izvajamo posebne seminarje »Recharge«, ki izredno pripomorejo k učinkovitosti naše ekipe. Kot ekipa se udeležujemo kolesarskih in tekaških podvigov. Vsi naši zaposleni tudi brezplačno dostopajo do vseh naših izobraževalnih vsebin prek izobraževalne platforme in do vseh knjig v knjižnici, ki jo redno sproti zalagamo.

Ste med prvimi podjetji v zavarovalniškem poslu, ki poslujete brezpapirno, a obenem izdajate knjige.

Kako to?

Kot prvo podjetje, ki je leta 2014 naredilo preskok in začelo digitalno sklepati zavarovanja, smo od takrat brezpapirno prisotni, kar je naš največji prispevek k naravi, kot družbeno odgovorno podjetje pa tudi redno izobražujemo državljane o finančni pismenosti in o tem, kako ravnati z denarjem. V ta namen sva tudi midva s Smiljanom napisala knjigo So finance res tak bav-bav, ki je na neki način priročnik za urejene družinske finance. Ker so otroci tisti, ki jih je v prvi vrsti treba naučiti in vpeljati v svet financ na »njihov način«, pa sva napisala tudi knjigo za otroke Pujsek Smarty in njegova misija.

196

Catering

Catering

Skrivnost, kako goste navdušiti s hrano na dogodku

K

aj je bilo odločilno, da ste tako pogumno začeli s catering dejavnostjo?

Najbrž je bil razlog neka še neprepoznana notranja podjetniška lastnost in želja. To je bilo obdobje osamosvojitve, ko se je na novo formirala ne samo družba, ampak tudi celotna Slovenija – sem so prihajali ambasadorji, pojavile so se nove potrebe po visokem servisu za državnike, protokolu in podjetjih z dodano vrednostjo. Ko sem kot študentka ugotovila, da v Sloveniji ni te ponudbe, sem se usmerila ravno v to in v tistih prvih študijskih dneh ustanovila lastno podjetje.

Kdo je bil vaš prvi naročnik, vaša prva stranka in prvi dogodek?

Na Ljubljanskem gradu sem delala kot študentka z Olgo Novak Markovič, ki je bila takrat edina v Sloveniji usposobljena za protokol. Pristopila sem do Iztoka Valiča, ki je bil direktor kulturnega centra Španski borci. Predstavila sem mu idejo, da bi z njim razvijala gledališče in prirejala dogodke z dodano vrednostjo. Ustanovila sem Vivo, ki je prav tako imel sedež v Španskih borcih v Mostah.

Moje prve stranke pa so bile ambasade in mestna občina, predvsem na območju centra in Most, sledil pa je dogodek za podjetje Sanolabor.

Kaj pomeni »vivo«? »Vivo« pomeni živo. Do naše ustanovitve je bilo cateringa v Sloveniji res malo, predvsem pa so prevladovali veliki množični dogodki, kjer so se

Jerneja Kamnikar, ustanoviteljica in direktorica enega izmed vodilnih catering podjetij v Sloveniji, je v svetu oskrbe s hrano in pijačo pustila izjemen pečat. Z uvedbo Sloveniji še prej neznane storitve je Kamnikarjeva ustvarila edinstveno tradicijo izvedbe do potankosti dodelanih catering dogodkov.

pripravljali golaži za množice. Z našim začetkom so se začeli koktajl zabave in drugi stoječi dogodki z dodano vrednostjo. V tem smislu smo bili v slovenskem prostoru dejanski start up – kar nekaj let zapored so me spraševali, kaj »catering« sploh pomeni. To je bilo optimistično obdobje – veliko je bilo novega in šli smo v neznano.

197

Nikakor ne smemo biti vezani na sezono. Lokalna dobava je pogosto nepredvidljiva, zato poskušamo cene ter prodajne in vhodne stroške obvladovati z vnaprejšnjim načrtovanjem. Zaradi suše in poplav bo na trgu manjkalo veliko živil. Imamo zanesljive partnerje z urejenimi plačili, kar nam omogoča stabilnost tudi v času morebitnih težav na trgu.

Kaj odlikuje najboljšo kulinariko na dogodku? Kaj Kakšne so najzahtevnejše želje protokolarnih pomeni dobra in varna hrana na dogodku? dogodkov za podjetja, ki ste jih v obdobju po Varna hrana na dogodku pomeni, da zna ekipa deepidemiji uspešno uresničili? lati strokovno in v skladu s standardi. Pomembna Po obdobju koronavirusa smo se spopadli z veje namreč celotna pot – kako je hrana dobavljena, likim izzivom, ki pa je prinesel tudi številne popripravljena, s kakšnimi termičnimi operacijami je zitivne vidike, vključno z bolj povezano ekipo, dodelana, kako z njo rokujemo, dokler ne pride do poudarjenimi vrednotami, medsebojnim spopotrošnika. Na tem področju smo vedno bolj izoštovanjem in strokovnostjo. braženi, vedno več je tudi znanja in interesa. Z druV tem obdobju smo uspešno izvedli številne dogimi besedami – ljudje so pozorni na to, kar jedo. godke z dodano vrednostjo, vključno s sodelovaNa dogodkih je pa predvsem pomembno to, da ujanjem priznanih chefov iz Slovenije. Ta dogajanja meš cel spekter, kajti posamezniki imajo različne so potekala na različnih lokacijah, kot na primer prehranske navade in prihajajo iz v Križankah in Cankarjevem različnih okolij, tako kulturnih kot domu ter v čudovitem naravnem Prihajajo nove osebnih. Pomembno je, da je izbor okolju Pirana. Opazili smo, da se generacije, ki dovolj pester in da je prisotno znavedno več slovenskih in mednaimajo drugačen nje, kako to hrano pripraviti. Na rodnih podjetij zaveda poslovnih odnos do hrane in priložnosti, ki jih ponuja dobro dogodkih pa sta obenem izjemno pomembna tudi barvitost in videz druženja, kar vodi v nove oblike organiziran dogodek z dodano hrane – medtem ko lahko v resta- cateringov," pravi ustanoviteljica vrednostjo, kar prispeva k izjevracijah zelo sledijo tem sezonskim in lastnica podjetja Vivo Jerneja mnim poslovnim rezultatom. komponentam, pa moramo pri ca- Kamnikar.

Izjemen dosežek je bil, ko smo teringu imeti pred očmi veliko več po pandemiji v enem dnevu na drugih vidikov. Ravno zato je ta varna hrana v naši 13 različnih lokacijah pogostili več kot štiri tisoč branži še toliko težje dosegljiva, ker moramo pogostov z več kot 200 različnimi vrstami hrane. To skrbeti za stalne verige in zanesljivost dobavitelja. raznolikost in organizacijsko spretnost čutimo kot svoj ponos, ki nas navdihuje in povezuje, še Kakšne so najsodobnejše smernice v kulinariki na posebej v ekstremnih trenutkih. področju »event cateringa«?

Na področju cateringa lahko trenutno opazujemo Gostinstvo se spopada s kroničnim pomanjkanjem več razvojnih smeri. Poslovni cateringi postajakadrov. Kako vam uspe svoje zaposlene motivirati, jo bolj osebni z veliko dodane vrednosti, hkrati pa kako vlagate v njihov razvoj? doživljajo generacijske, strukturne in vsebinske Vivo temelji na kadrih. Prva in najpomembnejša spremembe. V tem času pripravljamo zahtevne cainvesticija so bili naši zaposleni, ki so se vedno teringe za dogodke, kjer je razmerje med osebjem čutili kot del te zgodbe. Naš slogan »kuhamo z in gosti skoraj ena proti ena ali ena proti dva. Tu se ljubeznijo in strežemo z dušo« odraža našo zaosredotočamo na visoko kulinariko z veliko dodane vezanost, saj smo gradili Vivo ne le kot podjetje, vrednosti, na drugi strani pa so cateringi bolj družampak kot skupnost. V ekipi imamo sodelavce, ki beni, enostavnejši in postajajo še bolj preprosti. so se pridružili kot dijaki in so zdaj že mentorji za Prihajajo nove generacije, ki imajo drugačen odnove kadre. Že 20 let aktivno iščemo in razvijamo nos do hrane in druženja, kar vodi v nove oblike talente in to se nam obrestuje. V svoji ekipi imacateringov. To se odraža tudi na kongresih, kjer mo samostojne strokovnjake, ki prevzemajo vodpa ta vidik varne hrane niti ni toliko v ospredju. stvene vloge in skrbijo za svoja področja, kar nam omogoča učinkovito izvedbo velikih dogodkov.

Kako Vivo v svoji kulinarični ponudbi povezuje Opažamo pomanjkanje mladih talentov, kar je izkakovostno slovensko hrano, lokalno pridelavo in ziv za celotno družbo. Treba bo navdušiti mlajše tradicionalne smernice? generacije, da bodo prepoznale pomembnost in Za zanesljivo izvedbo je ključnega pomena trdna privlačnost našega poklica. Pri nas ni drugega meveriga dobaviteljev, ki vključuje tako večje sisrila kot ljubezen do tega poklica in dobri odnosi s teme za meso, zelenjavo in druga živila kot tudi kolegi. Ekipno delo je v našem poklicu ključno, zato neposredno sodelovanje z lokalnimi pridelovalci. bomo še naprej stavili na tesno sodelovanje.

Udobje na pragu Triglavskega narodnega parka GOLDHORN APARTMENTS KRANJSKA GORA

Objekta združujeta sodoben dizajn s tradicionalnimi alpskimi materiali, prepričata z arhitekturnimi elementi in spektakularnimi razgledi.

DOLGOROČNA ODDAJA APARTMAJEV ob smučišču v Kranjski Gori

Zgodba se je pričela pred 10imi leti z dokončanjem prvega Aparthotela na Vitranški, kjer družine že leta preživljajo konce tedna ter počitnice. Nadaljevanje zgodbe je zasnoval priznani arhitekturni studio Abiro in ga dopolnil s stilsko umestitvijo dveh dodatnih arhitekturno dovršenih objektov ob smučišče v Kranjski gori.

www. goldhorn-apartments.si, info@goldhorn-apartments.si, +386 31 466 643

BREZSKRBNI VIKENDI V OBJEMU GORA

V vsakem letnem času je Kranjska Gora s svojo mikrolokacijo eno najbolj iskanih izhodiščnih točk v Sloveniji.

S svojo umeščenostjo tik ob kranjskogorskem smučišču ponujajo apartmaji edinstveno udobje.

Za dolgoročni najem so na voljo apartmaji z eno ali dvema spalnicama.

Pod objektom se nahaja podzemna lastniška parkirna garaža. Vsakemu apartmaju pripada tudi prostorna shramba za športno opremo.

200

Optika

VRHUNSKA STORITEV

Optika Clarus Slovenska v

centru Ljubljane, najnovejša in največja poslovalnica v Sloveniji.

Planeta d.o.o., Optika Clarus, Grška ulica 13, www.clarus.si, info@clarus.si, 080 25 27

V Optiki Clarus vas pričakujemo v sodobno opremljenih ambulantah, kjer za vaš vid oskrbimo na najvišji ravni kakovosti. Priporočljivo je, da se pregled vida opravi vsake dve leti, v primeru, da opazite poslabšanje in nepravilnosti, pa celo prej. Pregled vida je popolnoma varen in neboleč.

Po opravljenem pregledu vida vam pri izbiri novih očal vedno prisluhnemo ter skupaj z vami izberemo okvir glede na vaše želje in potrebe. Naše strokovno svetovanje pri izbiri okvirjev in stekel je ključnega pomena, da najdemo popolna očala za vaš slog in najboljši vid.

v Optiki Clarus Spoznajte svet optike z nami! Naša vizija je zagotoviti vrhunske storitve, ki presegajo vaša pričakovanja in omogočajo popolno zadovoljstvo ter najboljše možno rezultate. Naše bogato znanje in izkušnje nam omogočajo, da vam nudimo najboljše izdelke na trgu prilagojene vašim potrebam. Zaupajte nam svoj vid in si zagotovite vrhunske storitve v Optiki Clarus.

V

današnjem času se soočamo s številnimi izzivi na področju poslabšanja vida, predvsem zaradi sodobnega načina življenja in povečane uporabe digitalnih naprav. Velika večina ljudi preživi več ur pred računalniškimi zasloni, tablicami ter pametnimi telefoni, kar povzroča naprezanje oči in lahko prispeva k kratkovidnosti ali astigmatizmu. Redni pregledi pri očesnemu specialistu so ključni za zgodnje odkrivanje morebitnih očesnih težav in pravočasno ukrepanje.

Prejšnje leto smo odprli našo največjo in najmodernejšo Optiko Clarus na Slovenski cesti v centru Ljubljane (Tavčarjeva ulica 1), kjer vam lahko poleg izmere dioptrije opravimo tudi test sluha, saj se je obstoječem optičnem področju pridružil oddelek za slušne aparate imenovan Audio Clarus. Tako lahko vse potrebno opravite na enem mestu – v našem centru dobrega vida in sluha.

V poslovalnicah vam ponujamo tako korekcijska kot tudi sončna očala vrhunskih blagovnih znamk, kot so: Cartier, Balenciaga, Fendi, Dior, Porsche Design, Dolce & Gabanna, Gucci, Max Mara ter mnoge druge. V Optiki Clarus Slovenska smo vedno v koraku s časom in na naših poličkah zagotavljamo očala najnovejših kolekcij vseh blagovnih znamk.

V spodnjih prostorih poslovalnice, ki so namenjeni oddelku Vrhunsko opremljena slušna soba v Audio Clarus v centru Ljubljane.

slušnih aparatov najdete ponudbo aparatov, ki vam zagotavljajo najboljši zvok v vsakem okolju. Prisegamo na blagovne znamke Starkey in Audio Service, ter Hörluchs pri izdelkih za zaščito sluha.

V Optiki Clarus Slovenska vam nudimo osebno svetovanje na področju optike in akustike. Z rezervacijo bo vaš termin zagotovljen in naš čas posvečen samo vam. Ponujamo vam brezplačno parkiranje v parkirni hiši saj si želimo, da bo vaš obisk nemoten in brez dodatnih skrbi.

Vabljeni v Optiko Clarus vsi, ki si želite vrhunsko kakovost in ekskluzivnost pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal. V Audio Clarus pa vas spremljamo v vseh korakih: od prvega testa sluha do prevzema slušnega aparata, kjer je naša obljuba ta, da za vas poskrbimo vse dokler ne boste 100% zadovoljni z obljubljenim rezultatom. Stopite v stik z nami in dovolite, da vas popeljemo v svet jasnega vida, sluha in zadovoljstva!

Sončna očala Bvlgari, Optika Clarus

Moška korekcijska očala, Porsche Design

NOVOLETNI

ČILE IN ARGENTINA ODKRIJTE ČAROBNO LEPOTO ARGENTINE IN ČILA MED NOVOLETNIM

P

reživite krasno novo leto v Čilu in Argentini, na 15-dnevnem potovanju po naravnih, kulinaričnih in kulturnih epicentrih obeh držav. Vrhunski program, ki ga je pripravila za vas Star

Travel ekipa, v nekaj utrinkih: Santiago in Cajón del Maipo - Glavno mesto Čila. Ogled stičišča multikulturnih točk Čila v mestnem središču in boemskih sosesk.

Rafting po reki Maipo.

Valparaíso - Prek vinorodne doline Casablanca do morske pokrajine.

Naše po meri prilagojeno potovanje vključuje:

Mesto z izrazito kolonialno arhitekturo, ki je uvrščeno v Unescovo dediščino.

Έ

Povratni letalski prevoz Benetke -MadridSantiago/ Buenos Aires- Madrid- Benetke, z

Isla Negra & Pomaire - Muzej in hiša Pabla Nerude in rokodelska vasica.

POTOVANJEM. RAZISKUJTE OSUPLJIVE POKRAJINE, KULTURO IN OKUSE TER

Mendoza - Prečkanje Andov v Argentino, izlet v Aconcaguo.

DOŽIVITE NEPOZABNO DOBRODOŠLICO V JUŽNI AMERIKI.

zraka na svetu. Razvajanje v naravnih termah de Cachueta in

Razgrnitev pogleda na najvišji trg Amerike in vdih najčistejšega

letalsko družbo Iberia, ekonomski razred Έ

Oddano prtljago 1 x 23 kg

Έ

Avtobusni prevoz Santiago- Mendoza, z linijo CATA International

Έ

Notranji let Mendoza- Buenos Aires, ekonomski razred

Έ

Nočitve z zajtrki v omenjenih hotelih 4*, 5*

Έ

Vse transferje po programu

Buenos Aires - Čarobno mesto kulinarike, tanga, trenda in

Έ

Vse obroke po programu

zgodovine. Pariz Južne Amerike, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

Έ

Vse zasebno vodene izlete z vstopninami po

“parilla” oz. žar pojedina. Kratek pohod na Cerro Cabras (2200 m).

Ogled tango predstave s kar 20 plesalcev ob spremljavi

programu (vodeno v angleškem jeziku)

glasbenega kvinteta.

Έ

Argentinski ranč Santa Susana - 1200 hektarjev velik ranč, kjer

Cena izleta po osebi v dvoposteljni sobi:

bomo jahali konje in občudovali kavbojske veščine s konjskimi dirkami. Argentinski Gavčosi pripravijo tradicionalno asado pojedino in folklorno predstavo.

Organizacijo potovanja

6.515 € Natančen opis potovanja si oglejte na naši spletni strani.

Za organizacijo popolnega oddiha bo za vas poskrbela Barbara z izkušeno ekipo.

WWW.STAR-TRAVEL.SI

W W W. S TA R - T R AV E L . S I

204

Varnost

205

Pametno odklepanje za vaše objekte

H iter pregled dostopov

iLOQ HOME nudi celovit pregled nad tem, kdo je z glavnim ključem dostopal do vašega stanovanja, pisarne ali skladišča, zato lahko uživate v dodatni varnosti in pomagate preprečiti nepooblaščeno uporabo.

L ažje upravljanje s ključi

Redno posodabljajte ali si oglejte podatke o vseh ključih svojih prostorov. Nastavite časovne profile ali pravice in dodelite posamezne ključe določenim članom svoje družine, zaposlenim ali podizvajalcem.

P reprost dostop in rezervacija skupnih prostorov

Če ima vaš objekt skupne prostore, na primer skladišča, pisarne, fitnes, savno, bazen, konferenčne sobe, car sharing ali druge storitve, ki jih je mogoče najeti, jih lahko prek aplikacije iLOQ HOME hitro in preprosto rezervirate in si omogočite dostop. Prijava v ločene rezervacijske sisteme ni več potrebna, ker je to del aplikacije iLOQ HOME.

V isoka raven varnosti

Z aplikacijo takoj blokirajte izgubljene ali ukradene ključe in naročite nove. Njihove avtorizacije hitro in preprosto posodobite v aplikaciji in z NFC-tehnologijo na svojem pametnem telefonu.

Kontrola pristopa se iz poslovnih objektov pospešeno seli tudi v naše domove. Medtem ko je glavni namen povečanje varnosti in nadzora, pa pri domači uporabi v ospredje prihajajo še mnoge druge funkcije, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo in poskrbijo, da naš vsakdan poteka bolj gladko, varnejše in pametnejše.

V

ID Shop imamo rešitev, ki jo je mogoče implementirati tako v vaših poslovnih kot tudi večstanovanjskih nepremičninah.

Revolucionarna rešitev iLOQ HOME je namenjena temu, da lastnikom zgradb, upravljavcem nepremičnin ali stanovalcem izboljša vsakdanje življenje s povečanjem udobja in varnosti njihovih poslovnih prostorov ali domov, tako da zagotavlja dostop pravim ljudem do pravih mest ob pravem času. iLOQ HOME je digitalna rešitev za upravljanje do-

O dklenite glavna vrata na daljavo

Odprite glavni vhod na daljavo – idealno za dostavo, počitniške najeme ali za dobrodošlico obiskovalcem. Kodo za dostop lahko tudi delite in prijateljem ali družini olajšate obisk.

stopa v organizacijah in sodobnih bivalnih okoljih, ki spreminja način dela in bivanja v poslovnih ter stanovanjskih nepremičninah. Osnova so digitalne komponente (digitalni cilindri, polcilindri in obešanke), ki delujejo brez baterij in ožičevanja, kar pomeni, da predelava vrat ali drugi posegi v prostor sploh niso potrebni. Revolucionarna rešitev temelji na digitalnih ključih, ki ob vstavljanju v cilinder sami ustvarijo energijo za preverjanje avtentifikacije in preostale funkcionalnosti digitalne kontrole pristopa.

O mogočite dostop do svoje nepremičnine

Ta funkcija vam omogoča, da odobrite dostop tretjim osebam, kar je idealno, če mora nekdo v nujnih primerih dostopati do vaših prostorov.

V podjetju ID Shop se ukvarjamo z naprednimi sistemi za kontrolo dostopa. Z rešitvijo iLOQ HOME lahko funkcionalnosti kontrole pristopa približamo tako poslovnim kot končnim uporabnikom ter hkrati uresničimo zahteve družbe po bolj trajnostnem, varnem in pametnejšem življenju. Za več informacij smo vam na voljo.

206

Celostne storitve

Celostne storitve

207

zujeta svojo sposobnost z dobrimi poslovnimi rezultati, obenem pa znotraj skupine dosegajo najvišje bonitetne ocene in izredno nizko stopnjo dolžniškega financiranja.

Kljub tranziciji na mlajšo generacijo so družinske vrednote ostale nespremenjene. Spoštovanje, zaupanje in vzajemna podpora so temelji našega uspeha. Naši zaposleni niso zgolj delavci, ampak so del družine Valina, ki soustvarjajo našo zgodbo. Njihovi predanost, znanje in želja po nenehnem izboljševanju so gonilo našega napredka.

Skupina nikakor ni ujeta v preteklosti, temveč s strastjo in predanostjo pogleduje v prihodnost.

Razume, da je ključna naložba v trajnostno rast vlaganje v zaposlene. Prek poglobljenega izobraževanja in povezovanja različnih generacij si prizadeva zagotoviti, da je znanje njenih zaposlenih vedno na vrhunski ravni. Ta nenehna težnja po izboljševanju zagotavlja, da storitve, ki jih ponuja skupina, ostajajo korak pred časom in vključujejo najnovejše tehnološke inovacije.

Kljub tranziciji na mlajšo generacijo so družinske vrednote ostale nespremenjene.

Spoštovanje, zaupanje in vzajemna podpora so temelji našega uspeha.

Družina, podjetništvo in uspeh – splet

Naš osrednji namen ni ustvarjanje dobička, temveč prispevanje k izboljšanju družbe in okolja. S trajnostnim pristopom k poslovanju ter vključujočimi odnosi z zaposlenimi ohranjamo zaupanje svojih strank in širimo svoj vpliv na trg dela. Pohvalimo se lahko s številnimi certifikati, ki jasno izražajo našo zavezanost družbeni odgovornosti, kakovosti in etičnemu delovanju. Certifikati, kot so Družbeno odgovorni delodajalec, ISO 9001, ISO 14001 in Zaupanja vreden upravnik, ter status LGBTQ+ prijaznega podjetja so zgolj potrditev naše vizije vodstva pri postavljanju standardov in ne zgolj sledenje trendom.

edinstvenih povezav

Družina, podjetništvo in uspeh – te tri besede skupaj tvorijo zapleteno mrežo povezav, ki lahko oblikujejo izjemno in navdihujočo zgodbo. Ko se združijo v pravem ravnovesju, ustvarijo resnično edinstveno pot, ki nas popelje onkraj običajnega in nas navdihne k doseganju višjih ciljev.

Tudi to je zgodba, ki jo v polnem sijaju izžareva Skupina Valina.

N

jena podjetja so se iz skromnih začetkov razvila v prepoznavno ime na trgu in že več kot 30 let uspešno delujejo na področju integriranih profesionalnih storitev varovanja, čiščenja in upravljanja zgradb.

Iz skromnih začetkov leta 1989, ko je ustanovitelj Jože Valentinčič na trgu prvič ponudil storitve dnevnega in generalnega čiščenja, takrat še z ročnimi orodji in peščico zagnanih sodelavcev, smo si do danes vztrajno utirali pot do vodilnega mesta na trgu, kar je mogoče pripisati zavestnemu in odgovornemu ravnanju do naših zaposlenih, vseh zunanjih deležnikov in okolja.

Skupina je od ustanovitve uspešno prestala tranzicijo na mlajšo generacijo, kar štejemo kot poseben uspeh. Viktor in Katarina nadaljujeta uspešno zgodbo in v zadnjem desetletju doka-

Prave ideje z ljubeznijo razvijamo naprej, saj verjamemo, da inovacije izvirajo iz strasti. Naša zgodba je zgodba o kreativnosti in odločnosti, ki sta nas vodili k ustvarjanju edinstvenih rešitev za naše stranke. To združevanje je odsev našega odnosa do dela; povezujemo se, skupaj rastemo ter si prizadevamo za dosego vrhunskih rezultatov.

V imenu družine Valina se veselimo novih izzivov, ki nas čakajo. Naša zgodba se piše naprej, s spoštovanjem do preteklosti ter odprtostjo za inovacije, ki nas bodo ponesle še dlje. Skupaj gradimo mostove med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo ter ustvarjamo trajnostno pot, po kateri bodo lahko hodile tudi naslednje generacije.

208

Zdravje

Zdravje

Vse za zdravje za vaše zaposlene

na enem mestu Ustanovitelj Medicinskega centra Ljubljana je torakalni kirurg Marko Bitenc, direktor in ustanovitelj Zdravstvenega zavoda Zdravje in Kirurgije Bitenc.

M

edicinski center Ljubljana je zasnovan kot sodoben koncept organizacije izvajalcev zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, ki na eni lokaciji zagotavlja celovito ambulantno diagnostiko in specialistiko. S tem omogočamo, da v najkrajšem času v sodobno opremljenih ambulantah z najboljšimi strokovnjaki najdete rešitev za zdravstvene težave.

Od vseh drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti se razlikujemo v tem, da na eni lokaciji izvajamo dejavnosti osnovnega zdravstva, kot so družinska medicina, pediatrija in splošno zobozdravstvo, ki se nadgrajujejo s specialističnimi ambulantami, RTG-, CT-, MR- ter UZ-diagnostiko in laboratorijem ter lekarno. Ob potrebi po kirurškem zdravljenju bolezni poskrbimo za sprejem v bolnišnico, ki deluje v okviru naše skupine.

V sklopu Zdravstvenega zavoda Zdravje izvajamo dva storitvena programa: Redni servis in Pravočasno, ki izpolnjujeta preventivo in kurativo, s čimer zmanjšamo tveganje za obolevnost, tako da

bolezen pravočasno odkrijemo in hkrati zagotovimo hitro obravnavo ob prisotnih znakih bolezni.

Pomembna zdravstvena programa Redni servis in Pravočasno – prijazno do podjetij:

Program Redni servis – osnovni ali razširjeni managerski 1. pregled

Redni servis je zdravstveni program za vse posameznike, ki cenijo svoje zdravje in so dnevno izpostavljeni večjim psihofizičnim obremenitvam.

Predstavlja razširjen preventivni program za ohranitev zdravja. Oblikovan je tako, da so posebej poudarjeni obravnava in iskanje začetnih znakov bolezni, odkrivanje dejavnikov tveganja ter svetovanje glede nadaljnjih ukrepov za ohranitev zdravja.

V osnovni Redni servis spadajo pregledi: p odrobna krvna slika s tumorskimi markerji, a ntropološke meritve ter pregled in pogovor pri zdravniku, k ardiološki pregled z obremenitvenim testiranjem, EKG in ultrazvokom srca, g inekološki ali urološki pregled (glede na spol), u ltrazvok vratnih arterij ter u ltrazvok abdomna.

 Vrhunska zdravstvena programa za podjetja

 Redni servis in Pravočasno Kirurgija Bitenc in Zdravstveni zavod Zdravje, Vilharjev podhod 1, 1000 Ljubljana

Medicinski center Ljubljana

Poleg osnovnih in najpomembnejših preventivnih pregledov lahko opravimo tudi preglede s seznama ambulant, ki ga najdete na naši spletni strani, odvisno od potreb ali želja posameznika. Pomemben del pregledov je tudi možnost genetskega testiranja.

Program Pravočasno – preventivni ali kurativni 2. zdravstveni pregledi, zajeti v

mesečno, četrtletno, polletno ali letno naročnino

Vsakemu polnoletnemu posamezniku ali večjim skupinam v podjetjih ponujamo možnost, da se vključijo v program Pravočasno.

Program Pravočasno omogoča, da se izognete čakanju na obravnavo ter si zagotovite lažji in hitrejši dostop do širokega nabora naših zdravnic in zdravnikov v specialističnih ambulantah, takoj ko se pojavijo težave ali ob želji po preventivnem pregledu. Namenjen je vsem posameznikom in podjetjem, ki želijo sebi ali svojim zaposlenim prihraniti čas ter čim hitreje priti do diagnoze in zdravljenja in tako pospešiti okrevanje. Podjetjem s tem omogočimo kar najhitrejšo obravnavo zaposlenega, s čimer pomagamo skrajšati čakalno dobo na obravnavo in dolgotrajno bolniško odsotnost.

V program Pravočasno se lahko vpišejo vse polnoletne osebe, tako državljani Slovenije kot tujci.

V pišejo se lahko tudi kronični bolniki.

209

Tako program Redni servis kot program Pravočasno lahko koristijo tuji državljani, tujci, zaposleni v slovenskih podjetjih, ter zaposleni v tujih podjetjih, ki delajo ali živijo v Republiki Sloveniji, saj za obravnavo in zdravljenje pri nas ni treba, da so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji.

Z a vpis ne potrebujete nobenih zavarovanj.

Z a obisk zdravnika specialista ne potrebujete napotnice.

Z a naročanje vam pripada direktna telefonska številka skrbnice pacientov programa Pravočasno.

O b vpisu v program Pravočasno ni trimesečne karence. Takoj po vpisu in prejemu plačila se lahko naročite na želeni pregled.

Zdravstveni zavod Zdravje, Vilharjev podhod 1, 1000 Ljubljana, www.zzzdravje.si Kirurgija Bitenc, Vilharjev podhod 1, 1000 Ljubljana, www.kirurgija-bitenc.si +386 1 436 82 17 Direktni kontakt za managerski pregled Redni servis in zdravstveni program Pravočasno za podjetja Špela Elizabetha Ulaga, dr. med. spela.e.ulaga@zzzdravje.si, +386 51 624 249 MCL – Medicinski center Ljubljana, www.mcljubljana.si

210

Knjige

Knjige

211

Kaj prebrati to jesen?

Bralna priporočila

Morda se motim, Björn Natthiko Lindeblad (Vida)

Človeštvo, Zgodovina skozi prizmo optimizma, Rutger Bregman (Vida)

Björn Natthiko Lindeblad se je bliskovito vzpenjal po lestvici predvidljivo uspešne kariere v globalnem podjetju. »To je bila pot, ki jo je izbral moj oče: finance, ekonomija, velika podjetja ... Ekonomija je vedno koristna; odpre marsikatera vrata. Tako so mi rekli.« Pisarne so postajale čedalje večje, bolj steklene, nadstropja višja, razgledi lepši, poleti v poslovnem razredu, pohištvo v službenem stanovanju ustrezno dizajnersko. Toda pri mladem direktorju se je krepila tudi tesnoba nedeljskega večera pred ponedeljkom. Tako kot številni pred njim je spoznal, da sta uspeh in sreča dve različni stvari.

Nekaj let pozneje je v okrasti raševinasti kuti v tajski džungli meditiral in skušal priti do dna smislu življenja. Tako je med prakticiranjem ponižnosti in opazovanjem presežnega v posvetnem prisluhnil »čarobni mantri« starejšega kolega, ki naj bi poskrbela, da bodo vaše skrbi izpuhtele tako kot rosa s trave na poletno jutro. No, ta mantra je pozneje postala tudi naslov svetovne uspešnice, morda najbolj prizemljene med vsemi duhovnimi knjigami: Morda se motim.

V svetu pričakovane in zahtevane prepričanosti vase, v svetu samozavesti pesti, ki tolčejo ob pološčene konferenčne mize iz ptičjega jesena, je morda ta besedna zveza še kako koristna. Dopušča tisti kanček dvoma, tisto roko sprave, tisto drobno špranjo, skozi katero lahko potem vzniknejo nišne rešitve, nove ideje, vse tisto, kar nosi svet naprej.

Zakaj, če sploh, še ena zgodovina človeštva, bi se lahko vprašali. Toda zdi se, da še nikoli nismo tako krvavo potrebovali novega pogleda na svet skozi prizmo optimizma kot prav v tem trenutku. Knjigo je napisal nizozemski ekonomist in zgodovinar Rutger Bregman, ki se je med drugim proslavil z nagovorom na forumu v Davosu leta 2019, ko je navzoče brez dlake na jeziku pozval, naj raje plačujejo davke kot moralizirajo. Viralni posnetek njegovega nastopa je obkrožil svet, toda kljub brutalno iskrenemu pogledu na stanje stvari Bregman v svoji obsežni knjigi zagovarja šokantno, na prvi pogled naivno tezo, da smo ljudje v bistvu dobri in sočutni in da je to tisto, kar nas je gnalo naprej skozi zgodovino. In kar nas naj žene v prihodnost. Prav naše sočutje je bilo naša največja evolucijska prednost pred vsemi drugimi živimi bitji skozi našo tisočletno zgodovino. Tako nam razgrne nov pogled na zadnjih 200.000 let človeške zgodovine. V novi luči osvetli tudi najbolj razvpite dokaze človeške krutosti, vse do Milgramovih poskusov na Yalu in zaporniškega eksperimenta v Stanfordu ...

.

Zeleni planet, Skrito življenje rastlin, Simon Barnes (Vida) Nepredvidljive okoliščine, neprijazne razmere, pa posledično prilagodljivost, iznajdljivost, preboj in možnost za rast ... Naj zveni še tako znano, primeri niso iz poslovnega, temveč iz tihega, vseprisotnega, a zagonetnega sveta rastlinstva. Naj bo to mesto za padlim velikanom v neizprosnem svetu tropskega pragozda, hitro spreminjajoč se travnik v sezonskem svetu, asfaltna džungla onesnažene metropole, kjer si pot na plano utira poganjek – ves ta boj za preživetje poganjajo kompleksni in pretkani procesi. Rastline živijo očem skrito življenje.

Kajti v svetu rastlin ni nič tako, kot se zdi.

Seveda ne moremo kar na pamet trditi, da rastline čutijo, razmišljajo ali načrtujejo.

Toda v vsakem primeru nas določajo, določajo svet okoli nas in so pogoj našega obstoja.

V svetu, ko se zavedamo, da je za svet in za nas boljše, če na neraziskane koščke sveta potujemo s knjigo namesto v vseobsegajočem turističnem aranžmaju, kjer se vsa ekskluzivnost razblini, čim zacinglja zvok kreditne kartice, je lahko potovanje med stranmi slikovite knjige o svetu rastlinstva še posebej navdihujoče.

Zgodbe, ki polnijo strani te knjige, so stvarno branje v kratkih odmerkih. Zeleni planet spada v žanr knjig, ki se jih je nekoč prijelo ime knjige za na klubsko mizico ali, po domače, knjige, ki jih lahko tako gledamo kot beremo – po zaslugi osupljivih fotografij.

Takšni celostni knjižni produkti v svetu čedalje bolj virtualnega in neoprijemljivega spomnijo, da smo ljudje taktilna bitja; da reči prijemamo, se z njimi obdajamo, jih listamo ... No, pa smo spet pri rastlinah.

za poslovno občinstvo

Avtorica: Valentina Smej Novak

Torej namesto hobbsovskega človek človeku volk ponudi veliko nežnejšo možnost – človek človeku prijazen kužek. Bregman seveda ni naivnež in nikjer ne trdi, da smo angeli. Zgolj poziva nas, da prisluhnemo sočutnemu vzgibu v sebi: »Če verjamemo, da so ljudje večinoma slabi, bomo tako drug z drugim tudi ravnali.

In s tem bomo na plano priklicali vse najslabše v sebi. Le malo idej ima tako močan vpliv na svet kot prav naš pogled na druge ljudi. To, kar pričakujemo drug od drugega, se na koncu tudi zgodi. Če se želimo spoprijeti z največjimi izzivi svojega časa, kakršna sta tudi podnebna kriza in vse večje nezaupanje do soljudi, potem moramo začeti pri spreminjanju pogleda na človeško naravo.«

Hoja, korak za korakom, Erling Kagge (Vida) Prav korak za korakom in nič drugače je norveški polarni raziskovalec, popotnik, pravnik, zbiralec sodobne umetnosti, Rolexov model in uspešen založnik kot prvi na svetu peš in brez kisika osvojil vse tri vrhove planeta: severni pol, južni pol in goro Everest. No, in za to moraš biti ob vzdržljivem vikingu tudi precej filozofa.

Korak za korakom morda zveni kot najbolj suhoparen in najpogosteje slišan poslovni nasvet. Toda prav tako in nič drugače se kam pride. Med vse pogostejšimi sodobnimi glasovi, ki ponovno odkrivajo pomen dvonožne hoje, te arhaične človeške dejavnosti, je morda prav Kaggejev glas najbolj artikuliran in večplasten ter sega od primerov sodobnih prebojnikov in popularne kulture do antične filozofije, od Elona Muska do Sokrata. Pokaže na terapevtske učinke hoje, ki nas spremljajo od samih začetkov, sprašuje se pa tudi o prihodnosti družbe, ki postaja vse bolj sedeča. »Ko sem si obul čevlje in pustil mislim prosto pot, sem bil gotov glede ene stvari: polaganje ene noge pred drugo je ena najpomembnejših reči, ki jih počnemo.«

212

Knjige

Plemič v Moskvi, Amor Towles, Hiša knjig Včasih je branje samo branje, zato da odpotuješ v času in po svetu. Tukaj je zanimiv že avtor; Amor Towles je bil uspešen newyorški investicijski bančnik, tako rekoč Master of the Universe v besedah kakega Toma Wolfa (mimogrede, prav tako odlično branje, vendar žal nič njegovega ni prevedenega v slovenščino), ki se je odločil poslej posvetiti samo še pisateljevanju. Pravzaprav mu je uspeh njegove prve knjige omogočil razkošje tega, da se je lahko povsem posvetil pisateljevanju. Da, knjižni svet je poln presenečenj tudi za bančnike ...

Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla velika Towlesova uspešnica Plemič v Moskvi, minuciozno izdelan in zvito zastavljen roman, ki se desetletja dolgo dogaja samo v sobah in hodnikih mogočnega hotela: mimo njega tečejo zgodovina, ideologije, totalitarizmi in revolucije. Vanj vstopajo umetniki, politiki, poslovneži, bogataši in reveži. Plemič Rostov je ponižan v vseh pogledih, kot je le lahko degradirana njegova materialna eksistenca, toda niti za hip ne postane nizkoten. V Towlesovem romanu se mojstrsko preletajo usode, vsaka življenjska nit ima svoj vozel in izpopolnjujoč iztek. Knjiga, ki v povsem drugačno perspektivo postavi človeške usode v razburkanosti zgodovine.

Sofisticiranost, minimalizem in eleganca, združeni s tradicionalnimi elementi Ribnice.

Kmetske slike, Janko Kersnik Zmeraj znova nas lahko čudi, kako je dobra literatura večna. In kako prepričljivo ti lahko šolski spisek obvezne literature zakorenini predsodke in celo priskuti zanimivo branje, da se ga nikoli več ne dotakneš in mu ne daš priložnosti. Kar je lahko usodna napaka. Kajti literatura ti govori, te uči in zabava. In nenazadnje, knjige so nas kot narod napisale, pa tudi opisale.

Kersnik ni po naključju omenil »slik« kot opisa svoje književne forme. In stoletja pozneje ostajajo naše slike podobne. Posest in revščina sta v Kersnikovem svetu tisto, kar določa človekovo usodo, tisto, ob čemer se potrgajo vse druge človeške vezi ... In tudi sam pisatelj ni bil čisto neobčutljiv na materialno plat življenja, poročil se je v premožno ljubljansko družino. Kersnik je delal kot notar in dobro je poznal, kot na nekem mestu zapiše, poezijo zemljiške knjige; in tako kot pravnik odgovori juristu: »Veruj mi, dragi, tudi v pandektih boš našel poezijo, če jo boš hotel; saj jo najdeš tudi v brezzobem polomljenem glavniku ali pa na umazani cunji, ki leži na smetišču.« »Saj veš, kaj je zemljiška knjiga? Oni nezmotljivi zapisnik grehov vsakega, kdor imenuje kaj nepremičnega – kos zemlje v svojo last, zapisnik, kjer se redno dolgovi in sami dolgovi vpisujejo in tako redkokrat – brišejo. Izpisek iz take zemljiške knjige sem imel danes pred seboj, v katerem je v kratkih treh stavkih zapisan cel roman …«

O AVTORICI Rojena med generacijo X in milenijci v Murski Soboti.

Končan visokošolski študij filozofije.

Profesionalno pot je začela v založništvu, kjer je bila več kot desetletje direktorica marketinga in komunikacij, danes pa vodi butično založbo Vida. V literarno-književnem svetu deluje kot publicistka, kolumnistka, avtorica številnih knjig, prevajalka in urednica.

Pri avdiovizualni produkciji sodeluje pri razvoju in pisanju scenarijev ter dialogov za življenjskostilne in kulinarične oddaje.

Na področju kratkega dokumentarnega filma je soavtorica sto scenarijev za kratke dokumentarne formate v seriji 50 knjig, ki so nas napisale/50 skladb, ki so nas zapele, kot voditeljica in soavtorica pa je soustvarjala tudi družbenoaktualno pogovorno oddajo Zadnja beseda na nacionalni televiziji.

Od leta 2021 je tudi predsednica Društva slovenskih založnikov.

Z družino živi v Ljubljani, rada pa se vrača tudi v Prekmurje.

Nedavno ustanovljen butični hotel je moderno zasnovan, a v duši ohranjen kot tradicionalen.

Njegova ponudba vključuje osem luksuzno opremljenih sob, ki gostom zagotavljajo mir in udobje v prijetnem ambientu. Razvajanje doseže višjo raven s finsko-zeliščno savno, ki ponuja čudovit pogled na Plečnikove zvonike.

Vinoteka je obogatena z vrhunskimi slovenskimi in italijanskimi vini, bar ter kavarna pa ponujata pestro izbiro napitkov, prigrizkov in prestižnih sladic.

Ob posebnih priložnostih so na voljo tudi degustacije, vrhunske večerje, ustvarjalne delavnice in drugi sorodni dogodki. S tem prispevajo k posebnemu vzdušju in napredku Ribnice.

Lokacija hotela omogoča umik iz mestnega vrveža in preživljanje prostega časa v enem izmed najbolj ohranjenih slovenskih gozdov. Vila De Casa ponuja številne aktivnosti, kot so vodeni kolesarski izleti in pohodniške poti, obogatene z lokalno kulinariko. Te dejavnosti so primerne tako za ljubitelje adrenalina kot tudi za tiste, ki si želijo bolj sproščujočih trenutkov v naravi.

Dobrodošli v svet udobja, razvajanja in aktivnega raziskovanja neokrnjene narave!

https://viladecasa.com/ info@viladecasa.com +386 (0)1 837 2550

214

Intervju: Jan Plestenjak

Intervju: Jan Plestenjak

Zakaj nimam bazena? Ker ni

treba imeti vsega!

O

Janu Plestenjaku, enem najbolj priljubljenih in zaželenih slovenskih glasbenikov, je bilo napisanega že ogromno. Mediji ga spremljamo praktično ves čas njegove glasbene kariere, že 30 let.

Za njim je 15 uspešnih glasbenih albumov, okoli 30 glasbenih uspešnic in brez težav napolni vsako dvorano v Sloveniji, njegovo zvesto občinstvo pa z njim prepeva pesmi od začetka do konca koncerta.

Z Janom se dobimo v avli prijetnega hotela, kamor se pripelje z elegantnim avtomobilom prestižne blagovne znamke, o katerem se je kasneje razgovoril v intervjuju in razkril, da se je z njim obdaril za rojstni dan. Poln energije in strasti nam odpre vrata v svoj svet glasbe in ustvarjalnosti. V sproščenem pogovoru se dotaknemo njegove glasbene poti in pogleda na podjetništvo, govorimo pa tudi o tem, kako ohranja svojo edinstvenost v svetu, kjer se uspešnost meri po materialnih do-

brinah.Kako ohranjate tisto iskro in inovativnost v svoji glasbi, ki ju vaši oboževalci tako cenijo? Če sem iskren, se sam sebi ne zdim prav nič inovativen, zdi se mi, da se zelo ponavljam, ampak ne bežim od tega, to sem jaz, sem pa pristen, to je moj podpis. Zdi se mi, da je bežanje od lastnega podpisa larpurlartizem – samo sebi namen, samo da si drugačen, umetnost zaradi umetnosti.

Držim se načela, da je edini ključ, da si krvav pod kožo, tudi če kakšna pesem ni uspešnica, si dal vse od sebe.

Pa vendar vi nizate uspešnico za uspešnico.

To pa ne drži, ni res. Zdaj snemam šestnajsti album, posnetih je ogromno pesmi, uspešnic je 28.

Res jih je veliko, zelo sem hvaležen, da je tako.

Ampak se po vseh teh letih še vedno tresem, ko izdam novo pesem, ali bo sprejeta ali ne bo. Smešno mi je, ko slišim kakšnega ustvarjalca, ki reče, jaz delam zase, meni je vseeno, kaj si mislijo drugi. To je čista laž, to je "blef". Vsi imamo željo, da nekdo pohvali naše delo. Meni ni vseeno, za vsako pesem se zavzamem, zanimajo me odzivi in sem pod pritiskom. Takrat se počutim kot politiki na volitvah, ko čakajo rezultate.

215

Jan Plestenjak,

glasbeni vizionar, patriot in umetnik, ki je ohranil avtentičnost.

216

Intervju: Jan Plestenjak

Intervju: Jan Plestenjak

Spominjam se, ko sva z nekdanjim predsednikom pred takratnimi volitvami, ko je drugič zmagal, pila kavo. Bil je nemiren. Pa sem mu rekel: "Vidiš, jaz imam volitve 30-krat na leto, ko izdam novo pesem, ko imam koncerte. Poleg tega je na mojih 'volitvah' treba plačati vstopnico, pri tebi pa listek v škatlo vržejo zastonj. Ti se treseš enkrat na pet let, jaz se tresem 30-krat na leto."

se preizkusiti še v takšni ustvarjalnosti, tako kot napisati en album. Potem je pa to predstavljalo še dodaten vir dohodka. Ampak v Sloveniji imamo tako postavljen sistem, da je vsa odgovornost na lastniku. Jaz pa nisem imel živcev za to.

Ste se od gostinstva za vedno poslovili?

To je bil premajhen segment mojega posla, da bi izžel mojo ustvarjalnost. Ostajam raje tam, kjer sem res dober, v pisanju pesmi.

Ko poslušam o vaši prehojeni poti, opažam izjemni vztrajnost in odločnost, ki sta vam omogočili, da ste dosegli viden uspeh v glasbeni industriji in da danes lahko žanjete uspeh za uspehom.

Meni se smejejo vsi, managerji in band, ker se velikokrat obnašam, kot da sem na začetku svoje kariere. Mnogo let sem se boril, veliko je bilo neuspehov. Sedem let sem potreboval in bil vztrajen, preden sem doživel viden uspeh, vmes sem se navadil tudi na zavrnitev.

Se glede na svojo bogato kariero morda sprašujete, ali bi danes naredili kaj drugače na svoji poslovni poti? Ali morda obstaja odločitev ali situacija, kjer bi raje izbrali drugačno pot?

Včasih se vprašam, ali bi bilo bolje, če bi bil previdnejši v nekaterih stvareh, vendar bi potem spremenil svoj značaj. Jaz pa nisem pripravljen plačati te cene. Ne želim izgubiti svoje avtentičnosti zgolj zaradi finančne varnosti. Če bi se odrekel svoji duši zaradi nekaj več denarja na računu, bi to pomenilo, da sem se prodal in izgubil svojo edinstvenost. Če bi spremenil svoj značaj, bi kastriral svojo dušo. Velikokrat se vprašam: "Ali si dam tri kondome čez dušo, za sigurnost!?" Ampak ne, nisem pripravljen spremeniti svoje sence, da bi bil manjkrat ranjen. Ne želim postati prazna lupina. Ne želim postati živ mrtvak.

Govorite o tem, kako ste se borili in premagovali ovire v svoji karieri. Kako pa danes gledate na mlade, ki se šele podajajo v "biznis"?

Ko dandanes gledam mlajšo generacijo, opažam, da je velik problem vztrajnost, ker je vse instantno, vse se dobi takoj, brez truda. V Sloveniji imamo veliko nadarjenih posameznikov, izjemne talente. So pa zelo razvajeni, ker je treba priti takoj do rezultata. Mladi danes morda pričakujejo preveč v prekratkem času. Saj to ni samo v glasbi, nasploh pri mladih opažam "veliko samozavest na steroidih", ki ni prigarana. Ko pridejo pred oviro ali pa jim kdo nastavi ogledalo, je pa jok in stok, vse je krivično, polni so izgovorov, pojavijo se frustracije. Zdi se mi, da je to kombinacija permisivne vzgoje in vpliva družbenih omrežij. To je velika škoda, saj imamo ogromno talentov.

Kako pa gledate na vidik posla v glasbeni industriji? Ali se imate vi kot glasbenik tudi za podjetnika?

Izhajam iz družine, kjer je bila podjetniška žilica prisotna, moj praded je bil veleposestnik v Škofji Loki, tako da najverjetneje imam "podjetniški gen". Osebno sem bolj konservativen. Nikoli nisem tvegal z investicijami v delnice ali kriptovalute. Pretrdo delam za to, kar zaslužim, da bi denar potem "zakockal".

Glasbena kariera je v resnici tudi poslovni svet. V Sloveniji se glasba včasih še vedno obravnava kot hobi ali zabava. Mislim, da ta percepcija izvira iz časov, ko ni bilo razlikovanja med profesionalnimi glasbeniki in tistimi, ki hodijo v službo, popoldne pa še malo pojejo. Pri zdravnikih tega ni. Ali si zdravnik ali pa nisi. Še vedno se zgodi, da me kdo prosi, naj zapojem v restavraciji. Takrat se pošalim in vprašam, ali bi pristopil tudi k sosednji mizi, kjer sedi zdravnik, in

Osebno sem bolj konservativen. Nikoli nisem tvegal z investicijami v delnice ali kriptovalute. Pretrdo delam za to, kar zaslužim, da bi denar potem "zakockal".

ga prosil za pregled. Seveda tega nihče ne naredi.

Včasih se pošalim in rečem, da jaz pojem zastonj, samo plačati je treba, da pridem.

Glasbeno ustvarjanje zahteva tudi podjetniške veščine. Z drugimi besedami: ni dovolj, da si samo dober glasbenik, razumeti in znajti se moraš tudi v poslu. Leta ste bili solastnik znanega lokala Playa.

Kako vam je ta izkušnja oblikovala pogled na podjetništvo? Ali se oziroma so se vaše glasbene in poslovne vezi prepletale, vplivale druga na drugo?

Zdelo se mi je zabavno in razburljivo. Želel sem

Kako gledate na to plat poslovnega sveta, kjer se včasih zdi, da se veliko vrednosti meri po materialnih dobrinah?

Kadar sem v družbi, kjer se ljudje hvalijo s svojimi finančnimi dosežki, na primer s tem, kakšne kredite so dobili ali kakšen posel načrtujejo, včasih opazim, da mnogi dejansko nimajo sredstev za to, o čemer govorijo. Zame je to nespoštljivo. In takemu človeku povem, da je aroganten in neodgovoren. Ne razumem, kako se ima lahko nekdo za takšnega frajerja, hkrati pa se izkaže, da je v osebnem stečaju in dolguje denar ljudem. Toda očitno táko obnašanje včasih deluje v današnjem svetu, kjer se zdi, da je treba vse imeti. Včasih pride k meni v Strunjan kakšen premožen prijatelj in me vpraša, zakaj nimam bazena. Moj odgovor je: "Ker ni treba imeti vsega!"

217

Vaša strast do glasbe je brez dvoma izjemna in očitno ste izbrali pot, kjer ste resnično odlični. Kljub temu pa ohranjate nekaj povezav s podjetniškim svetom, saj ste pred tremi leti postali lastnik blagovne znamke Mura. Imate še kakšne načrte?

Tega ne jemljem kot podjetništvo. To so emocije. Imel sem že nekaj kupcev, ki so si želeli kupiti blagovno znamko. Vendar jaz ne pristajam, da se bodo oblačila šivala v Pakistanu, Indiji, na Kitajskem. Dal sem obljubo, da mora ostati proizvodnja v Sloveniji, in zato ne bom prodal, čeprav bi dobro zaslužil. Toliko pa sem patriot. Hočem, da se znamka Mura šiva v Sloveniji. Če se takšen junak, ki bo to spoštoval, ne bo našel, bo pa "Mura brand" visel v mojem studiu poleg vseh mojih zlatih in platinastih plošč.

Ko vas takole poslušam, poudarjate svojo trdno prepričanje, predvsem pa zelo radi poudarjate ljubezen do domovine. Ste pravi patriot, ponosni ste na to …

Zakaj bi se moral slepo prilagajati? Ne razumem, zakaj bi moral imeti na telefonu angleški meni?

Da ne bi izpadlo, kot da ne znam angleško? Dve leti sem študiral v Ameriki, gre za princip.

Pred leti sem si za rojstni dan privoščil avtomobil po svojih željah. Vse je bilo dogovorjeno in sestavil sem ga točno po svojih specifikacijah. A direktor je prebledel, ko sem povedal, da želim, da ima avto slovenski meni, sicer ga ne bom prevzel. Vsem je vzelo sapo. To je prestižna znamka avtomobila, ki načeloma ni imela slovenskega menija. Kljub temu sem vztrajal in izrazil svojo zahtevo. Od takrat naprej imajo vsi avtomobili te znamke slovenski meni. Iskreno obžalujem, da mnogi pred mano, ki so kupili še dražje avtomobile, tega niso storili.

To kaže na vašo trdno zavezanost slovenskemu jeziku in kulturi. Kako pa vidite trenutno stanje kulture v Sloveniji in kakšno vlogo imajo glasbeniki pri oblikovanju kulturnega dialoga in družbenih sprememb? Žalosten sem ob dejstvu, da tako leva kot desna politika, ko gre za ohranjanje našega jezika, še posebej v popularni kulturi, padeta na izpitu. Obe politiki padeta na izpitu! Če se samo spomnimo časov koronavirusa. Pozabijo na prireditveno dejavnost, ki je bila dve leti zaradi epidemije ustavljena. Nihče se ni spomnil na šest tisoč ljudi. Najbrž zato, ker je v glavah tudi politike, da je to samo zabava in hobi. Sem zelo razočaran. Se pa ti isti ljudje zelo hitro spomnijo, ko je treba kaj dobrodelno narediti. Rad bi videl, kako bi bilo, če bi v kakšni drugi panogi šest tisoč ljudi ostalo brez dela. Zame osebno to ni bil problem, so pa tu ljudje, ki postavljajo odre, luči, zlagajo kable. Ti ljudje si niso mogli privarčevati dovolj denarja, da dve leti ne bi delali.