Magazin SBC - številka 1 - pomlad 2023

marec 2023 ŠtevilKa 1

SLOVENIAN BUSINESSCLUB

KaKo

privabiti talente

Rast na krilih najboljših kadrov

razumeti

maKroeKonomijo

Vodič skozi čeri zdajšnje krize

moda in trendi

Modni shopping v Milanu

Zgodba z naslovnice P

rva naslovnica magazina SBC govori brez besed: fotografija treh izjemnih slovenskih podjetnikov, ki imajo pomembno vlogo tudi v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. To so predsednik Joc Pečečnik ter podpredsednika Jure Knez in Igor Akrapovič. Po mnenju uredništva so omenjeni trije simbol vrlin, ki jih predstavlja podjetništvo: vztrajnosti, podjetnosti, inteligence, neodvisnosti, samostojnosti, kljubovanja, uspešnosti, pokončnosti, etike … Omenjeni podjetniki s svojim delom v družbi in lastnih podjetjih dokazujejo osebno in družbeno poklicanost, pa tudi odgovornost do vseh deležnikov, od zaposlenih in poslovnih partnerjev do strank, kupcev, lokalnega okolja, države ...

Naslovno fotografijo je v studiu SBC posnela fotografinja Barbara Reya.

Ideja uredništva je, da vsakokratno naslovnico magazina, ki bo izšel štirikrat letno, zaupamo zunanjemu oblikovalcu, slikarju, arhitektu, fotografu … To je sicer redkost v slovenskem medijskem prostoru, toda prepričani smo, da s to odločitvijo širimo tudi podjetniško idejo, saj priložnost za inovativnost damo pogumnim in kreativnim ustvarjalcem.

Zvelikim veseljem in ponosom vam predstavljamo prvo izdajo našega novega magazina Slovenian Business Club.

Tiskane izdaje imajo v našem klubu že dolgo zgodovino, zdaj pa smo celoten projekt nadgradili v privlačno, vsebinsko še bolj zanimivo in ekološko izdajo, ki jo pripravlja uredništvo v okviru kluba SBC.

Magazin je namenjen predstavitvi naših novih članov in spoznavanju njihovih dejavnosti, z namenom, da bodo mreženja med člani potekala na lažji način. Člani vedno izhajamo iz dejstva, da najprej sodelujemo s tistimi znotraj kluba, ki so ugledni in preverjeni poslovni partnerji.

Poleg predstavitve novih članov boste v izdaji našli tako imenovane »lifestyle« vsebine, kjer želimo bralcem ponuditi najnovejše trende in informacije z različnih zanimivih področij.

V magazinu imamo rubriko intervjuja s posebnimi gosti, v ambientu po izbiri intervjuvanca, ter gostovanje uglednih strokovnjakov na različnih področjih in ljudi iz javnega življenja, za katere bomo presodili, da so zanimivi za naše bralce.

Magazin bo izšel 4-krat letno, in sicer 1. 3., 15. 6., 15. 9. in 15. 12. vsako leto. Vsak izvod bo skrbno dostavljen na lokacije, kjer boste bralci lahko s prebiranjem vsebin doživeli delovanje in aktivnosti kluba, spoznali člane, našli nekaj poučnih nasvetov in prebrali pogled mednarodno uveljavljenih posameznikov. Poslali ga bomo na vse ambasade SBC po svetu in na vse ambasade Republike Slovenije. Vsak član lahko dobi nekaj izvodov za svoja podjetja, svoje trgovine, domače občine, hotele, klube, zdravstvene domove ter na ta način pomaga, da bo magazin prišel do širše skupine zainteresiranih podjetnikov in bralcev, ki ga bodo z veseljem prebirali. Magazin predstavlja našo raven delovanja in prav je, da tudi javnost začuti delček visoke motivacije, kulture in organiziranosti kluba SBC. Za vsak dodaten predlog vsebine, ki bi bila zanimiva za naše člane in bralce, bomo v klubu zelo hvaležni.

Ob branju vam želim veliko užitkov ter vas pozdravljam z željo, da bi izdajo pomagali distribuirati na primerne lokacije po državi in zunaj nje. Magazin bo namreč v prihodnje dvojezičen, tako da bo primeren za domače in mednarodne bralce.

Vaš predsednik, Joc Pečečnik

SLOVENIAN marec 2023

BUSINESSCLUB

Magazin Slovenian Business Club

Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Joc Pečečnik

Direktorica SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Katarina Karlovšek

Uredniški odbor: Joc Pečečnik, Katarina Karlovšek, Tanja

Pavlič, Uroš Urbas, Jan Tomše, Špela Jurglič, Nenad Bebić

Glavni in odgovorni urednik: Uroš Urbas

Izvršni urednik: Jan Tomše

Priprava vsebin: Uroš Urbas, Jan Tomše, Špela Jurglič, Jerneja Lampret, SBC – Klub slovenskih podjetnikov, poslovni partnerji v magazinu

urednistvo@sbc.si

Kreativa in oblikovanje: Nenad Bebić

Fotografija na naslovnici: Barbara Reya

Fotografije: Barbara Reya, Gašper Lešnik, Andraž Purg, Shutterstock, SBC – Klub slovenskih podjetnikov, poslovni partnerji v magazinu

Jezikovni pregled: Nina

Drašler, Tjaša Karer, Simona

Tavčar

Trženje oglasnega prostora: Tanja Pavlič

tanja.pavlic@sbc.si

Tisk: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana

Magazin Slovenian Business Club je natisnjen na ekološkem papirju. S tem klub uresničuje svoje zlato vodilo, ki zavezuje k ohranjanju narave in spodbujanju ekoloških poslovnih praks in uporabi okolju prijaznih tehnologij.

Magazin Slovenian Business Club štirikrat letno izdaja SBC - Klub slovenskih podjetnikov, Dunajska cesta 119, Ljubljana. Na voljo je v izbranih hotelih, restavracijah, kongresnih in poslovnih centrih, wellness in športnih centrih, golfskih klubih, na letališčih. Magazin prejemajo vsa ključna poslovna in gospodarska javnost ter politični odločevalci.

Če bi želeli svoj izvod, nam pišite na marketing@sbc.si.

Naslednja številka izide 15. junija 2023.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119 Ljubljana

Kadri so največja vrednost podjetij

V bitki ZA NAJBOLJŠE

Razvojni preboj lahko dosežemo in ohranjamo samo s kadri, ki prinašajo visoko dodano vrednost. To so predvsem razvojniki, inženirji, tehnologi, IT-strokovnjaki. Kako jih privabiti, kako obdržati? Kaj lahko za to naredi država in kaj podjetja sama?

Septembra 2021 je bilo v Šenčurju ob glavni cesti Brnik–Kranj odprtje nove soseske Jurij z 31 najemniškimi stanovanji. Sosesko je zgradilo podjetje

Ržišnik Perc. Skoraj polovico stanovanj so zadržali za svoje zaposlene, visoko izobražene kadre. Te Ržišnik Perc, specialist za prostorsko načrtovanje, upravljanje nepremičnin in informatike, išče doma in v tujini. Prav privabljanje najboljših kadrov je bila spodbuda za šestmilijonsko investicijo, je ob odprtju soseske povedal Andrej Ržišnik, ustanovitelj podjetja in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Ugodna stanovanja za talente so se v hudi konkurenci izkazala za zmagovit recept.

»S svojim pristopom pridobimo večkratno. Ne samo s privabljanjem in zadrževanjem kadrov, ampak tudi z večjo lojalnostjo in produktivnostjo, naši sodelavci so tudi bolj fleksibilni. Stroški prihoda v službo in odhoda iz nje so manjši. Takšne investicije prispevajo tudi h gospodarski vitalnosti ožjega območja v bližini podjetja,« je ob odprtju dejal Andrej Ržišnik.

Izkušnje in nasveti podjetnikov, ki jim je uspelo v globalni tekmi za najboljše kadre, saj le tako lahko zagotavljajo dodano vrednost

KaJ CenIJo ZaPoSlenI

Pristop, kjer podjetje kadrom iz tujine priskrbi stanovanje, letalsko vozovnico za vso družino, pomoč pri urejanju dokumentov, je v tujini nekaj običajnega, pravi Leonela Domitrovič, vodja oddelka iskanja in selekcije za IT- in tehnološke kadre pri podjetju Adecco. »Pri nas te prakse, imenovane relocation package, uporablja komaj deset odstotkov podjetij. To je velika pridobitev za kadre in pri njih veliko šteje,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da bo v prihodnje ta trend še pomembnejši in bo del vrednosti, ki jo podjetje ponuja talentom za menjavo zaposlitve.

Ko gre za slovenske talente in njihovo znanje, je tega na trgu ogromno, a hkrati preveč v tujini, pravi Leonela Domitrovič. Zato podjetja bijejo bitko s privabljanjem kadrov v Slovenijo. »Trenutno je največ povpraševanja po strokovnjakih za nove tehnologije, avtomatizacijo in digitalizacijo. V industriji je povpraševanje po specializantih v robotiki, prav tako v farmaciji, enako velja za naravoslovna znanja in IT-eksperte, kjer so najbolj iskani razvijalci. Povpraševanje je tudi po poklicih, ki podpirajo trajnostne prakse,« razloži Leonela Domitrovič.

Pri privabljanju kadrov imajo ključno vlogo trije dejavniki: dobri pogoji dela, fleksibilnost in plača. »Talentom veliko pomenita prijazno delovno okolje in urnik. To je tudi posledica mini babybooma, ki se je zgodil v času pandemije. Če podjetja ponudijo predvidljiv urnik in odhod z dela med 15. in 17. uro ter možnost, da zaposleni del nalog pozneje opravijo doma, kar pomeni več časa za družino, ti to cenijo. Marsikdo zaradi tega tudi menja zaposlitev,« pojasnjuje sogovornica.

Na Zavodu za zaposlovanje so lani zabeležili skupno dobrih 37 tisoč razpisanih delovnih mest za terciarno izobražene (v kar so vključene vse visokošolske stopnje), vendar med najbolj iskanimi ni poklicev, ki jih našteva Leonela Domitrovič. So pa zato na primer zdravniki specialisti, specialisti splošne medicine in strokovnjaki za računovodstvo in revizijo.

V nekaterih poklicih, na primer med IT-strokovnjaki, je fleksibilnost sestavni del poslovnega dogovora med talenti in delodajalci. Predpogoj svobode, ki jo zagotavlja delo na daljavo, je seveda zaupanje, pravi Leonela Domitrovič.

Med tistimi, ki iščejo programerje, pa tudi druge tehnične profile, je Dewesoft, inženirsko, elektronsko in programersko podjetje, ki razvija vrhunske merilne instrumente. »Imamo vedno več povpraševanja po novih izdelkih in rešitvah kot razvojnih kapacitet. Tako najbolj potrebujemo predvsem programerje. V zadnjem letu smo bili priča izredni rasti naročil, tako da podjetje raste in zaposluje na vseh področjih,« nam je povedal Jure Knez, ustanovitelj in solastnik podjetja, ki med drugim sodeluje z Naso, Boeingom in številnimi drugimi globalnimi znamkami, ter član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov.

V Dewesoftu talentom ponujajo tako zelo iskano dobrino, ki jo omenja Leonela Domitrovič. »Zaposlenim ponujamo fleksibilnost, svobodo, dobro plačo in dobre pogoje za delo. Trenutno je še vedno bistveno več ponudbe kot povpraševanja po delovnih mestih, tako da se je treba resnično potruditi, da najdeš in privabiš dobre kadre,« razlaga Jure Knez.

KoLiKo zAsLuži zAposLeni v AvsTRiji in nA HRvAšKem

»Razlika med bruto bruto in netom, ki ga visoko izobraženi kadri prejmejo na račun, je pri nas večja kot v tujini, in plača je eden od pomembnih dejavnikov,« razloži sogovornica. Sloveniji neposredna konkurenca sta Avstrija in Hrvaška.

Naredili smo izračun. Viri naših podatkov so računovodski portali za izračun plač: za avstrijske plače uradni portal Delavske zbornice (Arbeiterkammern) https://bruttonetto.arbeiterkammer. at/, spletni portal Zveze računovodij, revizorjev in finančnikov Slovenije www.zvezarfr.si, za hrvaške plače pa www.moj-posao.net.

Podatki kažejo, da bo v Avstriji zaposleni, ki podjetje stane šest tisoč evrov mesečno, na svoj račun prejel dobrih 3.600 evrov neto. V Sloveniji za enak

Kadri so največja vrednost podjetij

Jure Knez

Kadri so največja vrednost podjetij

strošek podjetja zaposleni prejme 2.970 evrov. Treba je še dodati, da delavci v Avstriji prejmejo dve dodatni mesečni plači, torej skupno na leto 14 plač. To pomeni, da od skupno 84 tisoč evrov bruto zneska, ki ga letno plača podjetje, delavec prejme okoli 53 tisoč evrov. Na Hrvaškem delavec ob strošku delodajalca v višini šest tisoč evrov na račun prejme dobrih 3.700 evrov. Podobne razlike so tudi pri višjem brutu.

ujeTi v DAvčnem pRimežu

»Trenutna davčno-plačna zakonodaja ni spodbudna, obdavčitve plač so ene od najvišjih v Evropi. Še posebej to velja za plače strokovnjakov, ki prinašajo inovativnost in so ključni za napredek podjetja in panoge – te plače so obdavčene previsoko,« pravi marko Lukić, ustanovitelj in lastnik podjetja Lumar IG, kjer izdelujejo in razvijajo energetsko varčne, skoraj ničenergijske hiše. Po besedah člana SBC – Kluba slovenskih podjetnikov so zanje zanimivi razvojniki, ki prihajajo s področij arhitekture, lesarstva, gradbeništva, informatike in ekonomije.

Slovenija je nekonkurenčna pri privabljanju tujih strokovnjakov, saj jim zaradi nizkih povprečnih in previsoko obdavčenih nadpovprečnih plač ne uspe ponuditi konkurenčnega neto dohodka.

Strošek previsoke obdavčitve dela je za podjetja trojen. Prvič, ne uspe jim zadržati domačih mednarodno mobilnih strokovnjakov, ki odhajajo v tujino; drugič, Slovenija je nekonkurenčna pri privabljanju tujih strokovnjakov, saj jim zaradi nizkih povprečnih in previsoko obdavčenih nadpovprečnih plač ne uspe ponuditi konkurenčnega neto dohodka; in tretjič, obstoječi visoko izobraženi kader je za svoje storitve premalo nagrajen in zato premalo motiviran za dvig storilnosti, poudarja Anže Burger.

se Bo DRžAvA ZGanIla?

Težave visokega davčnega primeža se zavedajo tudi na ministrstvu za finance.

Pravijo, da je ta sicer odvisen tudi od številnih drugih dejavnikov, pri visoko izobraženih kadrih tudi od višine regresa, nagrad za uspešnost, višine nekaterih povračil in osebnih okoliščin. »Naj izpostavimo še, da podatki kažejo, da je davčni primež večji v razvitejših državah, torej v državah, kamor naša delovna sila pogosteje odhaja, dodajajo tudi, da davki niso nujno ključni, zagotovo pa niso edini dejavnik konkurenčnosti delovne sile.

Ugotovitvi Lukića pritrjujejo podatki iz obsežnih mednarodnih študij, ki ugotavljajo t. i. davčni primež. Po podatkih publikacije OECD Taxing Wages 2022 je med državami članicami organizacije le pet držav z večjim davčnim primežem na delo posameznika s povprečno plačo. To so Nemčija, Avstrija, Belgija, Francija in Italija. »Te države si glede na svojo osrednjo vlogo v regionalnih in globalnih verigah vrednosti lahko privoščijo višjo obdavčitev dela, saj nadzorujejo ključne faze preskrbnih verig. Njihov položaj jim omogoča višjo ekstrakcijo dodane vrednosti znotraj proizvodnih verig. Slovenija ni v takšnem položaju,« ugotovitve za Slovenijo komentira ekonomist Anže Burger s Fakultete za družbene vede.

Na ministrstvu priznavajo, da so z vidika konkurenčnosti potrebni ukrepi za zniževanje davčne obremenitve dela. Vendar parcialni ukrepi ne bodo zadoščali, potrebne so strukturne reforme, ki vključujejo socialna zavarovanja, trg dela in davke, dodajajo.

Tudi Burger meni, da je prava rešitev za rahljanje davčnega primeža v davčni razbremenitvi dela, ki je podprta z zmanjševanjem javne porabe, in v manjši meri tudi z uvedbo nepremičninskega davka. Tudi on našteva strukturne reforme, administrativno razbremenitev gospodarstva pri zaposlovanju, pridobivanju dovoljenj in investicijah.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport napovedujejo spodbude za razvojna delovna mesta, med katerimi navajajo bolje plačane inženirje in druge razvojne kadre. »Ideja je, da bo podjetje imelo možnost zaposliti določeno število inženirskega kadra, ki mu bo država (podobno kot v invalidskih podjetjih) s subvencijami pomagala do višje neto plače,« so nam odgovorili. Podjetjem želijo olajšati zaposlovanje visoko izobraženih, Slovenijo narediti privlačnejšo, pospešiti razvoj podjetij in zvišati njihovo dodano vrednost, zatrjujejo na ministrstvu.

Marko Lukić

Ko So ZaPoSlenI Del ZGoDBe

Po navedbah Leonele Domitrovič imajo slovenska podjetja še prostor, da postanejo bolj odprta za tuje talente. Po drugi strani so pričakovanja podjetij visoka, številna želijo takoj pridobiti že uveljavljene kadre, specialiste, ki so vešči svojega področja, pa še iz Slovenije, pravi sogovornica. To je marsikdaj neuresničljivo, podjetja morajo postati bolj odprta za tujino, je prepričana. V boju za najboljše imajo slovenska podjetja še enega tekmeca, to so globalne multinacionalke, tudi samorogi in panožni liderji, ki so prav tako privlačna izbira talentov, dodaja.

Podjetnik mirko požar, ustanovitelj podjetja Soltec, ki proizvaja bioklimatske pergole, carporte in dinamične fasade, ter član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, odpira dodaten pogled na privabljanje kadrov: »Dejstvo je, da je pri nas neto glede na bruto bruto nižji, kot bi lahko bil. Vendar je treba gledati onkraj plače. Ključno vprašanje je, kaj je 'driver', kaj je tista strast, ki nekoga prepriča, da bo delal pri tebi. Pri nas so to vrednote podjetja in naša želja zagotoviti dodano

vrednost kupcu na dolgi rok.«

V Soltecu inženirji razvijajo izdelke, ki bodo kupcem zagotovili bolj kakovostno življenje na terasi in v prostorih. »Izdelki Soltec zagotavljajo odlično bivalno udobje. Odločitev kupca je, ali je pripravljen plačati nekaj evrov na dan za več udobja. Naše zaposlene motivira, da so del širše zgodbe, kjer za nekoga delaš dobro,« razloži Mirko Požar. Podobno razmišljajo v Lumarju IG, kjer talente privabljajo z uveljavljeno blagovno znamko, pa tudi z ambicioznimi načrti, razvojnimi in arhitekturnimi izzivi, ki dajejo priložnost soustvarjanja trendov na področju trajnostne gradnje, vključno z lesom kot najbolj trajnostnim materialom. Pa tudi z jasno kulturo podjetja in – kot poudarjajo – z nadpovprečnim plačilom, pojasnjuje Marko Lukić.

Ko govorimo o inženirjih in razvojnikih, je zanje velik motivator sodelovanje pri ustvarjanju izdelkov in storitev, pravi Mirko Požar. »Razvoj izdelkov od faze prototipa naprej in nato pridobivanje

povratnih informacij, kako njihove rešitve delujejo – to so vse motivatorji,« pravi Požar. »Prav tako vrednote. Da imajo zaposleni možnost osebnega in kariernega razvoja in da so del podjetja, kjer se dobro počutijo in napredujejo, je zelo pomembno.«

V Dewesoftu pa stavijo na sistem odprtih knjig, dobro razvit sistem nagrajevanja glede na uspešnost podjetja ter sistem solastništva, s katerim zaposleni začnejo dihati s podjetjem. »Poleg tega delamo za najboljše razvojne laboratorije na svetu, tako da smo prisotni pri vseh večjih svetovnih tehnoloških prebojih, kar je pravi balzam za inženirske duše,« pravi Jure Knez.

Ključno vprašanje je, kaj je 'driver', kaj je tista strast, ki nekoga prepriča, da bo delal pri tebi za enako ali celo nižjo plačo.” Mirko Požar

KAKšnA nAj Bo pomoč DRžAve Čeprav Slovenija ni najugodnejša pri plačnem razmerju bruto bruto proti neto plači, pa je pri pogojih dela in do okolja prijaznejša kot veliko drugih evropskih držav. Že samo geografsko, pa tudi zaradi stabilnosti, če se talenti odločijo za selitev k nam z družinami, pravi Leonela Domitrovič.

Ne glede na to pa je država tista, ki vpliva na oblikovanje poslovnega okolja in priložnosti, da podjetja privabijo najboljše. »Država naj podjetnike pusti pri miru in naj ne spreminja pravil igre. Če pa želi pomagati, naj pomaga tako, kot je pomagala podjetju Pipistrel. Ko je prišla žetev, je država dobila petkrat povrnjeno,« spomni Mirko Požar. Drugi modeli pomoči države lahko po njegovih besedah vključujejo razbremenitev plač in podporo pri razvoju. »Razpisi za digitalizacijo so bili pravilen ukrep, pri katerem je država uvidela, da se morajo podjetja preobraziti. Razpise bi lahko izboljšali tako, da se podjetjem ne bi bilo treba dobesedno stepsti za razpisani denar,« predlaga Požar.

In dodaja: »Krepitev zavedanja, da podjetniki ustvarjamo vrednost, ki finančno poganja celoten državni sistem in proračun, je ključna. Ozavestiti moramo, da je zdravo podjetništvo nosilni element družbe. S tem bomo spremenili širšo kulturo, od lokalne skupnosti naprej. To je glavni dejavnik uspeha zdrave družbe.«

12 Kadri so največja vrednost podjetij

Mirko Požar

Predsednik SBC Joc Pečečnik je zasnoval aplikacijo, ki ne potrebuje arhitekturne zasnove, razvoja in testiranja, saj je aplikacija popolno samoupravljiva, dovoljuje nadgradnje, povezave, integracije ter tekoče trende sprememb.

SBC Business App je modularno zasnovana aplikacija. Omogoča vstop v mobilno digitalizacijo v najkrajšem možnem času, za proporcialno ceno takšne investicije.

Nekaj glavnih in večnamenskih modulov:

• obveščanje distributerjev, kupcev, strank, zaposlenih, članov ...,

• novice , dogodki, obvestila, video/TV, prostorske organizacije, recepc ije ...,

• trgovina za storitve ali produkte, z evidenco nakupov.

Aplikacija poleg tega omogoča:

• potisna obvestila , modularno obveščanje ...,

• ankete oz. povratna mnenja, tekočo statistiko ...,

• javni in interni del,

• spletni portal za administracijo in urejanje aplikacije

• in še mnogo več.

Rast na krilih zAdOvOLJNih kAdrOv

“Naš vzpon se je začel, ko smo se premišljeno lotili HR-področja,” pravi Miha Lavtar, ustanovitelj podjetja Optiweb.

Delo s kadri spada med najpomembnejša, a tudi najzahtevnejša področja v podjetju. K temu je dodatno prispevala pandemija, ki je v poslovno dinamiko vnesla nove pristope, uporabo tehnologije in hibridni način dela, delno pa k temu z jasnejšimi pričakovanji o standardih na delovnem mestu v zadnjih letih pripomorejo tudi kadri.

Revija Forbes se sklicuje na medicinsko raziskavo iz leta 2022, v kateri je kar 81 odstotkov zaposlenih povedalo, da dajejo prednost delovnim mestom, ki skrbijo za duševno in splošno počutje delavcev. Po drugi strani bodo prihodnost dela vedno bolj oblikovali fleksibilnost in kombinirane oblike dela. Šefi pri iskanju kadrov niso več toliko pozorni na diplome in druge formalne dosežke, pač pa jih bistveno bolj zanimajo njihova uporabna znanja. Oprezajo za tistimi, ki so spretni v komunikaciji, znajo prisluhniti strankam, opazi-

jo pomembne podrobnosti in se dobro vklopijo v timsko delo, so januarja letos zapisali pri ameriški reviji.

Da je delu z zaposlenimi treba nameniti veliko pozornosti, iz prve roke pripoveduje Miha Lavtar, ustanovitelj digitalne agencije Optiweb in član SBC –Kluba slovenskih podjetnikov. Pri skoraj 70 zaposlenih imajo v podjetju dve strokovnjakinji za delo z zaposlenimi (HR), kar je bistveno več, kot je v navadi. Velja namreč, da podjetja na vsakih 100 zaposlenih zaposlijo enega tovrstnega specialista, pojasnjuje Lavtar.

KaJ PRIPoMoRe

K zADovoLjnim zAposLenim v oPTIweBU

»Plača je brez dvoma pomemben dejavnik. Posvečamo se temu, da podjetje vsako leto raste, povprečna rast plač v zadnjih letih je bila devetodstotna, ob upoštevanju inflacije pa še precej višja.«

»Pomembno je, da hkrati s plačami rastejo ljudje in njihovo znanje. Naši vodje so nenehno v procesu izobraževanja in mentorstev, omogočamo jim, da krepijo znanje vodenja projektov, komunikacije in strateškega razmišljanja. Zaposleni imajo ves čas možnost pridobivanja novih znanj, med katerimi so pomembne tudi mehke veščine.«

»H krepitvi znanja zaposlenih pripomorejo tudi naši kompetenčni modeli. To so opisi delovnih mest z navedbo, katera znanja so pomembna za določen položaj v podjetju. Na tej podlagi lahko ocenjujemo in spremljamo napredek sodelavcev, kompetence pa so tudi osnova za plačo.«

V podjetju prisluhnejo željam zaposlenih. Med pristopi, ki delujejo in prispevajo k zadovoljstvu in dobremu ozračju, Lavtar omenja možnosti, o katerih sodelavci odločajo z glasovanjem. »To prakso izvajamo pri izrabi kolektivnega dopusta, kjer smo

Optiweb je imel lani 4 milijone evrov prihodkov, skoraj 20 odstotkov več kot leto pred tem. Veliko vlagajo v tehnično znanje ter prehajajo na zahtevnejše tehnične razvojne projekte. Eden takšnih je PIM (product information management; upravljanje produktnih informacij, op. a.), ki omogoča centralno upravljanje informacij o produktih – naslov, opis, zaloga – ter deljenje teh informacij partnerjem v različnih formatih in za različne namene. Letos dejavnost širijo z novimi storitvami, med katerimi je tudi svetovanje na področju HR. Ogromno znanja, ki smo ga nabrali pri delu z zaposlenimi, lahko zdaj ponudimo drugim, dodaja Lavtar.

imeli v zadnjih letih različne rešitve, vse pa so temeljile na glasovanju zaposlenih. Sodelavci se sami odločajo pri tako imenovanih mostovih, delovnikih, ki se znajdejo med koncem tedna in prazniki. Podobno je pri nagradah, kjer sodelavci sami določijo, kdo izmed njih je delal dobro in si zasluži bonus.«

Kot pravi Lavtar, se preprosto bolje počuti ob sprejemanju odločitev, ki so pogodu ekipi. S tem nanjo delno prenašajo tudi moč odločanja. »Želimo si, da soustvarjajo pot in napredek podjetja. Je pa to lahko spolzek teren, saj nikoli ne moreš ustreči vsem. Držimo se pravila 80 proti 20, s čimer poskušamo ugoditi vsaj veliki večini.« Nekatere odločitve sicer še naprej sprejemajo štirje solastniki, a tudi v teh primerih je zanje pomembna povratna informacija zaposlenih, dodaja Lavtar.

sAmoiniciATivnosT poKAže pRAve poTi

Razvoj dela s kadri v Optiwebu je plod velike samoiniciativnosti, iskanja novih znanj in informacij, tudi na spletu, ter aktivnega vključevanja v izobraževanja doma in po svetu. Urška Stanovnik, direktorica za zadovoljstvo zaposlenih v Optiwebu, vodi del slovenske skupnosti, kjer so povezani kadrovski strokovnjaki. »Ne gre za vesoljsko znanost, ampak za to, da razmišljaš, kako izboljšati zadovoljstvo sodelavcev, in oblikuješ rešitve za doseganje ciljev,« je jasen Miha Lavtar.

Vzpon Optiweba se je začel, ko so se lotili iskanja rešitev za standardizacijo procesov in lažjo rast. Pri tem so ogromno pozornosti namenili izboljšavam pri upravljanju odnosov z zaposlenimi. To področje je poleg procesnih izboljšav in upravljanja blagovne znamke ključno, poudarja Lavtar.

Miha Lavtar

Ujeta priložnost a

Kako so izdelki iz reciklirane plastike postali bolj donosni in priljubljeni kot tisti iz originalnih materialov.

meriška multinacionalka Procter & Gamble namerava do leta 2030 preiti na povsem trajnostno embalažo, ki bo temeljila na ponovni uporabi in predelavi materialov ter energiji iz obnovljivih virov. Največji svetovni proizvajalec živil široke potrošnje se je na tej poti pridružil več drugim globalnim podjetjem. Če je bil v preteklosti namen korporacij in podjetij osredotočen izključno na doseganje finančnih ciljev, so ti danes pod budnim očesom okoljsko ozaveščenih potrošnikov, delničarjev, poslovnih partnerjev in finančnih institucij. Njihove uspešnosti ni več mogoče razbirati le s finančnih tabel, ampak se

odraža v zadovoljstvu različnih deležnikov ter v okoljskem in družbeno odgovornem prispevku skupnosti.

Od več kot dva tisoč direktorjev, ki so lani sodelovali v raziskavi podjetja Deloitte, jih dve tretjini pravita, da njihova podjetja za poslovne operacije uporabljajo trajnostne materiale in izboljšujejo učinkovitost porabe energije. Skoraj 60 odstotkov jih je povedalo, da uporabljajo energijsko učinkovite in okolju prijazne tehnologije, stroje in opremo, delavce pa usposabljajo za trajnostno ravnanje. Kako ravnajo podjetja, zanima tudi finančne hiše. V raziskavi švicarskega inštituta za razvoj upravljanja (IMD, op. a.) je 74 % institucionalnih vlagateljev zatrdilo, da bi se verjetno umaknili iz poslovnih operacij, ki ne izvajajo trajnostnih praks.

Toda ko podjetja izvajajo prehod na trajnostne poslovne modele, se lahko njihovi načrti tudi sfižijo. Kot v prispevku v publikaciji Harvard Business Review ugotavlja Antonio Nieto-Rodriguez, so pre-

Na poti uresničevanja trajnostnih praks je bilo zanje gotovo prelomno obdobje pandemije koronavirusa.

»V času pandemije smo prek spletnih trgovcev povečali prodajo za 50 % na leto, predvsem cvetličnih lončkov, kajakov in kanujev, saj so ljudje prosti čas preživljali v naravi. Sledila je kriza dobavnih verig, ko ni bilo na voljo dovolj surovin. Po načelu ekodesigna smo razvili izdelke iz sekundarnih surovin,« razloži direktorica podjetja Nuša Pavlinjek Slavinec in doda ugotovitev, da v krizi ni prostora za čakanje; podjetja se morajo hitro odzvati.

»Ujeli smo priložnost. Izdelki iz reciklirane plastike so trenutno bolj donosni in priljubljeni na trgu kot izdelki iz originalnih materialov. Podnebne spremembe prinašajo okoljsko krizo, kar lahko prepoznamo po dolgih sušnih poletjih,« nadaljuje

Pavlinjek Slavinčeva. Cikel ponovne uporabe izvajajo tako, da več kot 70 % njihovih izdelkov vsebuje sekundarne surovine. »Iz odpadne embalaže proizvajamo sode za deževnico, kajake in kanuje. Vse odrezke pri proizvodnji recikliramo, prav tako kupujemo odpadne materiale na trgu,« pojasni. V krožno gospodarstvo vključujejo tudi kupce.

Ujeli smo priložnost. Izdelki iz reciklirane plastike so trenutno bolj donosni in priljubljeni na trgu kot izdelki iz originalnih materialov. Podnebne spremembe prinašajo okoljsko krizo, kar lahko prepoznamo po dolgih sušnih poletjih.”

Nuša Pavlinjek Slavinec

preke lahko povezane s pomanjkanjem izvedencev za trajnost. Zalomi se lahko pri načrtovanju, ki temelji na tradicionalnih finančnih prijemih brez upoštevanja posebnosti, značilnih za trajnostno delovanje. Podatke o trajnostnih procesih in metrikah je težje pridobiti, standardizirati in spremljati. Kot mogočo težavo avtor našteva tudi dobavitelje, od katerih vsi poslovni partnerji ne zahtevajo enako visokih standardov, zato njihovi procesi niso vedno prilagojeni trajnostnim zahtevam. V Sloveniji so se pomena trajnosti že pred desetletjem zavedeli v družinskem podjetju Roto, ki je specializirano za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas, in jo nato uspešno vpeljali v svoje delovanje. Njihova strategija trajnostnega razvoja do leta 2025 temelji na energetski učinkovitosti, uporabi recikliranih materialov, razvoju ekoizdelkov, skrbnem ravnanju z vodo in odpadki ter družbeni odgovornosti.

Ti lahko Rotove izdelke po končani življenjski dobi vrnejo podjetju, kjer jih brezplačno reciklirajo ter iz njih izdelajo cvetlična korita in vrtno pohištvo.

Z rastjo cen energentov rastejo stroški komunalnih storitev, med katere spadata tudi distribucija pitne in čiščenje odpadne vode. V Rotu, ki ima v šestih tovarnah v štirih državah skupno 550 zaposlenih, so z nenehnimi inovacijami, ki sledijo njihovi dolgoročni trajnostni strategiji, postopno preoblikovali v globalnega narekovalca trendov pri upravljanju vode. Na potrebe časa odgovarjajo z zbiralniki in čistilnimi napravami. »Naši zbiralniki deževnice zmanjšujejo porabo pitne vode za zalivanje in splakovanje stranišč, s čistilnimi napravami pa preprečujemo onesnaževanje odpadne vode iz gospodinjstev in industrije,« pojasni sogovornica.

V zadnjih petih letih so vstopili v industrijo elektromobilnosti, predvsem s proizvodnjo plovil na električni pogon za stoječe vode, proizvajajo pa tudi komponente za električna vozila, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo. V Rotovih tovarnah je glavni energent plin, v prihodnjih mesecih pa bodo na strehe večine tovarn v skupini vgradili sončne elektrarne. Kot del trajnostnega ravnanja razumejo tudi skrb za zaposlene in njihovo zdravje ter pomoč lokalnemu okolju, štipendiranje mladih, donacije klubom in podpiranje uspešnih športnikov.

Intervju: Igor Akrapovič

Intervju: Igor Akrapovič

Ne borimo se več, da bi bilo v Sloveniji bolje.

BOrimO

SE zA

to, da ne bo slabše.”

IGOR AKRAPOVIČ, ustanovitelj in lastnik podjetja Akrapovič, podpredsednik SBC

Pogled enega najprepoznavnejših

slovenskih podjetnikov, ki zaposluje

1780 ljudi, na aktualne razmere v Sloveniji, na pogoje za podjetniško rast in na to, kdaj bomo Slovenci imeli politike, ki bodo razumeli podjetnike.

20 Intervju: Igor Akrapovič

Gospod Akrapovič, zakaj se v Sloveniji s podjetništvom ne ukvarja več ljudi?

Za to je kar nekaj razlogov. Že v osnovnem izobraževalnem sistemu ni nobenega predmeta, ki bi bil specifično povezan s podjetništvom.

Morda je to dediščina prejšnjega sistema, ko podjetništvo ni bilo zaželeno, zato se je redkokdo odločil za podjetniško pot. Ta pot zahteva najprej trden konsenz, v prvi vrsti družine, saj se morajo vsi, predvsem neposredno udeleženi, z odločitvijo strinjati, jo podpreti ter prevzeti marsikatero dodatno obremenitev. Podjetniška pot nikakor ni lahka in preprosta ter od posameznika pogosto zahteva vse in še več, kot si predstavlja, da zmore.

To je odločitev za podjetništvo. A žal se je v zadnjih morda desetih letih pogled drastično obrnil v negativno smer. Občutek imam, da se na nas podjetnike gleda vse bolj podcenjujoče, in včasih smo zaradi tega dobesedno inkriminirani.

Večina volilnega telesa se je lani odločila za podjetnikom nasprotno opcijo in morda smo podjetniki zelo moteči. Če je podjetnik po 32 letih podjetniške poti še vedno uspešen in družbi nastavlja ogledalo, je to izjemno nadležno, zato obvelja za nezaželenega. Iz tega se poraja vprašanje, kdo bi si v takšnih razmerah sploh želel biti podjetnik.

Aprila bo minilo eno leto od volitev. Kako ocenjujete delo vlade?

Ta vlada resnično dela tisto, kar so obljubili volivcem. To pa za podjetnike seveda ni ravno pozitivno. Ne vem, kako bodo dvigi plač in bonbončki vplivali na nas, davki in dajatve so se občutno dvignili. Mi v podjetjih imamo velike težave z nagrajevanjem. Sistem, ki je omogočal nagrajevanje najuspešnejših, so nam uničili z uravnilovko. Zdaj je merilo za nagrajevanje povprečna plača. Kdor pa ima več, plačuje ekscesne davke. Poleg tega so se vse plače dvignile zaradi inflacije, tako tudi minimalne plače za več kot desetino. V pričakovanju splošne recesije ocenjujem, da to niso najboljše poteze.

Kje še vidite preveč vmešavanja države ali pa pomanjkanja posluha za podjetnike?

Na vseh ravneh. Naše podjetje je devet let čakalo na

dovoljenje za zazidljivost zemljišča. Ker ga nikakor nisem dobil, sem moral v Črnomlju kupiti podjetje Danfoss, kar pa se je zame izkazalo za veliko srečo. Agencije in ministrstva so si mojo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja kar podajali. Ko smo kupili Danfoss, pa so uradniki v dveh mesecih uspeli zaključiti postopek in nenadoma je bilo vse zazidljivo. Na takšno nagajanje države pri najbolj osnovnih postopkih smo slovenski podjetniki že kar navajeni.

Kot pomemben slovenski podjetnik in podpredsednik kluba SBC imate veliko stikov tudi s politiki. Ste kaj optimistični, da bomo Slovenci imeli odgovorne in razumne politike?

Upanje umre zadnje. Do zdaj politiki žal niso prisluhnili našim podjetniškim predlogom in pobudam, kar me navdaja s spoznanjem, da se že nekaj časa ne borimo več za to, da bi bilo bolje. Borimo se za to, da ne bi bilo slabše. Davčna reforma, ki jo je uvedla zdajšnja vlada, ni slaba – je katastrofalna. Na odhodkovni strani je premier razvezal mošnjo, in če se v prihodnjih mesecih zgodi še kakšna gospodarska kriza, kar se ponekod v Evropi že dogaja, si niti ne predstavljam, kako bomo preživeli. Mi se zadolžujemo v času, ko se dvigujejo obresti. To nas lahko zaduši.

Večina volilnega telesa se je lani odločila za podjetnikom nasprotno opcijo in morda smo podjetniki zelo moteči. Če je podjetnik po 32 letih podjetniške poti še vedno uspešen in družbi nastavlja ogledalo, je to izjemno nadležno, zato obvelja za nezaželenega.”

Kako obdavčitev plač vpliva na vas?

Februarja smo vsem zaposlenim izplačali nagrado 1,3 plače. Kdor je prejel več kot dva tisoč evrov bruto, je obdavčen z najvišjo stopnjo, poleg tega smo izplačali tisoč evrov, spet visoko obdavčene božičnice. To je povsem nestimulativno. Glede na bruto bruto znesek je zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu dobil zgolj 30 odstotkov zneska, vse drugo je dobila država. To je nesmisel. Kdo je tukaj nagrajen?

Eden najbolj perečih izzivov danes je pomanjkanje delovne sile. Kako ta problem rešujete vi?

Mi smo imeli srečo, da smo se preselili v Črnomelj, in po vstopu Hrvaške v schengensko območje se je ta sreča še povečala. Imamo namreč kar 650 zaposlenih iz Hrvaške. Imamo višje plače, kot je povprečje v panogi. Vedno izplačamo maksimalni re-

Intervju: Igor Akrapovič

gres dva tisoč evrov. Z zaposlenimi zato nimamo težav, izziv pa nam predstavljajo inženirji in visoko izobražen kader; poskušamo ga zadržati, ampak ukrepi in možnosti za to so vedno bolj omejeni.

Kaj vam prinaša odličen razvojnik?

Pri nas 150 ljudi dela v razvoju. Vsak dober kader je dragocen in ga je težko dobiti na trgu. Iz strojne in elektro fakultete pride premalo diplomantov. Menim, da imajo druge fakultete glede na tehnične smeri prevelik vpis. Presenečen sem bil, ko so nas pred kratkim obiskali študenti strojništva iz Novega Sada, med njimi pa je bila več kot polovica študentk. Pri nas je vpis študentk na tehnične fakultete relativno majhen, kar bi tudi z ustreznim promoviranjem naravoslovnih študijev pri nas vsekakor lahko spremenili.

Kako pa pri vas poteka razvoj produkta?

Pri projektih, ki jih razvijamo, ne sme sodelovati nihče od zunanjih partnerjev ali izobraževalnih ustanov. Imamo celo zaprte prostore, da nihče ne vidi, kaj se dogaja pri projektu. Zaupnost do partnerja je ključna. Celoten razvoj je zgolj v podjetju.

Zanima me vaš pogled na razvoj Slovenije in vlogo politike pri vodenju države. Kako se Slovenci spopadamo s krizami? Po finančni in socialni krizi leta 2009 je prišla epidemija covida, zdaj smo na začetku energetsko-inflacijske krize.

Sam sem najhuje doživel krizo leta 2008. Takrat sem v podjetje povabil delničarje, saj sem imel od leta 2005 večino delavcev med delničarji. Ko se je začela kriza, je bilo zelo težko, saj so delnice padle, in kar nekaj tednov sem se zaradi padca vrednosti delnic ukvarjal z izjemnim nezadovoljstvom delavcev. Moral sem se močno zadolžiti. Pod hipoteko sem zastavil celo lastno hišo, da sem lahko odplačal delnice. Težko sem izšel iz krize. Ta moja izkušnja je bila takrat zelo slaba. Od takrat na življenje in podjetništvo gledam manj socialno, manj socialistično in bolj realistično. Leta 2010 smo spet začeli rasti.

Na začetku epidemije covida smo bili prisiljeni celo odpustiti nekaj ljudi. Toda prav ta epidemija je ljudem prinesla spoznanje, da motocikel in avto pomenita občutek svobode, zato se je prodaja spet začela močno povečevati. Ta učinek še vedno traja.

Glede vojne v Ukrajini pa je nemogoče napovedati razvoj. Težave imajo zlasti Nemci, ki so izjemno prizadeti zaradi pomanjkanja plina, zato se je njihov energetski sistem močno zamajal. Pokazale so se določene napačne strateške usmeritve in samo upamo lahko, da se v Nemčiji gospodarstvo ne bo ustavilo. To bi bil katastrofalen učinek za vse nas. Tudi zato smo začeli raziskovati

22 Intervju: Igor Akrapovič

japonski trg in imamo zelo pozitivne odzive različnih japonskih proizvajalcev. Več bomo vlagali v razvoj poslovanja z ZDA.

Od kod sami še vedno črpate motivacijo za vodenje podjetja?

Vodenje podjetja me veseli. A podjetje Akrapovič je tako veliko, da vodenje zame ni več tako zanimivo kot nekoč, ko sem delal v razvoju in spremljal tehnologijo. Zdaj se ukvarjam samo še s pogodbami in odvetniki ter zadevami, za katere nisem najbolj motiviran. Ampak tako pač je, ko podjetje preraste prejšnje okvire.

Moja žena je art direktor v podjetju in ima izjemno pomembno vlogo. Ima tudi svojo galerijo in atelje. Oba sva še vedno zelo zaposlena, zato se največ pogovarjamo o ustvarjalnem delu. Tako močno sva vpeta vanj, da iz tega preprosto ne moreva izstopiti.

Kaj pa ima za vas potem draž?

Zelo rad spremljam svetovno prvenstvo v motociklizmu MotoGP, zato sem res vesel, da smo med strankami pridobili Hondo. Njihove zahteve so namreč izjemne in predstavljajo vrhunec tehnologije. Toliko različnih ekip in podatkov o motociklih, od Yamahe, Ducatija, Honde in KTM, kot jih ima podjetje Akrapovič, nima nihče drug na svetu. To je zame izjemen občutek.

Koliko ur na dan delate?

Manj kot včasih. Delo poskušam predajati. Vsak dan sem v podjetju vsaj pet ur. Leta tečejo in spomnim se, kolikokrat mi je oče rekel, naj se izogibam temu, da bi končal tako kot on, ki je imel pri 84 letih 64 let delovne dobe, pa se še vedno ni odločil za upokojitev. Oče mi je svetoval, naj vendarle prej preneham delati in naj v življenju počnem še kaj drugega.

So družinska kosila prepletena s pogovori o podjetju in aktualnimi problemi?

Ja. Moja žena je art direktor v podjetju in ima izjemno pomembno vlogo. Ima tudi svojo galerijo in atelje. Oba sva še vedno zelo zaposlena, zato se največ pogovarjamo o ustvarjalnem delu. Tako močno sva vpeta vanj, da iz tega preprosto ne moreva izstopiti.

Kaj po 32 letih podjetništva svetujete mladim, ki si želijo postati podjetniki?

Veliko je izhodišč, iz katerih je mogoče začeti podjetniško pot. Ampak ljudje preveč pozornosti

namenjajo powerpoint predstavitvam in te lahko kažejo zelo rožnato sliko. Ko pa podjetnik pride v pravo okolje in se stvari spremenijo, marsikdo obupa in odneha, namesto da bi vztrajal. Sedem let popolne predanosti podjetju je minimum, ko se izkaže, ali bo podjetje sploh uspelo. Zelo redko se da nekaj ustvariti na hitro. Toda potem se zgodi fenomen »easy come, easy go« (zlahka pridobljeno, zlahka izgubljeno, op. p.). Treba je trdo delati in biti izjemno osredotočen, drugače ne vidim poti, kako uspeti. Na tej poti je vedno veliko čeri.

Kje bo podjetje Akrapovič leta 2030?

Mislim, da bomo tudi takrat delali 70 odstotkov izpuhov za motocikle, kjer vsako leto rastemo. Glede avtomobilov pa menim, da bi morali ključni odločevalci, ki podajajo usmeritve za prihodnost, poleg političnih veščin poznati vsaj nekaj osnov elektrotehnike, fizike, kemije in matematike, s katero bi dokaj hitro ugotovili, da je ključen problem energetske gostote, zaradi katere denimo 100KWH baterij tehta 544 kg v nasprotju z 10 litri nafte, ki ima specifično težo 7,5 kg in 105 KWH. Po vsej verjetnosti se bo zato uvajalo tudi druge alternative, kot so vodik in sintetična goriva.

Seveda pa bi za konec omenil v tem trenutku resnično najpomembnejšo odločitev, s katero ne smemo odlašati, če se želimo energetsko osamosvojiti. Zaprtje TEŠ1 bo namreč brez takojšnje alternative v obliki nove, že zgrajene TEŠ2 pomenilo pot v energetsko odvisnost, ki bo dodatno zmanjšala našo konkurenčnost na svetovnih trgih.

Evropski parlament je pred dnevi dokončno potrdil prepoved prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov po letu 2035. Kako vi vidite to potezo, kaj pomeni za našo družbo in kaj za vaš posel?

Izjemno sem skeptičen do odločitve Evropskega parlamenta, ki trenutno brez širokega konsenza in v izjemno negotovi energetski situaciji uvaja drastične ukrepe, ki bo poleg vseh drugih, milo rečeno, spornih odločitev spodkopala temelje evropskega gospodarstva. Zaradi te odločitve bo evropsko gospodarstvo postalo nekonkurenčno v današnjem globalnem svetu, kjer poraženci ne štejejo.

Energija očitno postaja nekakšno novo zlato. Kako naj si Slovenija zagotovi več energetske suverenosti?

Če se želimo energetsko osamosvojiti, je v tem trenutku za nas resnično najpomembnejša odločitev, s katero ne smemo odlašati, iskanje dodatnih virov energije. Zaprtje TEŠ1 bo namreč brez takojšnje alternative v obliki nove, že zgrajene TEŠ2 pomenilo pot v energetsko odvisnost, ki bo dodatno zmanjšala našo konkurenčnost na svetovnih trgih.

Intervju: Igor Akrapovič

Na koliko čeri ste na svoji poti naleteli vi?

Bilo jih je ogromno. Podjetnik mora zavestno sprejeti dejstvo, da se je na svoji poti kdaj odločil tudi napačno, in takih je zagotovo kar nekaj. Podjetnik se mora stalno odločati. Med napačne odločitve na svoji podjetniški poti štejem to, da sem imel podjetji v Nemčiji in ZDA. A uspešen podjetnik svojim napakam reče »lesson learned« (lekcija naučena, op. p.), ne pa da jih premleva ter zaradi njih izgublja živce in predvsem fokus. Sam ocenjujem, da imam zdaj boljši občutek, predvsem pa znanje, da se lahko odločam res hitro in za to ne potrebujem študij ali analiz. Cena, ki jo je za to sposobnost treba plačati, pa so napačne odločitve.

Vodič skozi čeri zdajšnje krize

Za letos je gotovo samo eno, in sicer popolna negotovost, napoveduje dr. Egon Zakrajšek, višji svetovalec v Banki za mednarodne poravnave (BIS).

Kako se znajti v takšnem okolju, kako uspeti, kako izkoristiti okoliščine v svoj prid? Dr. Egon Zakrajšek podaja naslednjo analizo:

na KaJ Je TReBa leToS naJBolJ PaZITI

Letošnje in verjetno prihodnje leto bosta zaznamovani z ogromno negotovostjo. Vzrokov zanjo je več:

1. Globalna inflacija: Centralne banke na globalni ravni so se odzvale razmeroma agresivno; hitro so dvignile nominalne obrestne mere, monetarna politika pa je postala bolj restriktivna. Vprašanje je, ali so ti ukrepi dovolj za umiritev in stabilizacijo inflacije okoli dveh odstotkov, na kar praviloma ciljajo centralne banke v razvitih državah. Resda so zadnji meseci prinesli nižje številke izmerjene inflacije, a vseeno menim, da so to delno »kozmetični popravki«, še zlasti v EU. Padec inflacije v zadnjih mesecih je delno posledica ukrepov, ko so vlade dale kapice na cene energentov, in seveda padca cene nafte. Bolj problematično je to, da so se inflacijski učinki preselili v osnovne v storitve, kjer so cene bistveno bolj »lepljive« in se tudi lažje preselijo v rast plač. S tem se bo težje spopasti in centralne banke za zdaj čakajo, ali bodo prejšnji ukrepi zadostovali. To pa

pomeni, da je precej negotovosti, kar zadeva monetarno politiko v 2023.

Če je monetarna politika zaznamovana z negotovostjo, je to osnovna negotovost, ki se bo preselila na finančne trge, to pa bo vplivalo na premije tveganj. Investitorji zahtevajo kompenzacije za negotovost, pričakovani donosi pa bodo zato višji. Pričakujem, da bodo finančni trgi izjemno turbulentni, poteze centralnih bank bodo vplivale na premeščanje kapitala, kriptovalute bodo zelo volatilne ... Občutljivost različnih vrst premoženja bo vezana na obrestno mero.

2. razmere na finančnih trgih bodo negotove: Podjetniki, pričakujte, da se finančne razmere lahko zaostrijo, dostop do kredita bo težji in omejen, centralne banke pa bodo morda še višale obrestne mere. Podjetje brez likvidnosti bo močno izpostavljeno tveganju, saj lahko dostop do kreditov postane omejen in zelo drag. Zaloge kapitala bodo zaželene. Interakcija med monetarno in fiskalno politiko bo zelo zapletena: z dvigom obrestnih mer je refinanciranje dolga postalo bistveno dražje. Težave pričakujem zlasti v Evropi. Nepričakovana inflacija je sicer bistveno znižala državni dolg glede na BDP, ampak to je enkraten učinek; obrestne mere bodo vključile to inflacijsko gibanje, zaradi česar bo refinanciranje dolga postalo občutno dražje, in to v razmerah, v katerih bodo imele države izrazito potrebo po refinanciranju. To pomeni, da se bosta fiskalna in monetarna politika razšli. Države v EU z visokim dolgom glede na BDP in z velikimi potrebami, da ta dolg refinancirajo, se lahko

znajdejo v težavah, še posebej če bo potreben krepek dvig obrestnih mer, da se inflacija umiri. V takem scenariju se lahko premije tveganj na dolg bolj ranljivih držav bistveno dvignejo, kar lahko vodi v fragmentacijo držav v EU, v končni fazi pa lahko to celo ogrozi obstoj EU, kot na primer v krizi 2011–2012.

Ne glede na lekcije iz finančne krize smo zdaj v negotovih in nepoznanih razmerah in stvari se lahko obrnejo neznano kam. Podjetjem zato svetujem, da nujno okrepijo upravljanje tveganj.

ne PoZaBITe na GeopoLiTičnA

TveGAnjA

Geopolitična tveganja, ki bodo vplivala na poslovno okolje in podjetja, so zlasti naslednja:

1. Vojna v Ukrajini: očitno je, da bo še trajala, na vidiku ni miroljubnega konca vojne.

2. energetski šok: pričakovanje, da se bo EU osamosvojila od ruske energetske odvisnosti, je možno šele dolgoročno.

3. Zaton nemškega gospodarskega modela: nemška industrija, ki je temeljila na optimizirani proizvodnji z visoko dodano vrednostjo in je bila odvisna od poceni ruskih energentov, ne deluje več in nima več obetov za prihodnost. Pomembno in vplivno nemško podjetje BASF denimo svojo proizvodnjo že seli na Kitajsko, ker v Nemčiji pričakuje dolgoročno energetske stroške, ki se poslovno ne izidejo. Kratkoročno ta model ni več perspektiven. Ima pa velik vpliv na slovensko industrijo. Seveda obstajajo druge investicijske priložnosti, a je vprašanje, ali se bodo realizirale. S kančkom črnega humorja lahko rečemo, da Evropa lahko postane industrijski muzej.

KAj moRATe veDeTi o GiBAnju oBResTniH MeR

Obrestne mere bodo v Evropi nižje kot v ZDA. Ukrepi, ki znižujejo inflacijo v EU, pa bodo upočasnili gospodarsko rast. Scenariji pred enim letom, kolikšen bi bil padec gospodarske rasti, so se izkazali za preveč pesimistične. A rast se bo vseeno bistveno upočasnila. Verjetnost tehnične recesije je precejšnja, to pa bo zmanjšalo pritisk na cene zaradi manjšega povpraševanja.

Evropa je zelo odvisna od uvoza energije in ranljiva za energetske šoke, zato se preliva v cene ne da dolgoročno zadrževati s kapico

čin, da bo potreben še precejšen dvig obrestnih mer, je verjetnost za recesijo bistveno večja.

Takšni ukrepi bodo korenito zavrli gospodarsko rast in lahko povzročijo veliko nestabilnost na finančnih trgih. Seveda bo nato nujno sledilo nižanje obrestnih mer, ampak na ta vpliv bo treba še nekaj časa čakati. Pričakovanja, da lahko znižanje obrestnih mer pričakujemo že proti koncu letošnjega leta, se meni zdijo precej nerealna.

Seveda pa morajo tako podjetja kot gospodinjstva imeti pripravljen odgovor na vprašanje, kaj bodo naredila, če se obrestne mere za posojila še dvignejo.

in subvencijami. Ta pritisk se bo začel prelivati v druge cene. Inflacijski pritisk bo zato v Evropi močnejši kot v ZDA. Po mojem mnenju se lahko obrestne mere povzpnejo še precej višje, kar pa lahko povzroči trd pristanek (angl. »hard landing«) gospodarstva.

Zgodovinski nauk je, da se večina inflacijskih kriz, ki so jih centralne banke urejale, konča z recesijo. Umiritev inflacije z agresivnim ukrepanjem centralnih bank vodi v recesijo oziroma »hard landing« gospodarstva. A centralne banke se za zdaj trudijo za »soft landing« gospodarstva. To pomeni, da bi ekonomsko rast toliko ustavile, da bi se inflacija vrnila proti ciljem okoli dveh odstotkov. Če bodo centralne banke morale inflacijo regulirati na na-

ZGoDIl Se Je PaDeC Kupne moči, KAj pA DInaMIKa na TRGU Dela?

Zaradi spirale med plačami in cenami ter močnejše vloge sindikatov plače v Evropi hitijo za cenami. Kako uspešno si bodo delavci priborili nazaj kupno moč z zvišanjem plač, je odvisno tudi od pomanjkanja delovne sile. Menim, da imajo delavci moč, da si znaten del pridobijo nazaj. To bo spet ustvarilo pritisk na cene. Toda dejstvo je, da je trg dela vroč, pomanjkanje delovne sile je občutno. Po epidemiji se trg dela še vedno ni pobral na raven pred epidemijo. Emigracija je vprašljiva, zato bi ta problem težko kratkoročno rešili z uvozom delovne sile. Ker bodo pritiski na plače še večji, ta argument govori v prid scenariju,

Zgodovinski nauk je, da se večina inflacijskih kriz, ki so jih centralne banke urejale, konča z recesijo.

Po mojem mnenju se lahko obrestne mere povzpnejo še precej višje, kar pa lahko povzroči trd pristanek (angl. »hard landing«) gospodarstva.

Zakrajšek

da bodo centralne banke sprožile »hard landing« gospodarstva. Podjetja, ki delajo z visoko izobraženo delovno silo, še vedno čutijo močne posledice covida, a pripraviti se morajo na prihodnje trende. Generacije študentov, ki so covid preživeli za računalnikom, v domači sobi namesto v razredu, prihajajo na trg manj produktivne. Podjetja morajo razvijati programe za izobraževanje in zadržanje zaposlenih od udeležbe pri dobičku do fleksibilnosti delovnega časa in ukrepov za motiviranje …

KLjučno: Kje so pRiLožnosTi zA

PoDJeTJa

Menim, da je tranzicija v brezogljično družbo neizogibna in nujno potrebna, vse sile moramo usmeriti v energetsko obnovljive vire za zagotavljanje nevtralnega ogljičnega odtisa. Zavedati se je treba, da so to drage tranzicije. Uspešnejša bodo podjetja v panogah, ki bodo šla po poti »green sustainable economy«. Evropa ima to prednost pred drugimi, da je zavedanje o nujnosti tranzicije visoko.

To bo prineslo velike priložnosti za inovacije in rekonfiguracijo industrijskih procesov s potrebo po novih tehnologijah. Seveda so inovacije možne v okolju, ki je naklonjeno investicijam. Zato je ključno vprašanje: ali Slovenija zagotavlja takšne razmere?

KaJ MoRaMo TeRJaTI oD vLADe

Zdi se mi, da se mora slovenska vlada osredotočiti na tri izzive:

1. slovenska politika nujno potrebuje strateški plan, kakšno vlado slovenija potrebuje čez 5, 10 in 20 let. Taka obsežna vlada, kot jo imamo zdaj, ni učinkovita in ne ustreza izzivom. Potrebujemo strateški pristop k strateški

in digitalno naravnani vladi. To pomeni tudi zmanjšanje javnega sektorja, ki pa se ne more zgoditi čez noč. Treba je imeti strategijo, kje bo javni sektor čez 10 let, kako bo javni sektor tehnološko stabilen in okreten ter bo vključeval digitalne inovacije. Ne pozivam k nobenim hitrim in radikalnim ukrepom ali zmanjševanju javnega sektorja, spodbujam le k realnemu pogovoru, kaj je cilj vlade v prihodnjih letih.

2. potrebno je zavedanje o nujnosti velikih investicij, ki bodo omogočile tranzicijo v vzdržno zeleno gospodarstvo oziroma »green sustainalble economy«. Ali imamo davčno politiko, ki spodbuja takšen prehod? Ali je v Sloveniji okolje naklonjeno podjetništvu? Ali so spodbude za razvoj in raziskave? Ali vemo, kako narediti investicijsko okolje, ki bo pritegnilo novi kapital in ustvarjalo večjo dodano vrednost?

3. politika mora pričakovati, da bo monetarna politika iz Frankfurta (beri: eCb) morda delala proti fiskalni politiki slovenske vlade. To pomeni, da bo ECB držala obrestne mere na visoki ravni v času, ko bo konjunktura nizka, davčni priliv bo slab in zato se bodo pojavile potrebe po večjem zadolževanju. To bo zahtevalo racionalizacijo fiskalne politike. Če bo fiskalna politika neodgovorna, se bodo škarje namreč razpirale, investitorji pa lahko izgubijo zanimanje za poslovanje v Sloveniji.

Mnenja, napovedi in komentarji izražajo stališča dr. Egona Zakrajška, in ne institucije, kjer je zaposlen.

Dr. Egon

REŠITVE ZA VAŠE IZZIVE V VARJENJU IN REZANJU

info@virs.si

Uresničujemo tudi najbolj ''nore'' ideje!

Modularna robotska varilna celica RoboFlex

Sodelujoči robot CoboFlex

Robotska laserska varilna celica LaseFlex

Programska rešitev WeldCockpit AI in druge

Profesionalna varilna in rezalna oprema

Stroji za posebne namene

Izobražujemo, svetujemo, vzdržujemo

Kolumna

Novo leto se začne z novimi ambicijami, novim snegom in novim srečanjem

WEF, Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. A tako kot ambicije in sneg tudi

WEF ni več tisto, kar je bil. Letos mediji niso vedeli, kaj bi o njem poročali: ni bilo velikih govorov, odmevnih idej in zvenečih imen. Kako se je to lahko zgodilo, ko pa so predsedniki držav, vlad, uprav in institucij še pred nekaj leti storili vse, da so bili lahko tam?

Dr. Alja Brglez je bila od februarja 2013 do decembra 2022 vodja kabineta predsednika republike Boruta Pahorja. Po izteku mandata je še vedno v ekipi nekdanjega predsednika republike. Ima znanstveni doktorat iz historične antropologije ter magisterij iz zgodovine in magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Leta 2005 jo je WEF kot prvo iz Slovenije imenoval za eno od mladih voditeljev prihodnosti (Young Global Leader).

Smrt blagovne znamke ali zakaj nihče več ne hodi v Davos

AvToRicA: Alja Brglez

vjanuar 2023 smo vstopili brez velikih dvomov, ali je svet v vojni ali ne. Še vedno ji pravimo ukrajinska, a ko bodo zgodovinarji nekoč za nazaj določali, kdaj se je v resnici začela nova svetovna vojna, bodo zelo verjetno izbrali letnico, ki bo nižja od letošnje. Ko bo zabavna industrija za nazaj snemala zgodovinske franšize, v katerih se velmožje in velžene na finih obedih pogovarjajo o tem, kako jo preprečiti, medtem ko zunaj že poje vojaški boben, bo za scenografijo potrebovala prav takšna mondena srečevališča, kot je Davos. In vendar letos pod Silvretto ni bilo gostov, ki bi dajali vsaj vtis, da prihodnosti ne nazdravljajo le z drago penino, pač pa tudi z modrimi besedami.

Najlaže je reči, da se je davoška pesem izpela, Klaus Schwab pa postaral. Pred več kot pol stoletja je imel podjetniško idejo, z njo dosegel vrh in se nato vsako leto znova povzpel nanj. Zdaj, ko lahko precej visoko pride že z udobnim dvigalom in redni-

mi uglednimi sopotniki, pa to nikogar več ne zanima? Celo ti, ki se odzovejo na njegovo vabilo, ne pričakujejo, da bodo razen razgleda videli še kaj vznemirljivega. Za opis tistega, kar se z njihovega vrha vidi, zato nezainteresirano plačujejo drage agencije, kar nazadnje povzroči, da generalni sekretar OZN Antonio Guterres zveni tako, kot da prodaja kozmetiko in se jezi na gube planeta, Greta Thunberg pa na odrasle, vključno s sabo.

Ritem sveta je postal hitrejši, to vemo že nekaj časa. Če so proizvajalci novosti nekoč lahko čakali, da so jih enkrat na leto predstavili na veliki svetovni razstavi, danes tekmujejo za stotinke. Filmi ne čakajo na festivale, serije ne na tedensko predvajanje, knjige ne na velike sejme; za vsako železo se ve, da ne bo dolgo vroče. Še posebej to velja za osebne blagovne znamke: po tem, ko je lani umrla kraljica Elizabeta II., je zelo verjetno, da nikoli več nobena ne bo trajala tako dolgo. Kraljica je z vsem, kar je počela in poosebljala, dajala smisel prepriča-

nju, da je za trajnost potrebna stabilnost. Tako staromodnih oseb pa je danes malo in ni jim lahko, saj vse dela proti njim. Za primer vzemimo Cristiana Ronalda. Kdor v sebi nima Ronaldove moči in vztrajnostnega momenta ali pa je preprosto že doumel duha časa, zato raje sledi maksimi, da bistvo trajnosti ni stabilnost, temveč ravno nasprotno: muhavost, spremenljivost, celo negotovost. To dokazuje Elon Musk in to razume Trump. Oba morda tudi vesta, da to pravilo velja le v pogojih nemotenega blagostanja, a zanju pravila tako ali tako ne veljajo, blagostanje pa.

Za kontrapunkt tej spremenljivosti in minljivosti skrbijo znamke, ki so večje od časa, torej Coca-Cola, Lego, Disney, Nike, Adidas in podobne. Teža njihovega bremena je enaka Atlasovi: dokazovati morajo, da svet še stoji, da so tudi razmerja v njem stabilna in da se kapitalizem ne maje.

WEF je včasih vse to razumel. Ponosen je bil, da lahko na svoja mlada ramena prevzame delček peze sveta. To je bil čas, ko je bilo vse logično. Ko je Schwab k razmisleku povabil vizionarje, jim je lahko vnaprej postavil vprašanje in nato en teden poslušal njihove odgovore ter jih celo leto prodajal svetu kot usmeritve, navodila in svarila. V alpski vasici je nastal brand, ki so ga svizci zavili tako, da je petdeset let ohranjal svojo moč. Pridigal je o boljšem svetu in o tem, kaj lahko k temu prispevamo vsi, najbolj pa tisti, ki imajo veliko, saj bodo potem imeli še več. Tudi to se je zdelo logično in dolgo ni nikogar motilo. Pol stoletja WEF je bil namreč hkrati čas skoraj osemdesetih let miru v Evropi, torej čas nenehne rasti in blaginje. Vizionarji Davosa so predvideli digitalno pilulo

in virus in Harari je pravi čas opozoril na izgubljanje človeka v algoritmu, niso pa se pripravili na konec blagostanja. Dolgost življenja našega ni več kratka, zato se morda komu zdi, da je večnost dosegljiva bolj, kot je bila.

Pa ni – ker dolgost polnimo s trenutki, in ne s trajanjem. In tako se je možu, ki si je vse življenje pripravljal govor za dan, ko bo dobil Nobelovo nagrado za mir, zgodilo, da je ostal brez besed, ko je vojna segla tudi v njegovo švicarsko vas. V Davos je sicer povabil soprogo ukrajinskega predsednika in s tem dobil trenutek pozornosti. Vojna v Ukrajini pa traja in se nadaljuje, četudi med novicami zdaj že dolgo nima več moči za uvrstitev med prvih deset najbolj klikanih.

Ritem sveta je postal hitrejši, to vemo že nekaj časa. Če so proizvajalci novosti nekoč lahko čakali, da so jih enkrat na leto predstavili na veliki svetovni razstavi, danes tekmujejo za stotinke. Filmi ne čakajo na festivale, serije ne na tedensko predvajanje, knjige ne na velike sejme; za vsako železo se ve, da ne bo dolgo vroče.

Pogovor: Andrej Lasič, član uprave NLB

Naš velik potencial je loGistika

Kakšno leto je pred podjetniki in kako izkoristiti poslovne priložnosti, ki prihajajo naproti?

ljub dinamičnemu letu, ki je za nami, je danes perspektiva za slovenska podjetja boljša kot še pred nekaj leti, Slovenija pa je v letošnje leto vstopila kot ena od najbolje pripravljenih evropskih držav,« ocenjuje Andrej Lasič, član uprave NLB, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. Gospodarstvu je po letu epidemije uspelo premostiti težave, stabilizirati nabavne poti, delovne procese in obratni kapital. Tudi šok s cenami energentov, ki je sledil vojni v Ukrajini, je evropskim vladam uspelo stabilizirati in vse to se danes odraža v pripravljenosti gospodarstva, pravi sogovornik. »Knjige naročil so polne, marže so v povprečju visoke, zadolženost gospodarstva pa je rekordno nizka,« povedano utemeljuje Lasič. Podjetja imajo približno 11 milijard dolga v razmerju do nekaj

»K

več kot 50-milijardnega BDP-ja. To predstavlja 20 odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje 40 odstotkov.

Da so slovenska podjetja agilna in zdrava, kažejo tudi podatki o brezposelnosti, ki je praktično ni, pravi Lasič. Je pa dejavnik negotovosti pridobivanje pravih kadrov. To je povezano z dvema vidikoma: s poslovnim okoljem in demografijo, ki je posebej težavno vprašanje na območju jugovzhodne Evrope oziroma zahodnega Balkana, pravi sogovornik. »Mladi odhajajo iz vseh držav, v regiji je Slovenija še v najboljšem položaju. Prebivalstvo se hitro stara, stopnja rodnosti je nizka. Če pogledamo demografijo skozi strateški vidik, bo to v prihodnjem desetletju predstavljalo velik izziv. Določeni deli regije, od koder je v preteklosti veliko kadrov pridobivala tudi Slovenija, so popolnoma opuščeni.«

Če želimo imeti proizvode z višjo dodano vrednostjo, moramo na sistemski ravni zagotoviti stimulativno okolje in privabiti ljudi z boljšo izobrazbo, ki bodo prispevali najboljše rešitve. »Temu moramo prilagoditi davčno politiko, razbremeniti

Pogovor: Andrej Lasič, član uprave NLB

34 Pogovor: Andrej Lasič, član uprave NLB

delo in postati privlačni za najboljše, za inženirje, razvojnike in tehnologe, sočasno z vpeljavo avtomatizacije. Ne moremo razmišljati drugače. Le tako lahko slovensko gospodarstvo preobrazimo iz predelovalnega gospodarstva v gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo in Slovenijo pripeljemo v družbo najrazvitejših držav,« meni Lasič.

KRepiTev AvTomATizAcije

IMF (Mednarodni denarni sklad, op. a.) je pred dnevi popravil oceno letošnje globalne gospodarske rasti na 2,9 odstotka, v primerjavi s prejšnjimi napovedmi pa zmanjšal oceno verjetnosti recesije. IMF Evropi pripisuje več gospodarskega optimizma kot drugim območjem tudi po zaslugi hitre krotitve visokih cen energentov.

Rešitev za kadrovske manke so lahko investicije v tehnologijo, ki temeljijo na avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji.”

Ko govorimo o visokih cenah energentov: te so podjetja v zadnjem letu spodbudile k razmišljanju, kako z enako količino energije proizvesti več ali z manj energije doseči enak obseg proizvodnje kot prej. »Nauk zadnjih mesecev je, da je z majhnimi premiki in spremembo navad mogoče znižati porabo elektrike za deset odstotkov in ohraniti enak poslovni zagon. Če bomo pri tem ostali, ocenjujem, da je v Evropi dovolj proizvodnih zmogljivosti, da zagotovi energijo za celotno celino.« V zadnjem obdobju so se številna podjetja pretežno posvečala kratkoročnim načrtom, od vzdrževanja varnostnih zalog do zagotavljanja zadostne likvidnosti za premoščanje energetskih šokov. Pomembno je, da pozornost namenijo srednjeročnemu načrtovanju, pravi Lasič. To vključuje različne vidike.

»Smotrno je razmišljati o avtomatizaciji, ki bo podjetjem zagotovila več kapacitet. Vodilo naj bo, da investiraj v tisto, kar znaš. Izkušnje učijo, naj se podjetja ne odmikajo od svoje jedrne dejavnosti. Obenem to narekuje potrebe po ustreznih kadrih s specifičnimi znanji,« poudarja Lasič in dodaja, da je pri teh korakih ključen partner banka. Prav banka svetuje, kako postaviti strukturo finančnih virov in sredstev ter kako pripraviti temelje za stabilno financiranje. »Podjetniki morajo poskrbeti, da imajo po obsežni investiciji dovolj sredstev za obratni kapital. Ko širiš proizvodnjo, se krepi potreba po obratnem kapitalu, in tukaj je banka ključen partner.«

zGoDovinsKA pRiLožnosT

»Slovenija ima eno od najbolj raznovrstnih gospodarstev v Evropi, saj nismo odvisni zgolj od ene same panoge. Gradbeništvo, bančništvo, turizem v strukturi gospodarstva predstavljajo vsak manj kot deset odstotkov, zelo razvejana je predelovalna industrija z 20 odstotki. Naša podjetja so vezana na različne trge, zahodne in vzhodne, ta razvejanost pa pomeni večjo odpornost proti šokom,« ugotavlja Lasič.

Sogovornik dodaja: »Predvidevamo lahko, da bodo Nemčija, Italija in druga velika gospodarstva v prihodnje želela zmanjšati odvisnost od oddaljenih vzhodnih partnerjev. Stremela bodo k večjemu nadzoru nad dobavnimi verigami in bodo odprta za nova sodelovanja. Nizka zadolženost in finančna kondicija sta v tem pogledu dejavnika, ki slovenskim podjetjem omogočata zelo dobro izhodišče in primerjalno prednost. Kakovost in zanesljivost sta lahko pri vsem naštetem aduta slovenskih podjetnikov.«

komisije bo letošnja

gospodarska rast

Ob umirjanju razmer v trenutnem evropskem žarišču Lasič pričakuje nove, dodatne priložnosti. »Ko bo trenutno prizadeti vzhodni del Evrope lahko nadaljeval razvoj, bodo lahko k temu prispevala tudi slovenska podjetja – tako pri obnovi Ukrajine kot pri revitalizaciji odnosov z Rusijo,« pravi Lasič. Ob tem izpostavlja, kot pravi,

po napovedih evropske

1-odstotna, v 2024 se bo okrepila na 2 odstotka. inflacija bo letos po napovedih evropske komisije

6,1-odstotna, prihodnje leto bo zdrsnila na 3,5 odstotka.

Ključavnice za pametne sisteme pisarniških in garderobnih omaric v

Za varne možnosti shranjevanja osebnih stvari, dokumentov, garderobe, paketov, delovne opreme zaposlenih ali obiskovalcev.

Minimalistične ključavnice, ki se zlahka zlijejo z dizajnom vašega prostora, brez težav pa jih lahko namestite tudi na obstoječe omarice in odklepate z obstoječimi mediji.

• Različni načini odklepanja (RFID medij, koda, mobitel) in napajanja (baterije ali On-line).

• Upravljanje preko centralnega terminala ali vsake omarice kot samostojne enote.

• Dodatne funkcije: USB polnjenje, osvetlitev, svetlobni in zvočni alarmi,...

36 Pogovor: Andrej Lasič, član uprave NLB

Andrej Lasič je član šestčlanske uprave NLB, pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. Kariero v NLB je začel pred desetimi leti. Preden je postal član uprave, je bil njen pomočnik, pred tem pa izvršni direktor Sektorja ključnih strank.

zgodovinsko priložnost naše države, da izkoristi kombinacijo geografske umeščenosti v središčno Evropo, kjer smo poznani in kamor izvozimo 70 odstotkov ustvarjenega, in zelo dobro poznavanje regije JV Evrope.

»Zelo dobro lahko izkoristimo proizvodne kapacitete jugovzhodne Evrope ter na drugi strani znanja razvoja in trženja, ki ga imajo naša podjetja. Širitev proizvodnih kapacitet, tudi z akvizicijami, lahko podjetja nadgradijo z ustvarjanjem dodane vrednosti z izdelki za zahodne trge. Slovenija lahko sodeluje tudi pri regijskih infrastrukturnih projektih na področju trajnosti, varovanja okolja in zadrževanja mladih, kjer velik del tega prostora zdaj ne more narediti preboja. K vsemu naštetemu bi lahko pripomogle tudi razvojne banke, ki jih preostale države v regiji JV Evrope še nimajo.«

»Vzpostavljanje novega proizvodnega procesa zahteva finančni in časovni vložek, pa tudi vložek v znanje. Uvedba nove tehnologije v podjetjih v povprečju traja od enega leta do dveh let. Podjetja morajo peljati vzporedna procesa, starega in novega. To je lahko izjemno zahtevno, saj za takšno dvotirnost potrebujejo občutno več kadrov. Zato se mnoga za tovrstne investicije ne odločajo. Tukaj je lahko priložnost za akvizicije in s tem prevzem obstoječih kapacitet v drugih delih regije,« pravi Andrej Lasič.

38 Pogovor: Andrej Lasič, član uprave NLB

NASVET ANDREJA LASIČA invesTiRAjTe pReuDARno, posKRBiTe

3. inVestiraJte V kadre in dodano Vrednost

zA

LiKviDnosT in ZaloGe

Raven zadolženosti slovenskega gospodarstva in močna diverzifikacija sta dober temelj v trenutnih razmerah, ko smo v obdobju nekoliko višje negotovosti, izpostavlja Andrej Lasič, ki kljub temu poudarja nujnost revitalizacije ter prenove kratko- in srednjeročnih načrtov v podjetjih. Podjetja naj pozornost posvetijo naslednjim vidikom:

1. poskrbite Za dodatno likVidnost Visoko likvidna podjetja so manj izpostavljena tveganjem. Podjetja naj natančno opredelijo in po potrebi prilagodijo kratkoročne poslovne načrte – predvsem likvidnostni načrt za prihodnjih nekaj mesecev. Pripravijo naj tudi načrt odzivanja v primeru črnega scenarija in opredelijo, do katere točke »preživi« dobičkonosnost proizvodnje.

2. ZaGotoVite si obratni kapital

Če še niste, pristop pravočasne dobave (just-in-time, op. a.) spremenite v pristop varnostnih zalog, ki bodo v prihodnjih mesecih poglavitnega pomena. S tem se boste izognili motnjam distribucijskih poti, znižali boste tudi odvisnost od oddaljenih proizvajalcev in dobaviteljev.

»Kadri, kadri, kadri – to je smer, ki naj jo uberejo podjetja za dvig dodane vrednosti,« pravi Lasič in dodaja: »Z integracijo določenih proizvodnih kapacitet, ki so v preteklosti potekale zunaj podjetja, boste zmanjšali odvisnost od oddaljenih proizvajalcev in dobaviteljev. Visoka zaposlenost bo podjetja silila v tehnološke investicije, ki temeljijo na avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji. Preudarne investicije z visoko dodano vrednostjo so korak h grajenju konkurenčne prednosti in s tem odpornosti proti tržnim šokom.«

4. Zelena preobraZba Za VeČJo robUstnost

S sledenjem okoljskim, socialnim in upravljalskim standardom (ESG-standardi, op. a.) podjetja izboljšujejo energetsko učinkovitost, zmanjšujejo ogljični odtis in gradijo odpornost proti tržnim šokom. Upoštevanje ESG-standardov odpira številne možnosti za ugodnejše pridobivanje finančnih virov. »Podjetja naj racionalizirajo porabo energije. Praksa številnih podjetij v zadnjih mesecih dokazuje, da je porabo mogoče znižati tudi z majhnimi koraki.«

LoGisTiKA nA višji RAvni

NLB Skupina je vodilna bančna skupina v jugovzhodni Evropi s skoraj tremi milijoni strank. Poleg Slovenije je NLB Skupina prisotna na petih regijskih trgih: v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji in na Kosovem. NLB je prva banka s sedežem in izključnim strateškim interesom v jugovzhodni Evropi in prva družba, ki kotira na Ljubljanski borzi, ki je za svoje delovanje in poslovne procese prejela trajnostno bonitetno oceno podjetja Sustainalytics, enega od vodilnih neodvisnih podjetij za raziskave, bonitetne ocene in podatke o ESG na svetu.

Na vprašanje, katere panoge so tiste, ki bodo v prihodnje z doseganjem visoke dodane vrednosti poganjale slovensko gospodarstvo, Lasič poleg farmacevtov izpostavi avtomobilsko industrijo, turizem in logistiko. Posebej zadnja ima ogromen potencial, da postane most med srednjo in vzhodno Evropo. Pri tem nam lahko pomaga naravna geografska lega.

»Govorim o upravljanju logističnih tokov, ki bi jih morali v naših logističnih centrih s pomočjo digitalizacije in znanja povezati z drugimi dejavnostmi in tako ustvarjati novo vrednost. Slovenija ima potencial, da zaokroži in prevzame end-to-end (celovito povezan, op. a.) logističen proces v tem delu Evrope. Imamo lokacije v Sežani, Prekmurju in še kje, kjer bi lahko unovčili ta potencial. S tem bi zmanjšali število členov v verigi do končnega kupca, pohitrili procese in dodali vrednost, ki jo sicer ustvarjajo drugi poslovni igralci.«

Pogovor: Andrej Lasič, član uprave NLB

Predvidevamo lahko, da bodo Nemčija, Italija in druga velika gospodarstva v prihodnje

želela zmanjšati odvisnost od

oddaljenih vzhodnih partnerjev. Stremela bodo k večjemu nadzoru nad dobavnimi

verigami in bodo odprta za nova

sodelovanja. Nizka zadolženost in finančna kondicija sta v tem pogledu dejavnika, ki slovenskim podjetjem omogočata zelo dobro izhodišče in primerjalno prednost. Kakovost in zanesljivost sta lahko pri vsem naštetem aduta slovenskih podjetnikov.”

PiSmO za srečo in blaginjo

ČlAnI SBC

podpirajo projekte, ki v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi razvijajo lokalno okolje ter preprečujejo revščino in socialne stiske. Tako pravi eno izmed 6 zlatih vodil kluba.

To pomembno načelo odgovornega podjetništva SBC v letu 2023 uresničuje z obiski v 12 slovenskih regijah, kjer v dialogu z župani in lokalni -

Tmi prebivalci odpira prostor za razpravo ter sodelovanje pri projektih in aktivnostih, ki pripomorejo k izboljševanju življenjskega prostora. Tega v pomembni meri oblikujejo podjetniki, med njimi številni člani kluba, ki v lokalno okolje prinašajo delovna mesta ter prispevajo k razvoju urbanih središč in podeželja. Prvi podpis pod pismo o nameri za medsebojno sodelovanje, iskanje rešitev ter lokalni napredek in razvoj je ob predsedniku SBC Jocu Pečečniku januarja prispeval grosupeljski župan Peter Verlič. Na dogodku SBC pri vas so v Grosupljem pismo podpisali župani in predstavniki 11 drugih občin iz

Manifest Uspešna slovenija 2025

je klub oblikoval kot

jedrnata navodila za srečno državo, v kateri je lepo živeti. Med drugim lahko

v njih preberemo:

»Uspeh pripada vsem, za njim stoji vitka in učinkovita država, ki je v službi vseh prebivalcev.«

osrednjeslovenske regije. Na februarskem obisku savinjske regije, ki je potekal v Tehnoparku v Celju, je pismo podpisalo 18 tamkajšnjih županov. SBC bo do konca leta k podpisu pisma povabil župane vseh 212 slovenskih občin. Z enim glavnim namenom: da bo v Sloveniji več blaginje in zadovoljstva in da bo, kot piše v manifestu kluba Uspešna Slovenija 2025 , naša država uspešna in vzor drugim.

močno povezAni, A ne nAjBoLj zADovoLjni

Slovenija se na svetovnih lestvicah kakovosti življenja praviloma uvršča visoko. Tuje raziskave med kvalitetami pogosto omenjajo odlično lego, neokrnjeno naravo in relativno dobro razmerje med delom in prostim časom. Močan čut za skupnost, kakovostno izobraževanje in varnost so značilnosti, ki v slovenskem okolju izstopajo pozitivno, izhaja iz raziskave OECD

Better Life Index. Manj uspešna je Slovenija pri razpoložljivem dohodku prebivalcev in zadovoljstvu z življenjem, ugotavlja OECD, ki meritve kakovosti življenja izvaja med 38 članicami, demokracijami z odprtim tržnim gospodarstvom.

Joc Pečečnik, predsednik

SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, in Peter Verlič, župan občine Grosuplje, ki je prvi med slovenskimi župani podpisal pismo o sodelovanju s klubom.

Na dogodku v Tehnoparku v Celju je bilo več kot sto udeležencev.

Kako do razpisov v 2023

Kaj morate vedeti o razpisih za nepovratna sredstva, ki bodo podjetjem na voljo v letošnjem letu

vletu 2023 bo podjetnikom na voljo veliko možnosti pridobitve subvencij ter ugodnih kreditov. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo v letu 2023 namenilo nepovratna sredstva za področja: raziskave in razvoj za krožno gospodarstvo, digitalizacija malih in srednje velikih podjetij, lesarstvo, učinkovita raba energije, prehod v krožne poslovne modele ... Vedno več ugodnih kreditov pa lahko pričakujemo s strani Slovenskega podjetniškega sklada, SID Banke in Regionalnega sklada.

KaTeRI RaZPISI BoDo

aKTUalnI MeD MaRCeM in junijem 2023?

Za podjetja je izjemno pomembno, da se pripravijo na prehod v krožno gospodarstvo, saj bodo zaradi večanja konkurenčnosti in gospodarskih pritiskov po spremembi sčasoma primorana v največji možni meri vpeljati krožno gospodarstvo. Zaradi navedenega bo večina nepovratnih in povratnih sredstev namenjena temu.

sReDsTvA zA RAzvoj in RAzisKAve

Na področju razvoja in raziskav (RR) je odprt razpis za sofinanciranje projektov od prototipa do skoraj končnega produkta (od TRL 6 do TRL 8). Okvirna viši-

na nepovratnih sredstev za leto 2023 je 22,5 mio EUR. Podprli bodo predvidoma 70 RR-projektov s tematiko krožno gospodarstvo. Rok za prijavo je 3. 4. 2023.

Prijavi se lahko konzorcij vsaj dveh podjetij in največ treh. Vsak konzorcij bo lahko prejel do 300.000,00 EUR nepovratnih sredstev. Višina subvencije je odvisna od podjetja in sestave konzorcija ter se giblje med 25 in 60 odstotki. Projekt lahko traja največ 24 mesecev.

Upravičeni so stroški plač raziskovalcev in tehničnega osebja, stroški storitev zunanjih izvajalcev (do 30 odstotkov celotnih stroškov), investicije v neopredmetena sredstva ter posredni stroški (15 odstotkov upravičenih stroškov plač).

V nadaljevanju leta 2023 je pričakovati razpise za sofinanciranje mladih raziskovalcev v podjetjih, razvoj demo pilotov, izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih procesov ter sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo.

sReDsTvA zA invesTicije

Kohezijska sredstva se osredotočajo bolj na sofinanciranje RR kot na investicije. Nepovratnih sredstev za ta namen bo v letu 2023 zato veliko manj kot v letu 2022.

Pričakujemo pa lahko naslednje razpise:

lesarstVo – razpis bo namenjen MSP-jem, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. Z javnim razpisom bodo krepili vlaganja v kapacitete za večjo predelavo lesa. Upravičeni stroški bodo stroški opredmetenih sredstev (nakup zemljišč, stroški gradnje, stroški opreme in naprav), stroški neopredmetenih sredstev (patenti, licence, programska oprema …) in stroški zunanjih izvajalcev.

enerGetske obnoVe posloVniH staVb – podjetja, katerih namen je energetsko obnoviti poslovne stavbe, bodo tudi v 2023 lahko prejela 20 odstotkov nepovratnih sredstev za obnovo fasade, menjavo razsvetljave, novo izolacijo, nakup toplotnih črpalk, izgradnjo sončnih elektrarn in menjavo strojev za energetsko bolj učinkovite. Poleg nepovratnih sredstev je na istem razpisu na voljo tudi do 80 odstotkov ugodnega kredita (obre-

Kristina Kočet Hudrap, podjetje Tiko pro

Mednarodni strokovnjaki za trajnost so potrdili: ustvarjamo boljše sledi.

Izboljšanje kakovosti življenja v naši domači regiji, Jugovzhodni Evropi, je eden naših ključnih ciljev. Na to pot smo stopili premišljeno, odločeni ustvarjati boljše sledi za sedanje in prihodnje generacije. Naša prizadevanja in napredek so prepoznali tudi pri Sustainalyticsu, vodilnem podjetju za trajnostne bonitetne ocene, ki nas je uvrstilo med 15 % vodilnih družb na svetu. Smo prvi v Jugovzhodni Evropi, ki smo prejeli njihovo oceno trajnostnega tveganja ter tako potrdili, da srčna skrb za regijo, ki jo imenujemo naš dom, odmeva tudi po svetu.

©2022 Sustainalytics. Vse pravice pridržane. Oglas vsebuje informacije, ki jih je razvilo podjetje Sustainalytics (www.sustainalytics.com). Te informacije in podatki so last podjetja Sustainalytics in/ali njegovih dobaviteljev (podatki tretjih oseb) ter so na voljo samo v informativne namene. Ne predstavljajo odobritve katerega koli izdelka ali projekta ali naložbenega nasveta in ni zajamčeno, da so popolni, pravočasni, točni ali primerni za določen namen. Njihova uporaba je predmet pogojev, ki so na voljo na www.sustainalytics.com/legal-disclaimers.

stna mera trenutno še ni znana) z odplačilno dobo do 15 let. Razpis bo odprt do porabe sredstev.

NAPrAvE zA SAmOOSkrBO

Z elektriČno enerGiJo – predmet razpisa so nepovratne finančne spodbude (do 25 odstotkov) za naložbe nakupa in vgradnje naprav za samooskrbo z električno energijo. V okviru razpisa je mogoče upravičiti tudi baterijski hranilnik. Razpis je odprt do porabe sredstev.

V nadaljevanju leta 2023 so predvidene subvencije tudi za naložbe v osnovna sredstva, ki bodo neposredno povezana z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi, naložbe v daljinska ogrevanja na biomaso, postavitev vetrnih elektrarn ... za večje naložbe zakon o spodbujanju investicij omogoča direktne potrditve subvencij na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Za druge investicije bodo na voljo povratni viri financiranja.

sReDsTvA zA

DIGITalIZaCIJo In vAvčeRji

diGitaliZaCiJa – na to temo se pričakujejo razpisi za digitalno transformacijo MSP-jev. Kot predhodno bodo podjetja dobila možnost sofinanciranja izdelave digitalne strategije prek vavčerja, ki pa bo pogoj za uspešno prijavo na kasnejši razpis. Trenutno napovedanih 30 odstotkov subvencije in 70 odstotkov ugodnega povratnega vira.

Ko ugotovimo, da razpis ustreza našemu projektu, je naslednji korak pregled vseh pogojev razpisa, to pa so: kdo se lahko prijavi, kdo so upravičenci, ki izpolnjujejo vse pogoje razpisa, imeti moramo že pripravljeno vso potrebno gradbeno in tehnično dokumentacijo.

Načrtovanje projekta naj vodijo potrebe in/ali problemi, ki jih želite rešiti. Ob načrtovanju izvedbe projekta morate razmisliti o svojih finančnih, kadrovskih in časovnih zmožnostih za izvedbo projekta.

Ključna je ocena stroškov projekta in finančnih virov, ki jih lahko zagotovimo. Predvsem je pomembno, da v projekt, ki se prijavlja na razpis, vključimo zgolj stroške, ki so upravičeni po razpisu, če je to seveda možno, toda višji ko so stroški projekta, večje je finančno tveganje in možnost kasnejših nepredvidenih finančnih zapletov.

krožno GospodarstVo – nepovratna sredstva na tem razpisu so podpora MSP-jem pri strateški trajnostni in krožni transformaciji poslovanja. Izvajanje projekta je ločeno na dva sklopa: prvi je namenjen izobraževanju, drugi pa investicijam v opredmetena ter neopredmetena osnovna sredstva, strošek osebja, pogodbenih raziskav, znanja in patentov ... Višina subvencije za podjetja do 20 zaposlenih je 40.000,00 EUR, za podjetja od 20 do 250 zaposlenih pa 90.000,00 EUR. Roki so od 16. 2. 2023 do 15. 4. 2024.

sklad Za praViČen preHod – dvema premogovniškima regijama, Zasavju in Šaleški dolini, zagotavlja posebna sredstva za spodbujanje investicij za prehod v brezogljično družbo.

VaVČerJi – Vavčerski sistem je v Sloveniji že dobro poznan. Podjetja lahko dobijo do 9.999,00 EUR nepovratnih spodbud za različne storitve, ki so lahko podpora za kasnejšo prijavo na kakšen večji razpis. Vavčerji so ali bodo na voljo za: izdelavo LCA-analize, dvig digitalnih kompetenc v podjetju, vavčer za prenos lastništva, vavčer za izdelavo digitalne strategije, vavčer za kibernetsko varnost ...

KoRAKi Do pRijAve Prvi in najpomembnejši korak je seveda ideja oziroma to, da je idejni projekt zastavljen v skladu z vizijo in poslanstvom podjetja, saj bo le tako ob pomoči nepovratnih sredstev zaživel v polni moči in sijaju. Iz razpisa moramo razbrati cilje, saj se tako prepričamo, ali naš projekt sledi tem ciljem. Zmotno je namreč mišljenje, da moramo projekt zastaviti na podlagi razpoložljivih razpisov.

Časovnica izvedbe projekta se mora skladati s termini razpisa, predvsem pa mora biti terminski načrt izvedbe projekta zastavljen realno, saj lahko, če rokov iz prijave ne dosegamo in sprememb ne sporočimo pravočasno, izgubimo pravico do refundiranja nepovratnih sredstev.

Pomemben kriterij ocenjevanja projektov je pozitiven vpliv na okolje. Ocena vpliva projekta na okolje je stalnica vsakega razpisa. Tako morajo na primer podjetja že ob nakupu stroja vedeti, kako bo uporaba novega stroja pozitivno vplivala na okolje.

ne poZabite! Projektna prijava mora biti prepričljiva, tehnično pravilna in natančna. Treba je vedeti, da ocenjevalci niso iz vašega podjetja in velikokrat ne poznajo vašega specifičnega področja dela. Projektni predlog naj bo zato napisan zanje.

projektna prijava mora biti prepričljiva, tehnično pravilna in natančna.

Spus�tesvežveter vvašefinance

Davčne novosti v letu 2023 lahko vplivajo na vaše odločitve v podjetju in tako tudi na poslovni rezultat, zaradi česar jih ne smete spregledati. V nadaljevanju zato na kratko predstavljamo izbrane novosti, ki jih je dobro poznati.

DoHoDninsKi zAKon nesKLADen z usTAvo?

Naj spomnimo: državni zbor je konec novembra sprejel novelo Zakona o dohodnini, ki je prinesla ostro davčno politiko, kot so višja obdavčitev podjetnikov, nižja splošna davčna olajšava, ukinitev usklajevanja olajšav z inflacijo, višja obdavčitev najemnin, enotna obdavčitev kapitalskega dobička iz prodaje lastnih deležev ne glede na trajanje imetništva in višja obdavčitev visoko izobraženih kadrov. Poslanci opozicijskih strank NSi in SDS ter nato še Državni svet so na poziv 13 združenj vložili pobudo za presojo ustavnosti.

Zakaj bi bila novela lahko neustavna? Poslanci so v zahtevi med drugim zapisali, da zato, ker grobo posega v ustanovno zagotovljene pravice. Prepričani so, da je vsebina ukrepov neskladna z načelom pravne države in načelom enakosti, učinkuje retroaktivno in pravno primerljive položaje obravnava neenako, deloma pa posega tudi v pravico do zasebne lastnine. Ustavno sodišče se je odločilo, da izvajanja novele ne bo zadržalo, bo pa o njeni ustavnosti odločalo prednostno.

TRAnsAKcije, v KATeRiH so uDeLeženi zAvoDi, niso DAvčno nevTRALne

Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 90/2020 zavzelo stališče, da se lahko zavodu prizna davčno nevtralna obravnava pri združitvah in delitvah, če so za to izpolnjeni pogoji. Furs smo zato zaprosili za pojasnilo, ali enako velja pri transakcijah zamenjave kapitalskih deležev. Prejeli smo presenetljivo pojasnilo, da je bila zadeva, o kateri je odločalo Vrhovno sodišče, vrnjena davčnemu organu v

ponovni postopek, v katerem je davčni organ ponovno izdal odločbo, da zavodu pri združitvah in delitvah ni priznana davčna nevtralnost. Po naših informacijah je bila zoper odločbo davčnega organa vložena pritožba, postopek pa še ni zaključen. To pomeni, da bo Furs do dokončne rešitve citirane zadeve (morda celo pred Ustavnim sodiščem), ob izpolnjevanju pogojev, kot davčno nevtralne obravnaval le transakcije, v katere so vključene gospodarske družbe ali zadruge.

pRenos nepRemičnine v GospoDinjsTvo poDjeTniKA

BisTveno »DRAžji«

Podjetnik je kupil nepremičnino za 122.000 evrov, skupaj z DDV. Od države je takoj dobil povrnjenih 22.000 evrov DDV. Če se odloči za prenehanje dejavnosti pred potekom 20 let od nakupa, mora opraviti popravek DDV v skladu z 69. členom ZDDV-1. Predpostavimo, da se podjetnik odloči za prenehanje dejavnosti po 19 letih od nakupa. Nepremičnino lahko neodplačno prenese nase, pri čemer osebno ne plača niti DDV niti davka na promet nepremičnin, kot podjetnik pa mora vrniti 1/20 (neupravičeno) povrnjenega DDV, to je 1.100 evrov. Po novem naj to ne bi veljalo več! Furs je izdal pojasnilo št. 4230-358/2022, iz katerega izhaja, da mora podjetnik, ki preneha opravljati dejavnost in neodplačno prenese nepremičnino v gospodinjstvo, plačati polni 22-odstotni DDV glede na tržno vrednost nepremičnine. Denimo, da je vrednost nepremičnine v 19 letih zrasla na 200.000 evrov. To pomeni, da je »strošek« DDV ob prenehanju podjetnika namesto 1.100 evrov kar 44.000 evrov. Teoretično, glede na okoliščine posameznega primera, bi se dalo takšni neugodni obdavčitvi v višini 44.000 evrov izogniti s prodajo nepremičnine po 2 % davka na promet nepremičnin, z opcijsko obdavčitvijo po 76a. členu ZDDV-1 oziroma s prenehanjem identifikacije za DDV, vendar pa je to treba presoditi za vsak primer posebej.

V prispevku so opisane davčne spremembe, ki so bile pričakovane oziroma v veljavi na dan zaključka redakcije, 20. februarja. Zaradi vloženih pravnih sredstev obstaja možnost drugačnih rešitev od opisanih v prispevku.

preHiteVaJo nas držaVe, s katerimi se ne želimo niti primerjati

Poleg zunanje ministrice Tanje Fajon je bil letos na Svetovnem gospodarskem forumu WEF samo

še nekdanji minister za digitalizacijo Boris Mark Andrijanič. Rdeča nit pogovorov je bilo sodelovanje v razdrobljenem svetu, seveda tudi z vidika digitalizacije in vpliva umetne inteligence na gospodarstvo in demokracije. »Večina se nas ne zaveda, kaj preboj na področju umetne inteligence prinaša za našo družbo in gospodarstvo. To so izjemne priložnosti za povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov, pa tudi za številne izzive, zlasti na področju dezinformacij in propagande ter ubranitev demokracije pred računalniško ustvarjenimi dezinformacijami. Med takšnimi so denimo 'deepfakes', ki jih bo vse težje ločevati od resnice. Vemo, da Rusija že desetletja vodi izjemno agresivno propagando na družbenih omrežjih, a pri tem še zdaleč ni edina. Če se želite sami prepričati, kako zmogljiva je danes umetna inteligenca, preizkusite ChatGPT, ob katerem boste obnemeli. Prav je, da EU sprejema pravila, ki urejajo področje umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij.«

V Davosu je prevladalo prepričanje, da bo umetna inteligenca prinesla potrebo po drugačnem naboru kadrov, kot jih imajo podjetja danes. Omogočala bo razvoj rešitev, orodij in storitev, ki bodo bistveno naprednejša od današnjih.

»Zagotovo je letos med 2.500 gosti najbolj izstopal prav nek-

BORIS MARK AndRIjAnIČ

Nekdanji minister za digitalizacijo, ki polovico časa preživi v Oxfordu, drugo polovico pa službeno po različnih državah, o Sloveniji z vidika trendov digitalizacije.

danji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, ki bo maja letos dopolnil 100 let. Izstopali sta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in prva dama Ukrajine Olena Zelenska. Iz naše regije pa se je zagotovo najbolj izkazal hrvaški premier Andrej Plenković,

ki je nastopal na več osrednjih okroglih mizah, ne samo o balkanskih vprašanjih, temveč tudi o vprašanjih glede prihodnosti EU,« pojasnjuje Andrijanič. Po njegovem mnenju smo priča mednarodnemu preboju Hrvaške, ki jo, vsaj v primerjavi s Slovenijo, odlikujeta večja politična stabilnost ter bolj perspektivno poslovno in davčno okolje, kar omogoča razvoj mednarodnih velikanov, kot so Rimac, Infobip in Atlantic Grupa. Prepričan je, da Hrvaška postaja vodilna valilnica tehnoloških podjetij v regiji. »Zdi se mi velika škoda, da nas v Davosu ni zastopal premier. Tam so bili šefi držav in direktorji najpomembnejših podjetij z vsega sveta. Premier se mora zavedati, da na takšnih dogodkih ne zastopa zgolj sebe, ampak predvsem svojo državo in njene interese, vključno z gospodarskimi. To je bila zato zamujena priložnost tako z vidika privabljanja tujih investicij v Slovenijo kot z vidika naše kampanje za nestalno članstvo v varnostnem svetu OZN.« Andrijanič opiše svojo izkušnjo med potovanjem v Davos: »Iz Londona sem z letalom priletel v Zürich. Nato sem šel z vlakom v Davos. Ker je vlak zamujal dve minuti, so se nam opravičili. To je odraz tega, da je uporabnik na prvem mestu. Švicarji namreč javnega prevoza ne uporabljajo samo zato, ker je cenejši, temveč predvsem zato, ker je udobnejši in hitrejši od lastnega avta. Za to je potrebna sprememba miselnosti, ki v ospredje postavlja uporabnika in njegovo izkušnjo. Ko smo prispeli v Davos, me je pritegnila urejena

železniška postaja, tam so bili prijeten bar, več trgovinic. Če pogledate avtobusno ali železniško postajo v Ljubljani, dobite občutek, da smo vsako leto dlje od Švice. Ali pa naše osrednje letališče, ki se z zagrebškim ne more primerjati niti po videzu, kaj šele po povezavah. Podobno velja tudi za številne druge prestolnice v srednji in vzhodni Evropi. Prehitevajo nas države, s katerimi se neradi primerjamo!«

vendar pa Andrijanič izpostavi dve prednosti, ki ju imamo za prihodnji razvoj:

1. Naš človeški potencial je izjemen in naša majhnost je prednost. Digitalno najnaprednejše so prav majhne države, ki so bolj agilne, odprte za spremembe in lažje uvajajo inovacije. Estonija, ki je ena izmed najbolj digitaliziranih držav na svetu, ima 1,3 milijona prebivalcev in kar 10 samorogov, torej tehnoloških podjetij, vrednih vsaj milijardo dolarjev. Še večji zgodbi o uspehu sta Izrael in Finska, s katerima smo v prejšnji vladi sklenili strateški partnerstvi na področju digitalizacije.

2. Imamo izjemna tehnološka znanja, še posebej na področju zelenih tehnologij in umetne inteligence. Razvijamo vrhunske trajnostne rešitve v energetiki, kmetijstvu in mobilnosti, pa naj gre za napredne baterijske sisteme, pametna omrežja ali vodne tehnologije. Obenem imamo doma in v tujini vrhunske strokovnjake na področju strojnega učenja, zato ni naključje, da je Unescov center za umetno inteligenco prav v Ljubljani. Tu pa po Andrijaničevem mnenju pridemo do problema, ki ga doslej še nismo uspeli rešiti: če namreč želimo izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata digitalni in zeleni prehod, potrebujemo najboljše kadre, za to pa je treba nujno pritegniti domov naše strokovnjake iz tujine.

Po njegovem mnenju so za to, da bi Slovence privabili nazaj iz tujine, nujni naslednji ukrepi:

1. Potrebne bodo davčne spremembe, saj nova dohodninska lestvica odganja domače talente, tujih pa nismo sposobni privabiti. V prejšnji vladi so po njegovem na področju dohodnine in davčne obravnave solastništva zaposlenih naredili korak naprej, sedanja pa želi narediti dva koraka nazaj. Poudarja tudi, da ne bo šlo brez razvojne kapice.

minister, smo sklepali partnerstva z vodilnimi podjetji, kot je Google, prav tako smo pripravili vse potrebno za slovenski razvojno-gospodarski center v Silicijevi dolini, ki bi v Slovenijo privabljal tehnološke investicije in našim podjetjem odpiral svetovni trg. Tako kot usoda drugih projektov prejšnje vlade je tudi ta zamisel pristala v košu za smeti. Naj mi bo dovoljeno dodati, da bo takšno predstavništvo v Silicijevi dolini letos odprla tudi Romunija,« pojasni.

Opazujemo preboj Hrvaške, ki jo, vsaj v primerjavi s Slovenijo, odlikujeta večja politična stabilnost ter bolj perspektivno poslovno in davčno okolje, ki omogoča razvoj mednarodnih velikanov, kot so Rimac, Infobip in Atlantic Grupa. Prepričan sem, da Hrvaška postaja vodilna valilnica tehnoloških podjetij v regiji,” pravi Boris Mark Andrijanič, nekdanji minister za digitalizacijo, zdaj pa svetovalec evropskim vladam in podjetjem na področju digitalizacije.

2. Državo je treba debirokratizirati, še posebej pri izdajanju gradbenih dovoljenj ter privabljanju slovenskih in drugih strokovnjakov iz tujine. Prejšnja vlada je sprejela številne birokratske poenostavitve, ki pa so že ukinjene, pripravila je tudi center za pomoč pri vračanju Slovencev iz tujine. Birokracije je pri takšnih postopkih ogromno, še posebej, če je nekdo poročen s tujcem oziroma tujko.

3. Bistveno je treba povečati število vpisnih mest za IT in druge inženirje. Brez teh talentov lahko o digitalni preobrazbi samo govorimo, ne moremo pa je soustvarjati. Obenem jim moramo zagotoviti privlačno poslovno okolje, da bodo ti talenti svoje potenciale razvijali doma.

Po Andrijaničevih besedah ne smemo zanemariti niti potrebe, da se je treba aktivno predstavljati svetu kot država, ki je ambiciozna in odprta za inovacije ter tuje investicije. »Ko sem bil

Andrijanič sodeluje z ukrajinsko vlado na področju digitalizacije in kibernetske varnosti, zato je že nekajkrat obiskal Kijev. »Velike države in mednarodne organizacije pripravljajo načrt obnove Ukrajine, primerljiv z Marshallovim načrtom po drugi svetovni vojni. Izvajalo se bo ogromno projektov, od gradbeništva do energetike in digitalizacije, s katerimi bodo želeli Ukrajino obnoviti in iz nje narediti eno najsodobnejših evropskih držav. Upam, da bodo slovenska podjetja prepoznala priložnosti in se aktivno vključila v ta projekt.«

Trenutno je Andrijanič član v upravnem odboru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije. »To je evropska agencija, ki razpolaga s tremi milijardami evrov za spodbujanje tehnološkega podjetništva po vsej Evropi. Vlagamo v startupe, organiziramo podjetniška izobraževanja in vodimo največji inovacijski ekosistem v Evropi.« Andrijanič je obenem tudi partner v podjetju Bora Partners, ki slovenskim in drugim podjetjem svetuje pri prevzemih in povezovanju s strateškimi partnerji.

Kako do BOLJŠE

v leto 2023 smo vstopili s čakanjem v vrstah – upokojenci v Ljubljani so ponoči stali v kilometer dolgi koloni, da bi prišli do svojega osebnega zdravnika. Zgodili so se tudi protestni shodi oziroma stavka bolnikov. Stavkajo gasilci in upokojenci. Kako člani kluba sBc vidijo slovenijo v 2023? na kaj opozarjajo, k čemu pozivajo?

Pri spremembi davčne zakonodaje je treba upoštevati zlasti dvig konkurenčnosti gospodarstva.”

JAN SIBINČIČ

Nikjer na svetu javnega zdravstva ne opredeljujejo glede na lastništvo podjetja, v katerem se zdravstvene storitve izvajajo.”

MARKO BITENC

Slovensko zdravstvo ne potrebuje dodatnega denarja, temveč boljšo organizacijo. ”

JOC PEČEČNIK

države?

Zadovoljne zaposlene ustvarjamo tako, da jih primerno motiviramo, razvijamo in plačamo.”

MIRKO POŽAR

Bodimo družbeno odgovorni in imejmo pred očmi, kaj bomo zapustili svojim otrokom.”

Mi želimo, da se ne blati gospodarstvenikov, saj ti ponujajo delo in zagotavljajo prihodke zaposlenim.”

ŠTEFAN PAVLINJEK

Prišli so časi, ko bo treba podjetniško logiko, na osnovi katere delujemo, počasi preseliti tudi v glave naših sodržavljanov. ”

MILAN KUSTER

Znotraj lastne države nimamo pravega občutka za podporo kmetijstvu in živilski industriji. ”

IZIDOR KRIVEC

FRANCI PLIBERŠEK

davKi

JAN SIBINČIČ, odvetniška pisarna

Sibinčič Križanec Novak

“Naši davčni predpisi se prehitro spreminjajo, zato ni stabilnosti. Investitorji v Slovenijo so nezaupljivi, saj ne vedo, kaj lahko pričakujejo. Ker ni nujno potrebne gotovosti, se podjetja in investitorji odločajo za okoliške države. S tem Slovenija izgublja kapital, ki je potencial za ustvarjanje novih delovnih mest.

Obdavčitev kapitala je v Sloveniji visoka, zato ta odhaja iz države. V Sloveniji je 25-odstotna, na Hrvaškem 10-odstotna. Hrvaška je blizu, zato pobira davke, ki bi jih lahko Slovenija.

Obdavčitev dela povzroča težave pri strokovnih kadrih v IT-sektorju. Dobri kadri zapuščajo Slovenijo in odhajajo v tujino, tuji kadri pa ne prihajajo v Slovenijo, ker se jim to ne izplača. Razlika med bruto in neto plačo je bistveno prevelika. Zgovoren je podatek, da programer s 5.000 evri bruto plače na Hrvaškem dobi 10 odstotkov več kot pri nas.”

VOdEnjE dRŽAVE

JOC PEČEČNIK, predsednik SBC, podjetje Elektronček

“Naš cilj je dolgoročna blaginja vseh v Sloveniji. Želimo prispevati dobre predloge, ki bodo zastavljeni tako, da bodo veljali dlje od mandata ene vlade. Želimo preprečevati neumnosti, ki jih zaradi lastnih interesov in populizma ustvarja politika.

Dober politik mora biti sposoben sprejeti tudi manj priljubljene ukrepe, ki na dolgi rok lahko prinesejo blaginjo. Rešitve naj bodo pripravljene v smeri boljše države, kjer ne bo revnih in bo vsak, ki želi ustvarjati, lahko izpolnil svoj potencial. Tistim, ki tega ne zmorejo, pa bomo pomagali. V našem klubu menimo, da v Sloveniji ne sme biti revnih.

Ključ do uspeha v javni upravi in pri zasebnikih so dobro plačani kadri. Slovenija je lahko ena najboljših držav, manjka nam ta kamenček v mozaiku: manjša obremenitev plač. Država lahko pomaga tako, da razbremeni plače zaposlenih, da bodo v javnem in zasebnem sektorju lahko za korektno delo nagrajeni.”

ZdRAVSTVO

MARKO BITENC, Kirurgija Bitenc

“Ni članice EU, kjer bi zdravstvene institucije v lasti državnih ali lokalnih skupnosti ekskluzivno izvajale storitve javne zdravstvene službe, kar zahtevajo nekatere družbene skupine. V vseh državah članicah EU so izvajalci javne zdravstvene službe mešani: v državni lasti, v zasebni lasti, zasebne prakse …

V Sloveniji, kjer smo zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti v manjšini in skupaj porabimo manj kot 18 odstotkov javnih finančnih sredstev, zagotavljamo visoko produktivnost, kakovost in zadovoljstvo naših strank.

Težava Slovenije niso finančna sredstva za zdravstvo, ampak organizacija izvajalcev, s katero bi povečali potrebno produktivnost dela.”

Za bolJšo podjetniŠKi recept

SPlOŠnA blaGinja

ŠTEFAN PAVLINJEK, Skupina ROTO

“Če gospodarstvo deluje dobro, lahko dobro deluje tudi država. Prizadevamo si za to, da prikažemo pomen in vlogo podjetnikov v družbi, saj ti ponujajo delo in zagotavljajo prihodke zaposlenim, ne pa da se jih neupravičeno blati. Dobre, sposobne delavce izgubljamo z nepravično socialo in razsipanjem denarja, saj ti ne vedo, ali se sploh izplača delati.”

dRUŽBEnA

OdGOVORnOST

MIRKO POŽAR, podjetje Soltec

“Podjetje mora biti danes tudi družbeno odgovorno. Naša skrb so zadovoljni zaposleni, ki ustvarjajo zadovoljne kupce. Zadovoljne zaposlene ustvarjamo tako, da jih primerno motiviramo, razvijamo in plačamo. V svojem okolju moramo biti tvorni, pomagati družbi, da smo zanjo povezovalni in koristni.”

dEdIŠČInA ZA naŠe otroKe

FRANCI PLIBERŠEK, podjetje MIK Celje

“Kaj bomo pustili našim otrokom? Delavce v javni upravi je treba bolje plačati; mislim na tiste, ki dosegajo rezultate. V SBC si želimo dobre družbene dejavnosti v dejanjih, ne samo v besedah. Želimo poštene davke in transparentno porabo tega denarja. Bodimo družbeno odgovorni in imejmo pred očmi, kaj bomo zapustili svojim otrokom.”

držaVo

podpora POdEŽEljU

IZIDOR KRIVEC, podjetje Celjske mesnine

“Znotraj lastne države nimamo pravega občutka za podporo kmetijstvu in živilski industriji. Ideološka stigmatizacija porabe mesa, ki ne temelji na strokovnih analizah, lahko slovenski živinoreji povzroči veliko škodo.

Če ubijemo slovensko živinorejo, ubijemo slovenskega kmeta in seveda velik del slovenske živilske industrije. Mesna industrija zagotavlja več deset tisoč delovnih mest.

razumevanje

blaGinje

MILAN KUSTER, podjetje Lunos

“Prišli so časi, ko bo treba podjetniško logiko, na osnovi katere delujemo, počasi preseliti tudi v glave naših sodržavljanov. Vsak mora pri sebi poiskati svoje sposobnosti, se potruditi in najti svoje mesto, kjer bo napravil nekaj koristnega za družbo in hkrati poskrbel za svojo blaginjo ter prispeval k temu, da bo vsa naša skupnost živela v blaginji.”

Vlado pozivamo k družbeni razpravi, kako naprej. Govoriti, da bomo s solato čez nekaj let prehranili deset milijard ljudi, je zelo neodgovorno. Hvala bogu, da so meso jedli nekaj deset tisoč let pred mano in ga bodo še nekaj tisoč let za mano. Toda s takim govorjenjem se lahko naredi nepopravljiva škoda.”

Zakaj menim, da sem bil dOBEr PrEdSEdNik republike

borut pahor

pripoved o karieri politika, ki je novo leto 2012 začel v bolnišnični sobi uKc, konec leta pa dočakal v predsedniških prostorih kot novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije. po 32 letih politike in devetih zaporednih zmagah na volitvah ima uradni naziv “bivši predsednik republike”.

Ko smo stali pred vhodom v As, eno najboljših ljubljanskih restavracij, je snežilo. Prišel je tri minute po dogovorjeni uri in se opravičil za zamudo. Ampak nismo mogli takoj vstopiti. Ko sta ga zagledali dami srednjih let, seveda oblečeni, kot se za restavracijo na ravni Asa spodobi, sta z njim želeli posneti selfi. »To je moj predsednik,« je ena od njiju pojasnila, zakaj hoče ujeti trenutek naključnega srečanja z nekdanjim predsednikom republike.

Imel sem drugačen pogled. Bil sem prepričan, da moram storiti vse, da bom predsednik vseh Slovencev in Slovenk; tudi takrat, ko bodo rekli, da nisem njihov predsednik. To ne pomeni, da jaz ne bom več njihov predsednik, ampak da bom upošteval in spoštoval njihova mnenja in stališča. To je začelo spreminjati moje razmišljanje in ravnanje.”

Restavracijo As v Knafljevem prehodu med Čopovo in Slovensko v centru Ljubljane je izbral Borut Pahor. Ne zgolj zato, ker ob sobotah tja navadno z družino prihaja na kosilo. Bolj zato, ker so s Popetom prijatelji že 30 let. Spoznali so se na Krasu. »Njegov značaj je pripomogel, da smo se navezali.« Lastnik Asa Svetozar RaspopovićPope, nekdanji carinik na jugoslovansko-italijanski meji, je svoje kulinarično popotovanje do enega najbolj znanih imen slovenske kulinarike

začel na dvorišču svoje obnovljene hiše v Dutovljah, konec 90. let prejšnjega stoletja pa se preselil v Ljubljano, ker sta tam študirala njegova hči in sin.

Toda še pomembnejši razlog je po Pahorjevih besedah urbana legenda, za katero pravi, da je ni nikoli preveril pri obeh akterjih, in naju pozove, da o njej povprašava še Popeta. »Urbana legenda pravi, da sta te prostore, kjer je zdaj restavracija, odkrila skupaj z mojo Tanjo (Pečar, op. p.). Pope jo je prosil, ali bi mu svetovala pri iskanju prostorov v Ljubljani. Naletela sta na te prostore, ko je bil notri še premog.«

Naročilo kosila je zanj zelo preprosto: »Japonsko juho in tisti košček ribe.« Kozarec belega vina?

»Ostal bom pri vodi.«

Ker je njegov status še tako svež, se pogovor ne more začeti drugače kot z najbolj predvidljivim vprašanjem – kaj zdaj počne.

»Delovni ritem je seveda manj ambiciozen, manj zahteven, manj stresen. Nisem se znašel v polo-

žaju, ki so mi ga mnogi napovedovali: da mi bo namreč nekaj močno manjkalo in da se v tem položaju ne bom znašel.

Čeprav je treba v življenju previdno uporabljati besedo sreča, vseeno mislim, da sem srečen. Iz predsedniške palače sem odšel z zadoščenjem. Dosegel sem bolj ali manj vse, kar sem si zadal. Želel sem biti predsednik vseh, želel sem povezovati.«

Toliko o njegovi sedanjosti. Temu je spet sledilo predvidljivo vprašanje, kakšna bo njegova prihodnost.

»Zame je odločilno le eno: rad bi delal nekaj, kar rad delam in kar znam delati. Ne bi se rad lotil nečesa, česar ne znam delati, pa čeprav bi bil dobro plačan in bi imel prestižen status. Ne zanima me prestiž, ne zanima me položaj, zanima me delo. Če človek delo rad opravlja in v njem uživa, potem za sabo pušča tudi rezultate. Četudi bom letos star 60 let, to ne pomeni, da nisem več ambiciozen. Če bom šel k novemu delodajalcu, se želim pri njem izkazati.«

Na kosilu z bivšim predsednikom

Je kozarec napol poln ali napol prazen? Doživljam ga, kot da je napol poln. Toda dejstvo je, da je tudi napol prazen. Tega me je naučilo življenje. Sem bolj optimist kot pesimist, prej veder kot zadržan, prej odprt kot zaprt. To je moja življenjska izkušnja. Ko ti ne ostane nič drugega več, mora biti vsaj v tebi neko upanje, da kljub temu zmoreš.”

58 Na kosilu z bivšim predsednikom

ReCePT Za PRIlJUBlJenoST

Ali ve, zakaj so ga volivci izvolili devetkrat zapored?

»Če bi imel formulo uspeha, bi jo patentiral. Tvegal bom izreči nekaj, kar bo zelo osladno in neprepričljivo, ampak to res tako doživljam: kot predsednik republike, vsaj v zadnjih letih, sem svojo službo doživljal kot služenje ljudem. Ljudem sem poskušal ugoditi. Ampak ne tako, da bi jim dal vedno prav, temveč da bi videl, kaj jih tare, se jim znal približati in mi ne bi bilo odveč pristopiti k vsakemu. To je bilo v genu mojega vedenja in to se je poznalo na dolgi rok. Na kratek rok ljudem ne moreš pokazati, da jim želiš služiti. Do politikov ima večina ljudi zadržke. Če pa opazijo, da kot politik ne služiš samo sebi, ampak tudi njim, ti odpustijo tudi kakšno napako.«

Vzame si čas za razmislek. Nato si sam zastavi vprašanje: »Zakaj menim, da sem to vlogo opravil razmeroma dobro?«

»Položaja predsednika republike nisem videl kot položaj, temveč kot priložnost, kaj vse je mogoče narediti. Položaj predsednika republike je glede moči zelo izpraznjen, toda če veš, kaj bi s tem zelo pičlim orodjem znal narediti, lahko narediš pravljične stvari. Kdor pa ta položaj zasede samo zato, ker si ga je pač želel, ne bo naredil nič – niti se ne bo znašel. Tam nima nobenega orodja, v nasprotju s premierjem, ki ima

vse vzvode. Ampak premier mora tudi veliko narediti, in sicer točno tako, kot to od njega pričakujejo, sicer bo obveljal za neuspešnega. Pri predsedniku republike ni nič točno določeno, kaj je treba narediti. Če pa nekaj ustvariš iz nič, bodo ljudje to opazili.«

Bodo volivci njegovo naslednico Natašo Pirc Musar imeli radi? »Ne vem. Upam. Privoščim ji.«

Na mizi imamo krožnik z ribjim filejem. Asketsko, a okusno. Karkoli bi bilo več, bi bilo za sogovornika preveč.

Izpostaviva, da so se pred kratkim pojavile fotografije, ko je bil na kosilu z verjetno najbolj obetavnim politikom mlajše generacije. Ne potrebuje vprašanja; občutek imamo, da želi podati analizo političnih strank:

Predsednik republike predstavlja ljudi, ne samo državo.”

»V zadnjem desetletju je prišlo do pojava, za katerega ne vem, ali je trajen ali začasen. Zdi se nerazumno, da bi se nekdo trudil imeti oziroma voditi politično stranko. Dovolj je, da jo ustanoviš nekaj mesecev pred volitvami in ta zmaga. Zakaj bi imel stranko, za katero moraš ves čas skrbeti, če pa nekaj mesecev pred volitvami pride tip, ustanovi stranko in zmaga

na volitvah? Prej ni imel nobenih stroškov in težav s stranko, ljudje so mu zaupali in glasovali zanj ter njegove kandidate volili za poslance, čeprav jih niso poznali … Izkazuje se, da tradicionalne stranke ne vračajo tistega, za kar so bile ustanovljene – to je stabilnost in predvidljivost v političnem prostoru.

V Sloveniji so tri velike stranke zmagale na zadnjih trojih volitvah, nato pa kar izginile … in so nastale nove tri in spet kar zmagale …

Stranke, ki se navznoter ne spreminjajo, ne morejo voditi sprememb družbe in države. To govorim iz prve roke, ker sem spreminjal stranko, ki sem jo prevzel leta 1997 in mi je bilo zato kasneje lažje spreminjati okolje na državni ravni.

Danes pa pri tradicionalnih strankah vidimo, da se zelo upirajo lastnemu spreminjanju. Tako postajajo nekonkurenčne. Tiste, ki nastanejo čez noč, se lahko takoj prilagodijo aktualnim pričakovanjem javnosti. Čez dve leti se sicer izkaže, da niso vredne niti približno toliko, kot se je zdelo sprva, so pa vendarle zmagali. Verjetno si kdo na slovenskem političnem prizorišču zastavlja vprašanje, ali naj ustanovi stranko in začne dolg pohod skozi institucije, ki bo trajal 10 do 15 let, ali pa naj čaka na trenutek, ko bo razglasil, da ustanavlja novo stranko za volitve. Odločitev ni preprosta.«

TRenuTeK čAsA

Bi kaj sladkega? »Jaz bi kavo. Moram biti na dieti, ker grem popoldne v fitnes.«

Vprašanje natakarice o izbiri sladice pri nekdanjem predsedniku republike spodbudi iztočnico, na katero želi odgovoriti: katere tri značilnosti Slovenije je dobro razumeti, da lahko razumemo zdajšnji trenutek?

Ko sta dami videli, da Borut Pahor vstopa v Asa, sta takoj želeli z njim selfi. »To je moj predsednik,« pojasni ena, zakaj hoče ujeti trenutek naključnega srečanja z bivšim predsednikom republike.

»Na čelu države imamo nove politične igralce, predsednico republike, predsednika vlade in predsednico državnega zbora, ki prve izkušnje šele pridobivajo. Predsednik vlade jih ima morda še največ, ker je bil nekoč državni sekretar. Kar je lahko tudi dobro.

Vsi trije so politično-ideološko istovrstni, vsi pripadajo sorodnemu nazorskemu bloku. Ta značilnost še ne bi bila usodna, če ne bi bilo opazno, da vsi trije zelo zadržano gledajo na njihovo dolžnost, da se približajo in nagovorijo tudi drugi blok. Če se to ne bo spremenilo, se bosta bregova oddaljila. Ne izkazujejo želje, da bi sodelovali in v politični dialog vključevali tudi tekmece.

Tretja posledica pa je, da so politične institucije v Sloveniji že nekaj časa oslabljene, deloma tudi zato, ker je tako velika moč zunaj njih. Ta moč ima globoke korenine, ima pa tudi sveže cvetove. Menim, da je to treba v politiki upoštevati. Morda je ta center zelo dispergiran in atomiziran, ampak je, obstaja zunaj institucij, ki so tudi zaradi tega šibke. Težava ni v moči tega centra zunaj, temveč v šibkosti institucij, ki se ne potrudijo, da bi vzdrževale svojo avtoriteto.

KDAj moLčATi in KDAj GovoRiTi?

»Človek se iz različnih mandatov tudi kaj nauči. Moja neposrečena izkušnja v vlogi predsednika vlade je bila, da sem imel vsak teden tiskovno konferenco in jih celo vodil. Kot predsednik republike sem se oglašal manj in samo takrat, ko sem ocenil, da je res nujno.«

O najpomembnejših stvareh ne morete spraševati drugih, kaj menijo. Druge lahko vprašate le za mnenje o tistem, za kar se nameravate odločiti. Sami morate oceniti, kaj je pomembno za vas, in potem vprašati za mnenje glede odločitve. Če tega ne znate, boste slišali toliko mnenj, kot jih želite, ampak od tega ne boste imeli nič. Sogovornikom ne smete postavljati osnovnih vprašanj, ampak najbolj zapletena, ultimativna vprašanja.”

60 Na kosilu z bivšim predsednikom

62 Na kosilu z bivšim predsednikom

On je »zbujal pozornost« predvsem na instagramu. »Ne trdim, da družbeni mediji niso spodbujali k sovražnemu govoru, ne strinjam pa se, da bi bili izvor tega problema; sovražni govor je obstajal že prej. Ni pa nobene ovire, da bi bili na družbenih omrežjih tudi prijazni, če le želite.«

Svojo analizo družbenih omrežij nadaljuje z opisom, kako so preoblikovali demokracijo, politiko in politično korektnost. »Politična korektnost je postala tako osladna, da je bila neverodostojna. Socialni mediji so izzivalcem politične korektnosti ponudili, da lahko pokažejo, kako je mogoče dajati občutek iskrenosti, obenem pa popolnoma relativizirati kriterije, kaj je prav in kaj narobe.«

Analizo družbenih medijev zaključi s presenetljivo tezo: »Mi smo samo podeželski sledilci tega, kako v ZDA politiki razumejo moč družbenih omrežij.«

HRvAšKA in iTALijA

»Ko sem bil predsednik vlade, morda nisem bil dorasel tistemu preizkusu, ampak tako se je pač zgodilo. To, da sem zdržal tri leta, ni bilo tako malo. Javnost takrat ni znala oceniti, kako težak je bil zame problem Hrvaške. Bila je finančna kriza, ampak problem Hrvaške je bil še večji. 1 proti 100. Če bi dan razdelil na 10 enot, je šlo 6 enot časa za Hrvaško, štiri enote za vse drugo. Ker sem blokiral pridruževanje Hrvaške, se je name zgrnil ves svet. Hoteli so, da blokado umaknem, jaz pa sem hotel rešiti mejo. To je bilo noro. Res noro! Nato smo morali iskati rešitev, ki bo za nas vzdržna. Na koncu tako, da bodo vanjo privolili tudi Hrvatje.

Drugič v življenju sem se rodil 4. novembra 2009, ko sva s hrvaško predsednico podpisala arbitražni sporazum. Po tem se mi je odvalil kamen in lahko sem se osredotočil na druge stvari.«

Vpraša naju, ali se spomniva, da je bil nanj organiziran atentat. Slovenski policist je julija 2009 na vlaku odkril 59-letnega Hrvata, ki je potoval v Ljubljano z namenom, da bi razstrelil takratnega slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja.

»Vem nekoliko več, ker sem ga obiskal v zaporu na Dobu, ampak ni mi hotel povedati, ali se je za atentat odločil sam ali pa je bil k temu nagovorjen. Vedno sem se delal, da je bilo to njegovo dejanje. On je namreč vedel, kje bom spal tisti večer. Ena možnost je bila, da bi še tisti večer prišel do nas, ampak imel je težavo, ker ni vedel, kako bi prišel v hišo. Tako je imel alternativo, da bi v ponedeljek

ob pol treh eno bombo vrgel v avto, iz katerega bom izstopal, drugo pa pred sabo pred avto.

Spomnim se tudi, kako smo dobili obvestilo, da se pripravlja napad z molotovkami na vikend, kjer sta tisto poletje na Hrvaškem počitnikovala Tanja in Luka. To vpliva na človeka.«

Recidiv neprijetnih spominov na leto 2009 zavestno ustavi. Razkrije nekaj, kar je morda nosil v sebi že od drugega novembra pred 60 leti, ko se je rodil. Resnost tona, ki jo izbere za poslednjo analizo, nakazuje, da bi, če bi moral izbrati en sam samcat dosežek svoje politične kariere, izpostavil tega:

»Marsikdo ima občutek, da je politika enostavna. Pa ni. Moraš tudi skozi preizkušnje, da dozoriš. Lepi trenutki pa te preizkušnje odtehtajo. Stisk roke z Mattarello na Bazovici je takšen – za tiste, ki vemo, za kaj je tam šlo. Spomnim se, ko sem kot otrok s starim očetom hodil na Bazovico k štirim junakom. Moj ded je bil antifašist. Ko sem bil star pet ali šest let, je ded govoril: »Ma, da bi prišel kakšen Italijan, da bi se tu ustavil. Ne da hodimo samo mi sem.« Italijani niso hoteli niti slišati o štirih bazoviških žrtvah, imeli so jih za teroriste. Potem pa ob taki izkušnji otroka dočakaš, da se italijanski predsednik osebno pokloni bazoviškim žrtvam. To so velike reči. Potem se ti zdi, da si nekaj pustil za sabo. 13. julija 2020, ko

Imel sem pravilo: zjutraj, ko pridem v premiersko pisarno, najprej slabe novice. Dobre lahko počakajo do večera.”

smo šli k Bazovici v Trst, je bilo na slovenski meji tisoč protestnikov. Borcev. Težka bo danes, so mi rekli. Vprašal sem, ali je Mattarella v Trstu; če je, bo šlo. Bil sem trdno odločen. Mattarella tudi. Ko sva se srečala, sem mu rekel: »Ko sem slišal, da si v Trstu, sem vedel, da boš prišel.« Pa mi je odvrnil: »Tega ne bi zamudil za nič na svetu.« Bil je kovid. Priletel je s posebnim letalom. Taki trenutki odtehtajo vse slabe.«

Na poti proti izhodu iz Asa sreča nekdanjega ministra iz dveh mandatov, danes verjetno enega najbolj podjetnih, vsaj po kriteriju, koliko zasluži. Pomaha mu. Nekdanji minister takoj priteče k njemu in mu stisne roko. Pahor bo konec leta na trgu in dober svetovalec ali lobist, ki odpira vrata, je zlata vreden. Sam pa opazim, da je nekdanji minister celo kakšen centimeter višji od Pahorja.

Kdo so vaši prijatelji v mednarodnem prostoru?

»Pet prijateljev, ki bi na isto vprašanje odgovorili z mojim imenom:

nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, italijanski predsednik Sergio Mattarella, poljski predsednik Andrzej Duda, grška predsednica Katerina Sakelaropulu, portugalski predsednik Patricio da Silva.«

Povezani v

400 članov 80

članov sekcije

SBC Mladi

SBC – KlUB

SlOVEnSKIh

podjetniKov povezuje najboljše slovenske podjetnike, ki so poslovne rezultate dosegli z lastnimi idejami, znanjem in trudom. Vodila delovanja kluba so nadpovprečnost, poravnane obveznosti do zaposlenih, partnerjev in države ter politična nevtralnost.

22.139 delovnih mest

63.217 € dodane vrednosti na zaposlenega

7,2 mrd. €

čistih prihodkov od prodaje

odliČnosti

2,37 mrd. € kapitala članov

2,1-krat

višja

donosnost kapitala v primerjavi s celotnim gospodarstvom

2,7-krat višja

rast prihodkov od prodaje v primerjavi s celotnim gospodarstvom

2,3-krat višja

rast števila zaposlenih v primerjavi s celotnim gospodarstvom

12 velikih regijskih dogodkov za krepitev podjetništva bo letos izvedel klub

Člane kluba povezuje poslovno prijateljstvo, med seboj si poslovno pomagajo in sodelujejo. Med nosilnimi vodili kluba in članov sta odgovornost do narave in povezovanje z lokalno skupnostjo za razvoj podjetništva in večjo blaginjo.

Vira podatkov: Dun&Bradstreet, SBC – Klub slovenskih podjetnikov

Opomba: upoštevani so zadnji dostopni podatki

SBC za člane

Članstvo v SBC prinaša edinstvene storitve in ugodnosti.

1 2

upoRABA KLuBsKiH

pRosToRov

Članom je na voljo uporaba treh glavnih klubskih prostorov: SBC Loungea, okrogle sobe in sestankovalnice. SBC Lounge je oaza sredi mesta, kjer se člani v prijetnem ambientu lahko družijo, mrežijo, uživajo v mirni pijači in svoj čas namenjajo delovnim opravilom, ali pa služi kot vmesna postaja med sestanki in popoldanskimi obveznostmi. Po vzoru loungeov na letališčih si lahko člani v SBC Loungeu brezplačno postrežejo s toplimi in hladnimi napitki, belim in rdečim vinom in penino, v Cognac Loungeu pa z najljubšimi pijačami drugih članov. SBC Lounge je na voljo tudi za najem za posebne dogodke, praznovanja ali predstavitve (tako članom kot drugim). Člani SBC imajo na voljo tudi okroglo sejno sobo in sestankovalnico. Vsi prostori so opremljeni z vrhunskimi zasloni in omogočajo povezavo prek videokonferenčnega klica.

pReDsTAviTveni viDeo vAšeGA PoDJeTJa

PR-oddelek in produkcijska ekipa SBC za člane pripravljata visokokakovostno videovizitko o podjetju in poslovni dejavnosti. Video posnamemo v dveh delih. Prvi del snemanja poteka na lokaciji podjetja, kjer prikažemo poslovne prostore in način poslovanja, drugi del pa v klubskem e-studiu, kjer član pripoveduje zgodbo svojega podjetja. Člani video prejmejo za prosto uporabo in promocijo, objavimo pa ga tudi na spletni strani SBC (www.sbc.si), v aplikaciji SBC App in na družbenih omrežjih. Tako promoviramo najboljše slovenske podjetniške zgodbe, med katerimi so seveda zgodbe naših članov.

3

TReninG jAvneGA naSToPanJa

Dober javni nastop ni stvar talenta, ampak dobrega treninga! Trening javnega nastopanja izvajajo izkušeni trenerji, ki članom predstavijo osnove komuniciranja z javnostmi, nato pa jih vodijo skozi praktični trening, ki poteka v klubskem e-studiu. Na treningu člani spoznajo štiri oblike javnega nastopa: intervju, izjavo, komentar in govor. Sledi videoanaliza z napotki za učinkovito komuniciranje, odpravo napak in predlogi za izboljšanje. Trening javnega nastopanja poteka individualno.

4 naJeM e-STUDIa

E-studio je klubski studio z najsodobnejšo digitalno video- in avdioopremo. Idealen je za videosnemanja in intervjuje, produktno fotografiranje, izvedbo webinarjev in produkcijo drugih multimedijskih vsebin. Najem studia se obračunava po uri najema. Za člane SBC velja poseben klubski cenik, ki v ceni najema vključuje vso sodobno snemalno, tonsko in svetlobno opremo ter izkušeno ekipo strokovnjakov in scenografijo.

5

pomoč pRi pRiDoBivAnju

DeLovniH DovoLjenj

Za TUJCe In DoSToP

Do AmBAsADoRjev

KLuBA po sveTu

Klubski servis SBC Global je namenjen svetovanju in podpori članom pri pridobivanju dovoljenj za delo in bivanje tujih delavcev v Sloveniji. Članom sta na voljo tudi svetovanje in podpora pri pridobivanju vizumov ter drugih konzularnih vprašanjih. Izkoristite lahko dostop do skoraj 30 ambasad SBC, ki delujejo na vseh celinah, pridružite pa se lahko tudi poslovnim obiskom kluba v tujini in se udeležite obiskov tujih poslovnih delegacij na sedežu kluba. SBC Global vas z informacijami usmeri na pravi naslov in vam skrajša pot do poslovnega cilja.

68 Prednosti članstva

6 uspešne zGoDBe o vAšem

PoDJeTJU, pRoDuKTiH in DosežKiH

Zgodbe o podjetju, produktih, dosežkih, poslovnih partnerjih, trajnostnih praksah in drugih uspehih, povezanih s poslovanjem članov SBC, PR-oddelek kluba redno objavlja na spletni strani SBC (www. sbc.si) in na družbenih omrežjih. V zgodbah se osredotočamo na pomembnejše dosežke in rezultate članov. Po objavi članek pošljemo lokalnim medijem v okolju, kjer je sedež oziroma poslovanje podjetja. Uspešne zgodbe članov vključujemo tudi v redni članski novičnik (newsletter).

7

poTovAnjA in posLovni oBisKi TUJIne

Oddelek SBC Travel za člane in njihove družine organizira edinstvena potovanja, kjer se dobra družba prepleta z obiski zanimivih prestolnic in drugih krajev, ogledi znamenitosti in okušanjem lokalne kulinarike. Da ohranjamo poslovni duh, v potovanja vključujemo tudi obiske podjetij in drugih točk, ki so zanimive za podjetnike. Člani SBC bodo marca obiskali pomladni Amsterdam, aprila kulinarično bogato Baskijo, maja se klub odpravlja na Japonsko in junija v svetovljanski London.

8UPoRaBa aPlIKaCIJe SBC aPP

Digitalna aplikacija SBC App je intuitivna mobilna rešitev, ki članom omogoča dostop in naročanje vseh storitev kluba z enim klikom. Člani se v aplikaciji prijavijo na klubske dogodke v SBC Loungeu, rezervirajo uporabo klubskih prostorov, se prijavijo na potovanja ali dogovorijo za obisk oddelka Concierge, ki jim je kot članom vselej na voljo. Aplikacija omogoča spremljanje novic in uporabnih informacij. Z izpolnjevanjem anket lahko člani vodstvu predlagajo smer razvoja kluba. Aplikacija omogoča tudi mreženje in povezovanje z drugimi člani kluba.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119

1000 Ljubljana

www.sbc.si

Dobrodošli pod PALMO

Skočite iz vsakdanjika na lepše. Mi smo tukaj, da uresničimo vaše počitniške in potovalne sanje.

Palmovci že več kot tri desetletja vzneseno odkrivamo svet in najbolj smo veseli, ko lahko skupaj z vami delimo nepozabne trenutke. S filozofijo udobnega, brezskrbnega in celostnega potovalnega servisa uresničujemo vaše sanje kot vodilni slovenski organizator potovanj ter počitnic. Veseli nas, da vam lahko ponudimo doživetja, ki včasih postanejo najlepši spomin v življenju.

SPOMLADANSKOPOLETNI NAMIGI

Pod Palmo je mogoče doživeti cel svet. Naša velika prednost so čarterji iz Ljubljane, z nami lahko uživate v Egiptu, Grčiji, Turčiji, Španiji ali odpotuje na Azore, Madeiro, Jordanijo, Islandijo, Tenerife, Zelenortske otoke ... Poleg poletnih počitnic so korenine Palmine ponudbe izleti, krožne ture in daljša potovanja po Evropi in Svetu. Tudi na Jadranu se Palmovci počutimo kot doma.

PALMINA ponudba je skrbno prilagojena različnim ciljnim skupinam: posameznikom, parom in družinam, mladim in seniorjem ter poslovnim potnikom. Za poslovna potovanja smo pravi specialisti, z veseljem bomo poskrbeli, da boste na pot odšli popolnoma brezskrbno.

POSLOVNA POTOVANJA

Individualno se vam posvetimo in v celoti organiziramo vaše poslovno potovanje. Odlikuje nas 24 urna asistenca, hitra odzivnost, varnost in prilagodljivost.

Z dolgoletnimi izkušnjami in odlično ekipo znamo prisluhniti vsaki želji in tako prihranimo vaš čas in denar.

LETALSKE VOZOVNICE

Smo IATA agent in sodelujemo z več sto letalskimi prevozniki (tudi nizkocenovnimi) in širokega nabora lahko ponudimo najugodnejše lete, tako časovno, kot cenovno. S pomočjo sodobne tehnologije omogočamo varen in hiter nakup letalskih vozovnic.

Zaščita izdekov iz epe folije – prilagojena vašim potrebam Svetujemo. Razvijemo. Izdelamo.

Rešitve iz penjenega polietilena, ki zagotavljajo zaščito vašega izdelka med transportom ter tudi med proizvodnim procesom. Pena oblikovana s strokovnim znanjem, ščiti tudi najbolj občutljive predmete, različnih oblik.

EPE - PENJENI polietilen

Zaprtocelični ekspandirani penjeni polietilen - EPE je 100% reciklabilen. Je Izredno lahek in elastičen. Nima vonja in ne vpija vlage. Dobro absorbira udarce in zagotavlja dobro zaščito občutljivih izdelkov.

Uporaba

Z našimi strankami ustvarimo partnerski odnos. Želimo da bi bili vaši izdelki boljši - varnejši, tišji, …Vaš izdelek želimo zaščititi, da pride varno do vašega kupca ali pred mehanskimi poškodbami že med samim proizvodnim procesom. Uporablja se za pošiljanje industrijske elektronike, zabavne elektronike, gospodinjskih aparatov, medicinske opreme, hladne verige in različnih aplikacij.

Okolje

Pri oblikovanju, svoje znanje uporabimo, da porabimo čim manj penjenega polietilena in kljub temu dosežemo optimalno delovanje in zaščito izdelka, da proizvod nepoškodovan doseže svoj cilj.

Dobro vzmetenje in pametno oblikovanje omogočajo manjši volumen in posredno manj emisij ogljikovega dioksida v ozračje.

Penjeni polietilen je odporen na različne vplive in je 100% reciklabilen.

Ves penjeni polietilen lahko recikliramo in ponovno uporabimo.

izdelamo ustrezno zaščito za vaš izdelek.

100% reciklabilen

Izdelki iz penjenega polietilena so ekološko nesporni. Pri postopku penjenja so uporabljeni penilci brez HFC in CFC, ki so okolju neškodljivi. Tako so izdelki iz EPE stoodstotno reciklabilni.

Lasten in razvoj in oblikovanje

Lastno oblikovanje in povezava z design centrom z več z več kot 10.000 rešitvami. Od ideje do izvedbe. Glede na vaše potrebe, vam oblikujemo embalažo. Vsak izdelek, je popolnoma prilagojen vašim zahtevam. Za vas želimo oblikovati učinkovito ter stroškovno ugodno zaščito.

Vaša težava je naš izziv. S svojim znanjem in večletnimi izkušnjami, svetujemo, razvijemo in

Spoznajte člane SBC

Kaj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino … Pripovedujejo tudi o svojih podjetniških napakah, na katerih so se največ naučili, in o dragocenih lekcijah, ki so jim prinesle uspeh.

edinstveno branje o edinstvenih posameznikih, ki ustvarjajo edinstvene zgodbe.

anka brUs Agitavit

Solutions, d. o. o.

Specializirani smo za svetovanje in razvoj programske opreme za poslovne stranke. Naše poslanstvo je podpiranje podjetij in posameznikov, da s pomočjo tehnologije delajo bolje ter uspešneje uresničujejo svojo vizijo in cilje.

oleg razvoja spletnih in mobilnih aplikacij po meri ponujamo tudi dva produkta – rešitev eHRM, ki celovito informacijsko podpre delo z zaposlenimi, ter platformo Digital Agora, ki podjetjem omogoča preprosto doseganje in informiranje vseh sodelavcev.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za vaše podjetje?

Z možem sva želela ustanoviti podjetje, ki bo z inovativnimi digitalnimi rešitvami pomagalo strankam, da v čimvečji meri izkoristijo svoje poslovne modele in znanje ter tako povečajo svojo dodano vrednost in konkurenčno prednost. Hkrati sva hotela ustvariti okolje, kjer lahko uresničujeva in živiva svoje vrednote.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Članstvo nam pomeni povezovanje ter priložnost za deljenje dobrih praks in izkušenj z drugimi podjetniki. Vključena sem tudi v mentorski program.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Naj vztrajajo. Naj bodo veseli in ponosni takrat, ko jim uspe, a naj se obenem zavedajo, da mogoče že jutri ne bo več tako, zato naj ves čas iščejo izboljšave in se razvijajo. Po drugi strani naj se ne obremenjujejo preveč z napakami in neuspehi, ker tudi težka obdobja minejo, prav takrat pa se tudi največ naučimo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Te dni praznujemo 20. obletnico delovanja in ponosna sem na našo rast. Osebno pa me najbolj navdušuje naše sodelovanje s podjetjem Hilti, ki traja

že 15 let. Začeli smo z manjšim projektom s štirimi

sodelavci, danes je ekipa desetkrat večja, rešitve, ki jih razvijamo, pa uporablja na tisoče gradbenih inženirjev po vsem svetu.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zagotovo mi je bilo najteže, ko sem se pred osmimi leti po moževi smrti znašla v situaciji, da prevzamem vodenje podjetja.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu? Motivirajo me vse priložnosti in projekti, kjer lahko nekaj na novo ustvarimo in izboljšamo – pri strankah ali interno v podjetju. Sicer pa skrbim za ravnovesje, fizično aktivnost poiščem v hribih, vadim čuječnost in se sprostim ob dobri knjigi ali v dobri družbi.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Za vsak nasvet, ki ga dobim, premislim, kako ga lahko uporabim, da bo smiseln v našem kontekstu in skladen s tem, v kar verjamem sama. En koristen nasvet zadnjega leta: na določeni točki postavi meje in sprejmi odločitev, tudi če ima kratkoročno negativen učinek, če verjameš, da bo ta na daljši rok pozitiven.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Spodbujamo trajnostni slog življenja s podpiranjem športnih aktivnosti, kot so vadba dvoranskega nogometa, izleti v hribe, vožnja v pisarno s kolesom. Prek produkta eHRM pri svojih strankah promoviramo in spodbujamo trajnostno vodenje in ravnanje z zaposlenimi.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V okviru projekta Botrstvo vsako leto štipendiramo dijake. V decembru sodelavci predlagajo organizacije, ki jim doniramo. Organiziramo krvodajalstvo, pomoč Anini zvezdici pri pakiranju paketov, darujemo stare računalnike.

JUriJ VišČek

Alva, gradbeništvo, montaža, inženiring, d. o. o.

Smo moderno inženirsko gradbeno podjetje. Naša inženirska dejavnost vključuje celovite rešitve ali posamezne faze tako pri načrtovanju kot pri izvedbi projektov.

Predstavitev podjetja

v

podjetju zagotavljamo rešitve na področju strešnih in fasadnih sistemov ter jeklenih konstrukcij in izvedbo celotnega projekta »na ključ«. Ponujamo tudi izdelavo 3D-vizualizacije zunanje in notranje ureditve. Že pri snovanju objekta sodelujemo z arhitekti, s čimer poskrbimo za kakovostno realizacijo in odlično komunikacijo med vsemi udeleženci.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Po osmih letih dela v podjetju, ki se je ukvarjalo s krovsko-kleparskimi deli, sem se leta 2009 odločil, da ustanovim svoje podjetje, ki bo ponujalo celovito izvedbo projekta »na ključ«. Glede na to, da sem v teh prvih letih spoznal kar nekaj arhitektov in izvajalcev posameznih faz, je v meni dozorela ideja, da njihove storitve združim na enem mestu in s tem olajšam delo naročniku (investitorju).

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Sam izhajam iz načela, da je delo vrednota. Ob delu v očetovi delavnici sem vedno znova spoznaval, da je s pravim pristopom in z vztrajnostjo vsak problem rešljiv. Nanje zato gledam kot na izzive, ob pomoči katerih pridobivam vedno nove izkušnje in znanja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da smo z izvedbo vedno večjih in zahtevnejših projektov, s čimer pridobivamo tudi reference, usmerjeni k zmerni rasti in pozitivnemu poslovanju. Vseskozi sledimo strateškim ciljem in viziji podjetja, da postane eno izmed vodilnih inženiring podjetij v Sloveniji na področju gradbeništva. Eden zadnjih dosežkov je prav gotovo uvrstitev na 2. mesto lestvice TOP 50 najuspešnejših slovenskih podjetij v gradbeni panogi v letu 2021.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Veseli me, da je podjetje iz pretežno podizvajalca del postalo izvajalsko podjetje, ki z investitorji sodeluje v celotnem procesu – od projektiranja do izvedbe projektov.

Največ zadovoljstva in hkrati motivacije za nadaljnje delo mi prinaša dejstvo, da podjetje iz leta v leto širi dejavnost, pridobiva projekte večjih vrednosti in s tem ustvarja večjo dodano vrednost na zaposlenega v podjetju.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Ena najtežjih situacij, v katerih smo se znašli do zdaj, je bila lanska nenadna rast cen surovin in materialov ob že sklenjenih pogodbah z naročniki. Na ta račun je bilo treba sklepati anekse za povišanje cen oziroma še pogosteje iskati načine za racionalizacijo posameznih delovnih faz, s katerimi bi čim bolj izničili povišanje končne vrednosti izvedenih del.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Ena od dejavnosti podjetja ALVA, d. o. o., so tudi energetske obnove oziroma sanacije starih objektov. Na takšnih objektih zaradi slabe izolativnosti prihaja do velikih toplotnih izgub in to vpliva na sam strošek ogrevanja, zato priporočamo energetsko sanacijo strešnih sistemov. Pri tem najprej odstranimo staro kritino in jo ustrezno deponiramo na za to določenih mestih, nato pa sledi montaža novega sistema strešne kritine, ki lahko vključuje tudi vgradnjo fotonapetostnih modulov. Med trajnostne prakse našega podjetja sodi tudi izdelava zelenih streh. Bujno porasle zelene strehe zmanjšujejo stroške za ogrevanje in hlajenje, povečujejo pestrost živalskih vrst v urbanih okoljih in so naravni filtri za deževnico. Poleg tega se v plasteh zelene strehe uporablja veliko recikliranih gradbenih materialov, kar pripomore k zmanjšanju deleža

MatJaž MaVsar

Specializirani smo za načrtovanje osvetlitve prostorov in prodajo svetil.

podjetja

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Arcadie nisem ustanovil sam. Pred enajstimi leti sem jo prevzel od nekdanjega lastnika in ustanovitelja, vsekakor pa smo ji takrat začrtali neko novo pot. V izhodišču smo se namreč ukvarjali predvsem s trgovino s svetili, v zadnjih desetih letih pa smo se postopoma razvili v podjetje, ki ponuja integrirano storitev oblikovanja, načrtovanja in izvedbe osvetlitve. Od prodaje izdelkov smo se premaknili k prodaji znanja.

Kakšno vizijo in cilje ima podjetje do leta 2030?

Naša storitev temelji na znanju. Seveda so kakovostni izdelki nujni, a v Arcadii je bilo vedno vodilo povečanje dodane vrednosti produkta. In to je naš cilj tudi v prihodnje. Kupec mora pri nas dobiti čim bolj kakovostno storitev in dobro uporabniško izkušnjo.

Kaj bi svetovali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Samo po pameti ... Eden izmed najpomembnejših nasvetov se mi zdi ta, da se je dobro čim hitreje naučiti najti ravnotežje med zdravim samozaupanjem in pragmatično previdnostjo. Še posebej na začetku poslovne poti, ko si poln (mladostne) zagnanosti in idej, je to lahko trd oreh. Vsekakor moraš slediti svojim sanjam in verjeti v svoje ideje. Brez tega se nikoli ne premakneš, nikoli ne narediš prvega koraka. A če je ena roka drzna, mora biti druga previdna. Ne poskušaj obogateti čez noč.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Vsekakor na našo ekipo. Najprej smo Arcadio po menjavi lastništva skupaj uspeli povsem prenoviti in jo usmeriti na novo pot, kar je bil velik izziv.

V zadnjih treh letih pa smo uspešno prepluli tako upad posla med pandemijo covida-19 kot nenadno poplavo, ki je bila posledica gradbene eksplozije zadnjih dveh let. Tako sem danes lahko pre-

pričan, da je ekipa utrjena, homogena in sposobna odgovoriti na vse izzive, s katerimi se sreča. Nanje sem ponosen veliko bolj kot na katerikoli posamični projekt ali poslovni uspeh.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Za nakup podjetja sem se odločil leta 2012, v času največje gospodarske krize in globalne recesije. Marsikateri analitik bi to označil za norost ali pot v pogubo. A poleg tega, da se je takrat pojavila priložnost, sem imel vizijo, za katero sem prepričan, da je prava. Na žalost pa so bile banke takrat polne skeptičnih analitikov in pri njih smo naleteli na izjemno nezaupanje. Prebroditi to začetno obdobje takoj po prevzemu podjetja je bilo gotovo najtežje. Po moji oceni smo takrat zaradi nedostopnosti financiranja izgubili tudi tri leta razvoja.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Nisi vsemogočen in ne moreš vsega narediti sam. Zadolžitve razdeli med sodelavce.

Vaš odnos do družbene odgovornosti?

Na Arcadii svoj trud usmerjamo na področja, na katerih lahko po našem mnenju prispevamo največ – ne le s finančnimi sredstvi, temveč tudi s svojim znanjem. Ne želimo si zgolj kupovati nekega imidža; želimo dejavno sodelovati pri razvoju polja, ki ga poznamo – kulture. Tako na primer že dolga leta podpiramo tako rekoč vse pomembne dogodke na področju arhitekture: nagrado in revijo Piranesi, razstavo Arhitektura inventura in druge.

Letos pa želimo iti še korak dlje, biti še bolj proaktivni. Z nedavno pridobljenimi novimi površinami bomo namreč končno imeli prostorske zmožnosti, da uresničimo nekaj, o čemer sanjamo že zadnja tri leta – začeli bomo lasten brezplačen izobraževalni program o umetni svetlobi za mlade arhitekte in oblikovalce. S tem predajanjem znanja in izkušenj ne želimo zgolj pomagati novim generacijam k lažjemu začetku projektantske poti, temveč tudi graditi prostorsko kulturo in kulturo umetne svetlobe pri nas.

JErNEJ rEhAr Business Solutions, d. o. o.

Podjetjem pomagamo digitalizirati celotno poslovanje, od upravljanja financ, vodenja projektov, proizvodnje in skladiščnega poslovanja do vzpostavitve spletnih mest, trgovin in mobilnih aplikacij.

79 Predstavitev podjetja

Solastnika: Jernej Rehar in Aljoša Gruden

Smo vodilni ponudnik poslovnih rešitev Microsoft v regiji in razvijalci lastnih poslovnih rešitev.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za vaše podjetje?

Kot študent sem delal za podjetje Adriaplin. Takrat niso našli primerne rešitve za kakovostno pokritje njihovega celotnega področja – predvsem upravljanja plinovodnega omrežja in izvajanja masovnega obračuna. Tako sva se z Aljošo, solastnikom in soustanoviteljem podjetja, ponudila, da v enem mesecu razvijemo rešitev zanje, in to smo tudi storili. Bili so zadovoljni in to je bil začetek zgodbe Business Solutions ter naša prva stranka.

Kakšni so cilji podjetja do leta 2030?

Naš cilj je, da do leta 2030 postanemo vodilni ponudnik poslovnih rešitev v Adriatic (jadranski) regiji za digitalizacijo poslovanja, ki podjetjem pomagajo krmariti skozi negotovost in kompleksnost nenehno spreminjajočega se poslovnega okolja. Hkrati s svojimi rešitvami pomagamo širiti družbeno odgovorne in trajnostno naravnane poslovne prakse.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V podjetju Business Solutions verjamemo v moč skupnosti in v to, da lahko s skupnimi močmi in prizadevanji premikamo meje mogočega. Klubu SBC smo se pridružili, ker želimo biti del poslovne skupnosti, ki si prizadeva spremeniti stvari na bolje – ne samo za podjetja in poslovno skupnost, ampak za celotno družbo.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Vodenje podjetja me še vedno veseli in ponosen sem na vsak uspešno končan projekt, vsa na novo sklenjena poslovna partnerstva, vsako novo rešitev, ki jo razvijemo, vsakega na novo pridobljenega sodelavca ali sodelavko ter na vsa rojstva, poroke

in druge osebne mejnike, ki jih dosegajo naši zaposleni. Na vse to sem izjemno ponosen, saj je vse to del naše BS-družine.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Zagotovo na naše sodelavce in sodelavke, ki jih je danes že več kot 150 in ki nam s svojo zagnanostjo, predanostjo in strokovnostjo pomagajo soustvarjati zgodbo našega podjetja.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Odkar sem skupaj z Aljošo prevzel vodstvo podjetja, smo doživeli gospodarsko krizo, covid, energetsko krizo ... Vsako obdobje prinaša svoje izzive in preizkušnje in vsaka je v tistem trenutku težka, vendar premostljiva. Kot IT-strokovnjaki verjamemo v moč tehnologije in v to, je za vsak izziv mogoče najti ali razviti rešitev.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Motivacijo mi dajejo naši zaposleni, njihova predanost in zagnanost ter seveda moja družina. Ko to, kar delaš, delaš s srcem in dušo, tudi motivacija in koncentracija nista problem.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Delo krepi človeka. To je sicer bolj vodilo kot nasvet, ampak usmerja me že vse življenje. Prihajam iz družine, kjer je bilo delo vedno močna vrednota. Tudi moj oče je predan in delaven podjetnik in že v moji zgodnji mladosti mi je predal misel, da je delo vrlina in da se je za stvari v življenju treba potruditi.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Vse naše rešitve so usmerjene v spodbujanje bolj trajnostnega poslovanja, ki mu seveda sledimo tudi mi, kot je spodbujanje brezpapirnega poslovanja in omogočanje hibridnega dela, s čimer zmanjšujemo ogljični odtis zaposlenih. Poleg tega spodbujamo tudi sopotništvo ali uporabo alternativnih oblik prevoza, ko je to mogoče, in odgovorno rabo energije – zapiranje računalnikov in druge strojne opreme (strežniki so seveda izvzeti) – ter ločevanje odpadkov in zmanjševanje količin zavržene hrane.

Arctur, d.o.o. toMi iliJaš

Spremembam ne sledimo, temveč jih soustvarjamo.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Bilo je jeseni leta 1991, ko sem kot absolvent na fakulteti za elektrotehniko prejel obvestilo Iskre Avtoelektrike, da krčijo poslovanje in da lahko po ugodni ceni odkupim pet let štipendiranja. To sem tudi storil in čez nekaj mesecev ustanovil podjetje. Skromno, brez velikih pričakovanj, brez poslovnega načrta, brez pomoči državnih institucij in brez subvencij … Vseeno pa z velikim entuziazmom in vero v prihodnost.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Arctur je ledolomilec. S svojim inovativnim nabojem in razvojnim potencialom vedno prodira na robna področja računalništva. V zadnjih letih smo svoje znanje s področja superračunalništva in umetne inteligence uporabili tudi v panogah, kjer se te tehnologije navadno ne pojavljajo –denimo v turizmu in medicini. Prav tu se nam odpira največ priložnosti in upam si trditi, da bo naslednjih sedem let v znamenju teh dveh sektorjev. Podjetje se širi in kadrovsko krepi, vodilne položaje prevzemajo mladi in zelo sposobni ljudje. Verjamem, da bodo podjetje vodili še bolje, kot sem ga jaz prvih 30 let.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V SBC je veliko sposobnih posameznikov, ki so se že dokazali ter s svojim znanjem in svojimi žulji iz nič ustvarili uspešna podjetja. Biti član SBC pomeni biti del te družine in pomagati soustvarjati boljšo prihodnost. Ustvarjati Slovenijo, v kateri bo lepo živeti tudi našim vnučkom.

Predstavitev podjetja

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Uh, napak je bilo cel kup, tisoče, a očitno nobena ni bila fatalna ... Večina napačnih odločitev je bila povezana z naivnostjo, z zaupanjem do ljudi, ki si tega niso zaslužili. Vsaka taka šola seveda nekaj stane, toda treba je znati pozabiti na neljube dogodke in se usmeriti v prihodnost.

Če se držiš svojih vrednot, na dolgi rok vedno zmagaš!

Kaj vam pri vodenju vašega podjetja prinaša največ zadovoljstva?

Biti vodja v takem podjetju, kot je Arctur, je privilegij. Ob pomoči vrhunskih sodelavk in sodelavcev ter dragih igračk, kot je superračunalnik, vsak dan ustvarjaš nekaj novega. Ob tem sodeluješ z najboljšimi slovenskimi in evropskimi znanstveniki, se od njih učiš in skupaj spreminjaš svet na bolje. Če pri tem še kaj zaslužiš, je toliko bolje, toda denar nikoli ne bo glavno vodilo ne zame ne za moje podjetje.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V naših vrednotah je trdno zasidran model win-win-win. Karkoli počnemo, mora biti v dobro skupnosti, naročnika in seveda tudi nas. Pomembno je tudi okolje, naš planet, za katerega smo odgovorni vsi. Pri nas vsak dan skrbimo za ukrepe, s katerimi razbremenjujemo okolje –od ločevanja odpadkov do sončne elektrarne. Še več – razvijamo rešitve, s katerimi lahko svoj ogljični odtis izboljšajo tudi drugi, denimo turistične destinacije.

Z veseljem podpiramo tako športnike kot umetnike in doniramo tistim, ki so manj srečni od nas. In tako je tudi prav! Ne moremo živeti v mehurčku, srečo je treba deliti tudi z drugimi. Le tako bo svet boljši!

MiHael blažiČ

Izdelujemo in prodajamo izdelke za pohištveno industrijo.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za vaše podjetje?

Idejo je dobil moj oče, ki je ustanovitelj podjetja, sam pa predstavljam drugo generacijo. Porodila se mu je ob vrnitvi v Slovenijo iz Nemčije, kjer so robne trakove že uporabljali, na trgu bivše Jugoslavije pa jih še ni bilo.

Zakaj ste postali član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov?

Prepričala me je unikatna zgodba, ki je že ob ustanovitvi predstavljala mejnik povezovanja, kjer se lahko ogromno naučiš od izkušenih podjetnikov, kjer so člani odprti in pripravljeni pomagati z nasveti.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Za svojo največjo napako štejem to, da sem poslušal finančnega svetovalca in vzel kredit v CHF-jih za takratno gradnjo dodatnih prostorov.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Sledi sanjam in vztrajaj. Ne boj se poraza. Uči se iz napak. Čeprav velikokrat ne bo lahko, nikoli ne odnehaj. Bodi pogumen, odločen, kreativen – in bodi ti.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na profesionalizacijo podjetja v zadnjem obdobju. V preteklosti pa na internacionalizacijo.

Predstavitev podjetja

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Ekipa, ki sem jo zgradil okoli sebe, in zvesti partnerji, pa naj bo to na strani kupcev ali dobaviteljev.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Vsekakor recesija, ki je po letu 2011 prinesla kar nekaj izzivov in neprespanih noči.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Uživam v tem, kar počnem. Tako mi nikoli ni manjkalo ne motivacije ne koncentracije.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Naredi, kot verjameš, da je prav. Zaupaj vase.

Katere trajnostne prakse in dejavnosti s področja družbene odgovornosti izvaja vaše podjetje?

Za zadnje obdobje se lahko pohvalimo, da smo na Brniku, v Zagrebu in v Walkertshofnu na lastne objekte postavili sončne elektrarne. S selitvijo na Brnik v letu 2021 smo tudi elektrificirali ves vozni park viličarjev.

Glede družbene odgovornosti pa smo zelo aktivni pri humanitarnih akcijah ter podpori določenih športnikov ali klubov. Skrbimo za predelavo vseh odpadkov, ki jih pridelamo, ter smo tako in še na mnoge načine odgovorni do okolja v vseh pogledih. Znanje in izkušnje delimo z mladimi, vključeni smo v mentorstva, mladim dajemo priložnost …

dr. brUno dUJiČ

CBD gradbeno in poslovno projektiranje, d. o. o.

V angleščini kratica našega podjetja CBD pomeni

Contemporary Building Design.

Smo strokovnjaki za razvoj in raziskave na področju inovativne trajnostne sodobne gradnje, projektiranje gradbenih konstrukcij, statične in potresne analize lesenih konstrukcij, konstruiranje in izvedbo lesenih masivnih konstrukcij.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

V okviru zaposlitve na Katedri za preizkušanje materialov in konstrukcij na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani sem se pri razvoju in raziskavah ter pripravi doktorata srečal s pomanjkanjem znanja in računskih metod v svetovni projektantski praksi pri projektiranju in izračunu objektov z leseno konstrukcijo. Prav to je v dveh močnih potresih na Japonskem in v ZDA ob koncu 20. stoletja povzročilo ogromno škodo zaradi poškodb lesenih objektov. V okviru doktorata sem tako na osnovi eksperimentalnih raziskav razvil računska orodja za projektiranje lesenih konstrukcij na potresno obtežbo, po čemer je podjetje CBD, d. o. o., danes prepoznavno tudi v svetovnem merilu. Na naše raziskovalno in projektantsko delo se sklicujejo strokovni in znanstveni članki, vključeno pa je tudi v standarde za potresno projektiranje lesenih konstrukcij.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Obdržati vodilno mesto v gradbeništvu na področju razvoja, raziskav, projektiranja, konstruiranja in izvedbe zahtevnejših lesenih konstrukcij najrazličnejših sodobnih trajnostnih objektov. Sodelovati pri razvoju inovativnih gradbenih lesenih produktov in jih uveljaviti v gradbeni panogi.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Pri svojem prehodu iz raziskovalno-izobraževalne ustanove v podjetništvo sem imel na začetku pre-

več zaupanja in previsoka pričakovanja glede korektnosti v poslu. To me je z določenimi poslovnimi subjekti skoraj ustavilo v želji po podjetniški karieri.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Cenite svoje znanje in sposobnosti, jih pravilno in realno vrednotite, držite se načel korektnosti, naj ima vaša beseda polno veljavo, predvsem pa se ustrezno in pravno zaščitite pri poslih, ki se vam na prvi pogled zdijo zelo zanimivi in mamljivi. Ko se najbolj mudi in vas priganjajo k poslovnim obveznostim, si vzemite čas za premislek in ureditev ustreznih jamstev.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Da smo brez podjetniških izkušenj in finančne podpore postavili stabilno podjetje, ki je izobrazilo dva doktorja znanosti ter sodelovalo pri projektiranju in izvedbi najbolj eminentnih projektov, kot sta slovenska paviljona na svetovnih razstavah EXPO v Milanu 2015 in Dubaju 2020, ter zdaj osrednjega paviljona generalnega sponzorja nordijskega svetovnega prvenstva v Planici 2023, podjetja Stora Enso. Poleg tega smo projektirali in izvedli lesene konstrukcije štirietažnih večstanovanjskih objektov ter večjih in zahtevnejših javnih objektov, kot so vrtci, šole, zdravstvene ustanove, hoteli in telovadnice.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Da je pristop pri timskem delu subtilen in intuitiven z ravno pravo mero energičnosti, da so pri predstavitvi problemov uporabljeni logični primerjalni pojmi, da okoliščine predvidimo na osnovi življenjskih izkušenj, da posel vodimo korektno in razumno ter spore in nerazumevanja rešujemo po prespani noči.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Izobraževanje strokovne in splošne javnosti na področju sodobne trajnostne lesene gradnje.

branko bUtala COMARK,

consulting, marketing in inženiring, d. o. o.

Ukvarjamo se s transporti in dvigi tovora izrednih dimenzij in mas, ureditvijo dovoljenj in spremstev za izredne prevoze ter selitvijo industrijske opreme iz

temelja na temelj. Tovor primerno transportu tudi zapakiramo in prekomorsko zaščitimo na palete, v zaboje in kontejnerje. S tradicijo, odličnimi referencami in razvejano mrežo partnerjev pokrivamo svet.

Ponujamo projektno logistiko, predvsem izredne prevoze po kopnem, vodi in zraku, dovoljenja ter spremstvo za izredne in vojaške prevoze, pakiranje in zaščito industrijskega blaga za izvoznike iz regije za čezmorske transporte ter vladno in obrambno logistiko.

Kako ste dobili idejo za podjetje?

Podjetje je leta 1992 ustanovil Jože Škreblin, vizionar, ki je v meni opazil potencial in me prvič seznanil z izrednimi prevozi. Ker sem sam pred tem že 10 let delal pri Slovenskih železnicah in se zatem zaposlil pri Intereuropi, nisem niti za trenutek okleval, ali naj napišem diplomsko nalogo na temo Organizacija in izvedba izrednih prevozov. Ves čas sem tudi študiral ob delu.

Ob študiju se mi je ponudila priložnost, da sem prevzel službo za izredne prevoze na Intereuropi transport. Šolal sem se na interni akademiji za ustanovitev podjetja v tujini in Intereuropo zagnal tudi na Kosovu. Po vrnitvi z Balkana sem imel priložnost delati tudi v zasebnem podjetju Ploj v Mariboru, ki je prevoznik oziroma izvajalec izrednih prevozov. Leta 2009 je Jože odšel v pokoj. Odločil se je, da mi proda podjetje, saj je v meni je videl idealnega naslednika.

Kakšna je vizija vašega podjetja do leta 2030?

Gradimo blagovno znamko za projektne tovore v širši regiji za globalne kupce, ki potrebujejo naše storitve po vsem svetu, tako po kopnem kot pa zraku in vodah. S podjetji smo prisotni v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Na Reki smo odprli nove poslovne prostore. V Kopru želimo v letu 2024 zgraditi lastno poslovno stavbo in zagnati poslovno enoto, namenjeno kupcem in tovoru preko Luke Koper.

Gradimo uspešno zgodbo pakiranja in čezmorske zaščite za potrebe izvoznih podjetij. V povezanem podjetju Paklog, d. o. o., v Črnomlju in Zagrebu

Predstavitev podjetja

imamo zanesljivega partnerja. Prisotnost Pakloga želimo razširiti tudi v Srbiji.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Zastaviti si je treba tako dolgoročne kot kratkoročne cilje. Delovna doba 40 let in več ni kratko obdobje posameznika za uresničitev podjetniških ciljev. Lažje jih je uresničiti, če imaš dobrega mentorja, mogoče tudi prevzameš podjetje kot inkubator že na samem začetku lastne podjetniške poti. Dobro pa je poslušati izkušene in se od njih na začetku kaj naučiti. Spoštovati je treba osnovna moralna človeška načela in nič ni narobe, če tudi katero (če že ne vseh) od desetih božjih zapovedi.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Da smo zgradili odlični blagovni znamki Comark in Paklog. Da sem uspel ustvariti temelje zdravega družinskega podjetništva, kamor so vpeti tudi žena, sin in hči. Da nenehno in organsko rastemo na vseh področjih in da z nami rastejo tudi vsi sodelavci in partnerji.

Da smo prenesli podjetniško idejo iz Ljubljane v domači Črnomelj in našli dodano vrednost med Črnomljem, Ljubljano, Zagrebom, Reko, Beogradom, Trstom in Padovo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Napaka ali najtežja preizkušnja nimata pravega odgovora. Vse to je neka pot, polna izzivov, za katere sem našel rešitev in vzporedno uspel graditi družinsko življenje. Je to morda odreči se zanesljivi službi, sodelavcem in službenemu stanovanju v vlogi šefa postaje na železniški postaji Metlika? Graditi in zapustiti kolektiv SŽ Expres leta 1997? Oditi na Kosovo zgradit podjetje Intereuropa, potem pa leta 2007 dati odpoved? Nato oditi delat v zasebno podjetje Ploj v Mariboru in se naučiti prevozniške prakse, leta 2009 pa prevzeti podjetje Comark in ga graditi do danes? Sreča pri vsem tem pa je, da smo zdravi in da na prehojeni poti nismo utrpeli poškodbe ali nesreče, ki bi negativno vplivala na podjetniško pot.

aleš

babiČ

Ekosen, proizvodnja, razvoj in prodaja energetsko varčnih produktov, d. o. o.

Ukvarjamo se z izdelavo in montažo infrardečih ogrevalnih sistemov.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Najprej je nastala knjiga o smiselnosti kupovanja. Spraševal sem se, ali res vse potrebujemo, ali se nam bo investicija v nakup povrnila in ali bomo zaradi tega čez leto dni živeli bolje. Ozavestiti sem želel dejstvo o porabi velikih vsot za ustvarjanje vedno novih kratkotrajnih užitkov. V tej neskončni tekmi nam ponujajo vedno lepše stvari, ki pa seveda niso zastonj. Pozival sem, da kupujmo manj in kakovostno. Izberimo izdelke z dolgo življenjsko dobo, saj bomo s tem prihranili čas in denar, imeli bomo manj skrbi, pa še bolj prijazni bomo do okolja, v katerem živimo. Nizkocenovni izdelki slabo vplivajo na naravno okolje in na ljudi. Pomenijo več reklamacij in nezadovoljstva uporabnikov, nižje plačilo delavcem, neizprosne norme in več poškodb pri delu ter več škodljivih snovi v materialih in izpustov v okolje.

Že od začetka je bila moja vizija ponuditi izdelke, s katerimi dolgoročno prihranimo in ki imajo dolgo življenjsko dobo s čim manj vzdrževanja. V Ekosenu smo zato razvili lasten sistem infrardečega ogrevanja, ki odraža naše vrednote, saj naše vodilo ni denar, temveč zelo zadovoljne stranke in sodelavci ter lepši planet.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Že zdaj se štejemo za eno vodilnih podjetij v naši panogi v Evropi ter aktivno vlagamo v ohranitev in nadgradnjo tega statusa. V naslednjih letih se želimo pomembneje uveljaviti na trgu in postati najbolj prepoznavna blagovna znamka za IR-ogrevanje na svetu. Cilj in ambicija podjetja Ekosen sta razvijati energetsko učinkovite izdelke, ki izboljšujejo kakovost življenja, zagotavljati odlično svetovanje in strokovnost ter uspešno uresničevati strateške načrte podjetja, da bi prispevali k razvoju trajnostne in ekološko usmerjene prihodnosti.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Članstvo omogoča izmenjavo znanja in izkušenj. Povezovanje med podjetniki lahko pomaga pri doseganju trajnejših rešitev in večje družbene odgovornosti, saj smo skupaj močnejši ter lahko naredimo več za dobrobit naravnega okolja in družbe.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Prelomno je bilo to, da smo začeli izdelovati lastne IR-panele in razvili lastno napredno regulacijo za ogrevanje. Z nenehnim razvojem in inovacijami našim izdelkom zagotavljamo vrhunsko kakovost, uporabnikom pa pozitivno izkušnjo z IR-ogrevanjem. Ponosen sem na celotno ekipo Ekosena, s katero trdo in dobro delamo.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Zadovoljstvo naših uporabnikov in zaposlenih je pri meni vedno na prvem mestu. Z Ekosenovimi izdelki in z našim načinom dela strankam zagotavljamo večjo kakovost njihovih prostorov in bivanja, hkrati pa stremimo k svetlejši prihodnosti našega planeta, ki si ga vsi skupaj delimo. Verjamem, da lahko skupaj poskrbimo za lepši svet, in vsak pozitiven odziv, da smo naredili korak v tej smeri, je največja nagrada za naše delo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zagotovo uravnoteženje družinskega in poslovnega življenja. To zahteva precej truda in usklajevanja ter prilagajanja in odrekanja na vseh področjih. Z ženo imava skupen cilj in želje ter oba drživa obljube, zato sva preizkušnjo dobro prestala in lahko zdaj skupaj ustvarjava.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Da ni treba vsega narediti sam, da lahko delo razdelimo. Zato smo razvili lasten sistem CRM, ki nam omogoča, da delo poteka brezhibno ter da imamo nadzor nad procesi in zadovoljstvom uporabnikov. Prav tako smo oblikovali franšizni model poslovanja, kar nam zdaj

JUre naGliČ Ekstera, d. o. o.

Vse naše dejavnosti so povezane s surovinami, odpadki in transformacijo obojega v modele krožnega gospodarstva.

el proizvodnega programa Ekstere so tudi izdelki za reciklažo odpadkov, s svojimi partnerji pa vzpostavljamo nove, inovativne modele krožnega gospodarstva, da bi tako zagotovili trajnostno gospodarjenje in ravnanje z odpadki oziroma ostanki materialov ali surovin.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Že od nekdaj sledim želji nekaj narediti uspešno, drugače, delati stvari na svoj način in s tem slediti lastni filozofiji. Potem ko sem desetletje delal kot samostojni podjetnik, so se ob svetovni gospodarski krizi v letih 2008–2009 pokazale želje in potrebe po močnejši organizacijski strukturi, ki bi omogočala zdravo in varno rast podjetja. Tako je nastala organizacija v obliki d. o. o. pod imenom Ekstera, ki skupaj s samostojnim podjetništvom sešteje 25 let.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Povezati podjetja za najboljši izkoristek sekundarnih surovin, ki nastajajo v regiji in tudi zunaj nje, je primarna vizija. Ob tem doseči vzorne okoljske odtise, povečati konkurenčnost in s tem ustvariti ekonomsko logiko so ob splošni naravnani 10-odstotni letni rasti podjetja cilji, ki jih v prihodnje nameravamo doseči.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Vsak dosežek je ilustracija dela in prizadevanj posameznika ali skupine. Izpostavljati za nazaj le nekaj po mojem niti nima smisla. Bi pa lahko rekel, da so ugledni poslovni partnerji in okolja, kot je SBC, rezultat številnih dosežkov našega podjetja – mojih sodelavcev. Biti tukaj kot vodja, svetovalec in pobudnik pa je posebna strast in ponos.

Predstavitev podjetja

DKaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Dogovori za isto mizo in s figami pod njo so nekaj, česar nikoli nisem razumel, še težje pa to prenašam. Na srečo vsak takšen dogodek prinese določene izkušnje in krepi intuitivno sposobnost, da zgolj po tistem, kar je nad mizo, prepoznamo, kaj se dogaja.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Zase skrbim ob različnih športnih in tudi drugih aktivnostih ter stalno ustvarjam vizijo za prihodnost, vse to pa mi pomaga pri ohranjanju pozornosti in kreativnosti.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

»Kdor misli, da bo s strojniškim priročnikom tepel konkurenco, se je močno zmotil … Ostani na tej poti,« je nekoč ob moji nevsakdanji praksi in odločitvi dejal moj vodja, prijatelj in danes tudi sodelavec. To misel in razmišljanje prenašam v poslovno okolje, s to filozofijo stopamo v vsakršne izzive.

Katere trajnostne aktivnosti izvaja vaše podjetje?

Trenutno bi izpostavil izvajanje trajnostnih ukrepov za ohranjanje in varovanje okolja ter ukrepov socialne trajnosti. Na področju ohranjanja in varovanja okolja uvajamo inovacije s področja ravnanja z odpadki ter s povezovanjem podjetij v modele krožnega gospodarstva zmanjšujemo količino odpadkov in s tem vpliv industrije na okolje. V podjetju imamo tudi standard ISO 14001. Na področju socialne trajnosti skrbimo za varnost in dobrobit zaposlenih skladno s standardom ISO 45001.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Podjetje skrbi za osebno rast in razvoj kompetenc naših zaposlenih za dobro delovno okolje in z raznimi projekti vključuje v družbo tudi ranljivejše skupine. V ta del sodi naš projekt socialne krožne forma vive, kjer z vključevanjem socialno ranljivejših uporabnikov CUDV-ja v družbo ustvarjamo umetnine. Projektni denar bo podarjen v dobrodelne namene.

peter slapšak

Elementum – Ag, d. o. o.

Nakup in prodaja naložbenih plemenitih kovin.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

V Sloveniji nimamo tako dolge tradicije razpršitve premoženja v naložbene plemenite kovine kot v Nemčiji, Avstriji ali Švici, zato se je glede na balon delnic in balon cen nepremičnin, ki se je ustvaril v Sloveniji od 2005 do poka 2008, kot logična poteza za stranke ponudila ideja o možnosti razpršitve tudi v naložbene plemenite kovine.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Našim strankam, tako fizičnim kot tudi pravnim osebam, želimo ponuditi najboljše rešitve na področju nakupa, odkupa in hranjenja naložbenih plemenitih kovin. Želimo si, da Slovenija postane finančno najbolj pismena država na svetu. Na področju plemenitih kovin želimo razbiti tabuje, da potrebuješ veliko denarja, da lahko kupuješ plemenite kovine, torej da vsakomur predstavimo razliko med klasičnim in strateškim nakupom.

Zakaj ste postali član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov?

Verjamemo, da je podjetništvo gonilo razvoja v vsaki družbi. Če želimo biti visoko razvita družba, je treba podjetništvo še bolj predstaviti družbi. Zakaj pa ne bi bila Slovenija družba z največ uspešnimi in zadovoljnimi podjetniki na tisoč prebivalcev na svetu? Prav tako verjamem, da če želimo, da se podjetništvo razvija, se moramo podjetniki povezovati, spodbujati in učiti eden od drugega. Zakaj SBC? Zaradi povezovanja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

V podjetništvu velikokrat ugotoviš, da ne moreš vsega narediti sam, čeprav si prepričan, da lahko sam opraviš hitreje in bolje. Zato se prepozno odločiš za delegiranje dela in tako zaradi pomanjkanja svojega časa izgubiš marsikatero dodatno poslovno priložnost. Na napakah se učimo, zato je vsaka taka lekcija zelo dobrodošla.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor. Če uživate v ustvarjanju lastne prihodnosti in ste za

https://elementum.si/

to tudi pripravljeni prevzeti odgovornost, potem je to najboljša odločitev za vas.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj smo ponosni, da smo razvili strategijo vlaganja v naložbene plemenite kovine, ki smo jo poimenovali Elementum 7*. To je strategija, ki nadgrajuje klasični nakup v strateški nakup plemenitih kovin in je primerna tako za fizične kot tudi za pravne osebe.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Največje zadovoljstvo mi prinaša to, da lahko skupaj s celotno ekipo ustvarjamo trg naložbenih plemenitih kovin v Sloveniji in naše znanje skozi Elementum Evropa EWIV (Evropsko gospodarsko interesno združenje) prenašamo tudi na druge trge v Evropi.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja v podjetništvu je, kako vzpostaviti ravnotežje med delom, družino in samim seboj. Ta preizkušnja se nikoli ne konča, vendar kdor hoče, najde pot.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Že od začetka poslovanja sodelujemo s kovnico Umicore, ki plemenite kovine pridobiva izključno skozi reciklažo in se je leta 2013 povzpela na najviše mesto na lestvici world's most sustainable companies.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Del prihodkov, ustvarjenih s plemenitimi kovinami, podelimo za dobrodelne namene, podeljujemo štipendije, podpiramo ranljive skupine in ponujamo številne brezplačne izobraževalne programe. Našo usmeritev je zaznala tudi stroka in podjetju podelila pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.

ZAGOTOVO VEČ

sintiJa križniČ Elpro Križnič, d.o.o.

Znanje, izkušnje in napredna tehnologija nam v EK Electric omogočajo izris, razvoj in proizvodnjo sestavov nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, srednjenapetostnih naprav, NN-sestavov ter izvedbo elektroinštalacij na objektih in industrijskih linijah. Z avtomatiziranim strojnim parkom in strokovnim znanjem na področju obdelave pločevine sodelujemo pri razvoju ali modifikaciji kovinskih izdelkov ali polizdelkov od ideje do izvedbe. Laserski razrez, prebijanje, upogib, varjenje in površinska obdelava kovinskih delov so osnovni procesi proizvodnega segmenta EK Metal.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Podjejte Elpro Križnič naslednje leto beleži 35 let obstoja. Ideja in želja o ustanovitvi lastnega podjetja je bila zaupana mojemu očetu, Ivu Križniču, ki se je leta 1989 podal na samostojno podjetniško pot. Kot uspešen prodajnik v takrat jugoslovanskem podjetju IMP je želel več svobode in možnost za napredek. Vizija o lastnem podjetju, njegovi rasti in širitvi se je s trudom in vztrajnostjo razvijala in tako smo leta 2016 uspešno izvedli prenos vodenja podjetja na drugo generacijo dveh hčera. Filozofije vodenja sem se učila na fakulteti, jo spoznavala v praksi ter je bila deležna tudi pri vsakodnevni vzgoji.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Podjetje si je leta 2019 zastavilo jasno vizijo o postavitvi novih, sodobno opremljenih poslovnih in proizvodnih prostorih, ki nam bodo omogočili hitrejši razvoj na področju energetske samooskrbe, avtomatizacije in digitalizacije ter s tem dvig učinkovitosti in kakovosti naših storitev. S selitvijo v nove 15.000 m² velike prostore v Slovenski Bistrici nam je to na začetku leta 2022 tudi uspelo.

Vrh, ki ga želimo doseči do leta 2030, je sestavljen iz treh stebrov: RAZVOJ SMO MI – lastne tehnološke

Predstavitev podjetja

rešitve, RAST SMO MI – 10-odstotna letna rast prihodkov (pri tem pa za 30 odstotkov povečati izvoz), TRAJNOST SMO MI – kultura podjetja usmerjena v trajnost. Fokus je usmerjen v razvoj kadrov, optimizacijo procesov, tehnično podporo poslovnim partnerjem in razvoj lastnega produkta.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna na postavitev novih poslovno-proizvodnih prostorov, opremljenih s sodobnim in avtomatiziranim strojnim parkom, ter digitalizacijo procesov, ki nam omogočajo rast in razvoj. Zadovoljni zaposleni so ključni kapital vsakega podjetja.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Moja osredotočenost in motiviranost sta brezmejni, daje pa mi ju vera v to, da delamo prav in dobro. To je nekaj, kar preprosto veš in čutiš. Sem zelo ciljno usmerjena oseba, ki naredi vse, kar je v njeni moči, da doseže cilj. K cilju v večji meri pristopam preudarno in razumsko, včasih pa tudi ne moreš mimo svoje intuicije. Preprosto greš, pa bo, kar bo.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Najboljši nasvet, ki sem ga kadarkoli dobila, je: »Pri delu ne pozabi uporabiti ZKP (tako imenovana zdrava kmečka pamet).« Mislim, da k temu ni kaj dodati.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Na novo zgrajeni objekt smo zasnovali po načelih trajnostne filozofije in jo tudi poimenovali pametna tovarna. To je tovarna, ki v svoji osnovi poleg elementov industrije 4.0 vključuje elemente trajnostne politike delovanja in poslovanja. Kot vodstvo podpiramo tajnostni razvoj in smo se zavezali k odgovornemu ravnanju do okolja, zaposlenih in družbe. To se kaže v samooskrbi z električno energijo s pomočjo 750 kW sončne elektrarne in hranilnikom oziroma baterijo, postavitvi električnih polnilnic, varčevanju z elektriko, varčevanju z vodo in uporabi deževnice, urejenem sistemu za zmanjševanje in ločevanje odpadkov, izdelani trajnostni politiki, vključevanju v trajnostno filozofijo vseh deležnikov v poslovnem procesu in drugje.

zOrAN LEPENik

ELPRO Lepenik & Co., d.o.o.

Glavne dejavnosti so proizvodnja temperaturnih tipal, prodaja merilnoregulacijske tehnike, servis merilno-regulacijske tehnike, akreditiran kalibracijski laboratorij za temperaturo in relativno vlažnost ter razvoj postopkov in aplikacij (energetska učinkovitost).

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Leta 1991 se je Zoran Lepenik kot samostojni podjetnik začel ukvarjati s servisom industrijske elektronike, kasneje pa z izdelavo temperaturnih tipal. Ko se je pridružila Aleksandra, sta začela širiti krog naročnikov ter zaposlovati. Leta 1997 sta družbo preoblikovala v d. n. o. in se pet let za tem preselila v prostore v Rogozo, kasneje pa preoblikovala v d. o. o. Od leta 2010 v sklopu družbe deluje akreditiran (SIST EN ISO/IEC 17025) kalibracijski laboratorij za temperaturo in vlago. Leta 2016 smo na istem naslovu postavili nov proizvodno-poslovni objekt.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Leto 2030 bo velika prelomnica, saj je načrtovana predaja generacij. V skladu s strateškim načrtom ter s tem povezanimi vzpostavljenimi strategijami prodaje, marketinga, digitalizacije, kadrov in trajnosti želimo v naslednjih sedmih letih ostati vodilni proizvajalec temperaturnih tipal na domačem trgu ter svoja specifična znanja in sposobnosti deliti z uporabniki po svetu.

Podjetniška napaka, iz katere ste se največ naučili? So napakice in reklamacije – a vzamemo jih kot največje darilo. Potem naredimo vse, da se ne ponovijo, in se iz njih nekaj naučimo. Tu delamo timsko, ocenjujemo tveganja, vzpostavljamo protokole in krizne protokole. Pri tem nam pomaga sistem vodenja kakovosti, pa tudi nova znanja. »Naredi prav že prvič!« je moto, ki vodi našo proizvodnjo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosni smo na svoj razvoj do današnje stopnje in pozicije, ki smo ju dosegli iz nič. Največje zadovoljstvo je pridobljeno zaupanje strank. Pono-

Predstavitev podjetja

sni smo na našo zgodovino ter vsakega zaposlenega, ki je prispeval svoj delež.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Največ zadovoljstva so nam prinesli izzivi uporabnikov in pridobivanje novega znanja. To je konstantna motivacija za delo in razvoj.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Covid-19 in finančna kriza 2008, ampak vse te prelomnice prinesejo tudi izjemen razvoj.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Za motivacijo pri delu poskrbijo naročniki z vsakdanjimi izzivi, za koncentracijo pa dobra kava.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Sodelujemo z domačimi in tujimi podjetji, ki so profesionalci na svojem področju – od njih se največ naučimo. Vsak dan in v vsakem trenutku pijemo znanje in se izobražujemo.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Izvajamo konkretne ukrepe, s katerimi stremimo k ciljem zelene politike in krožnega gospodarstva. Vsi naši izdelki izpolnjujejo zahteve po dolgi življenjski dobi, hkrati pa jih obnavljamo in recikliramo. Ob tem skrbimo za zbiranje in predelavo platine iz termočlenov (98-odstotni izkoristek). Ločujemo odpadke ter skrbimo za racionalno rabo energije, energentov, materialov in virov. Z našo dejavnostjo vplivamo na temperaturne procese naših naročnikov – energetska učinkovitost. Opremo kalibriramo v lastnem laboratoriju. Z načeli trajnosti sledimo strategiji 4R. Stremimo tudi k dobrim medsebojnim odnosom in komunikaciji, strokovni usposobljenosti ter osebnemu razvoju. Skrbimo za dostojno delo ter enakopravna, varna, ergonomska, zdrava (promocija zdravja) in zelena delovna mesta (park za zaposlene) ter pomagamo z donacijami in programi. To je naš prispevek k okolju, lokalni skupnosti in družbi.

JožeF boVCon in JUriJ boVCon

Enoop, d. o. o., in hčerinska družba Enoop Food Tech, d. o. o.

Razvijamo, načrtujemo in izdelujemo procesno opremo za proizvodne procese v prehrambni, kemijski in farmacevtski industriji. Ne glede na to, kako preprosta ali zapletena je ideja, vam pomagamo, da jo uresničite.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Kot mlad inženir sem bil zaposlen v podjetju, ki je montiralo tehnološko opremo in izdelovalo manj zahtevne elemente za prehrambno industrijo. Pri sodelovanju v projektih pri Fructalu, Etolu, kleti Vipava in drugih sem spoznal, kako se uvaža stroje in opremo, ki bi jo lahko izdelali doma.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Nadaljevati začrtano pot ter nenehno posodabljati tehnologijo in izdelke. Biti eden od najbolj zanesljivih in tehnološko naprednih partnerjev v procesni opremi na področju prehrane, kemije in farmacije.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Ker klub vidim kot zbor podobno mislečih ter po znanju suverenih in neodvisnih ljudi, ki bi s pravim zgledom povzročili premik v miselnosti vseh državljanov.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Največja napaka je bil projekt v BiH. Brez ustreznih izkušenj in brez varovanja države sem padel v posel z mafijsko združbo.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Zdaj je popolnoma drugače, toda osnova je ista: trdo delo, vztrajnost, poštenost in korektnost. Brez zaupanja na drugi strani (kupcev) ni možnosti za uspeh.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na dejstvo, da v dvaintridesetih letih z izplačilom plač nismo zamudili niti za en dan.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Zadovoljstvo zaposlenih pri uspešno rešenih projektih.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Dolg za opravljeno delo v višini tri milijone evrov. Na nitki je visel obstoj podjetja.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Sem suveren v svojem poklicu in to delo mi je v veselje ter hkrati moj hobi.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Da je podjetništvo kot hoja po ostrini noža. Paziti moraš, da ne padeš ne na levo ne na desno in da se na ostrini ne urežeš.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Kot podjetje poskušamo biti čim bolj energetsko samostojni. Pred kratkim smo zaključili investicijo v sončno elektrarno, načrtujemo uvedbo okoljskih certifikatov. Poleg neposrednih trajnostnih praks v našem podjetju pa poskušamo trajnostne prakse uvajati tudi pri projektih za naše stranke. Nenehno izboljšujemo učinkovitost naprav, ki jih izdelujemo.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje? Štipendiranje prihodnjih zaposlenih na več ravneh. Sponzoriramo in doniramo v različna dru

štva in ustanove.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

V igralniški svet sem stopil s podjetjem Interblock, ki se ukvarja s proizvodnjo elektromehanskih rulet. Ker je bila ena od osnovnih zahtev po nadzorovanju prihodkov od igralnih avtomatov znotraj igralnic s strani držav skoraj na vseh »resnih« trgih, smo se srečevali z velikimi ameriškimi podjetji, ki so priključevala Interblockove rulete na Casino Management System. Ker so bili takšni računalniški programi zelo zahtevni in obširni, sem dobil idejo, da bi naredil slovenski produkt, ki bi bil primerljiv s svetovnimi.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Ker nas je zelo prizadelo preteklo koronavirusno obdobje, smo v lanskem letu na trgih nadaljevali prodajo in vse aktivnosti, ki smo jih pripravili še pred pandemskim časom. Trgi, kot so Latinska Amerika, Azija in Severna Amerika, so danes glavna območja, kamor smo usmerili vse naše moči. Še vedno je Slovenija naš domači in glavni trg, a je ta premajhen, da bi se podjetje lahko razvijalo samo v domačem okolju. Končno smo doživeli ponovno odprtje sejemskih aktivnosti, brez katerih smo bili zadnji dve leti. Ravnokar se je končal največji igralniški sejem ICE v Londonu, ki je bil za naše podjetje najuspešnejši v vsej zgodovini. V pandemskem času smo se zelo posvetili novim razvojnim nalogam, ki smo jih lahko predstavili na londonskem sejmu in jih tudi uspešno prodajali.

Veselimo se novih izzivov, ki so pred nami na vseh svetovnih trgih.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Lepo se je pridružiti resnim in uspešnim podjetjem, kakršna so v združenju SBC. Po povabilu

predsednika Joca Pečečnika sem postal ponosni član te poslovne družine.

Na kateri podjetniški napaki ste se največ naučili? Napake so sestavni del delovanja vsakega poslovneža. Delamo jih vsak dan.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Znanje, vztrajnost, iznajdljivost in pogum.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Vsekakor na pridobljen certifikat za prodajo naših nadzornih sistemov v Švici. Pridobili smo zares veliko podobnih po vsem svetu, a postopek za tega je bil najbolj dolgotrajen in zahteven. Bravo, ekipa Ensica!

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Vsak dan me navdihujejo ljudje, s katerimi ustvarjamo zelo zahtevne tehnološke rešitve in jih kasneje seveda tudi uspešno prodajamo po vsem svetu.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Covidni časi. Zares smo ponosni, da smo jih preživeli skoraj brez posledic. Finance bomo pa že uredili.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Z uspehom na svetovnem zemljevidu in tem, da imam vsak dan več pametnih sodelavcev.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Ne boj se s svojim produktom postati največji, najmočnejši in najdražji.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Mladim upom ponujamo slovenske »sanje«, ki jih prodajamo svetovnemu trgu.

peter kUMer

Enertec, d. o. o

Smo specialisti za energetske rešitve s poudarkom na izrabi sončne energije.

Lastniki: Peter Kumer, Bojan Horvat, Igor Kozlar; vsak 33,33 %

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

S soustanoviteljem Bojanom sva že v času študija na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru ukvarjala s fotovoltaiko, torej izrabo sončne energije za proizvodnjo električne energije. Leta 2008 se je napovedovala prva shema, ki je zaživela leta 2009 in je začela spodbujati postavljanje sončnih elektrarn. Skupaj s tretjim partnerjem Igorjem, ki je imel kontakte pri proizvajalcu fotonapetostnih modulov v Avstriji in je v skupnem podjemu videl priložnost, smo tako leta 2009 ustanovili podjetje Enertec, d. o. o.

Kakšne cilje in vizijo imate za podjetje do leta 2030? Energetski izzivi, ki smo jim priča v zadnjih letih, preoblikujejo energetski trg s svetlobno hitrostjo. Vizija in cilji, ki smo si jih zastavili do leta 2025, so se nam zdeli praktično nerealni. Gledano iz današnje situacije ne predstavljajo več pravega izziva, zato smo ravno v fazi oblikovanja novih ciljev, ki bodo usmerjeni v 2030. A vizija, ki ji sledimo, je precej drugačna kot to, kar danes predstavlja naša najbolj poznana dejavnost – postavljanje sončnih elektrarn –, saj je postati tisti neviden, ampak pomemben del med uporabnikom in električnim omrežjem, ki skrbi za uporabnika in mu zagotavlja stroškovno učinkovito in nemoteno dobavo ter uporabo električne energije oz. njeno upravljanje.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V klubu SBC smo prepoznali združenje podjetnic in podjetnikov podobnih vrednot in poslanstva, vsaj v točki dojemanja podjetništva v Sloveniji kot

del družbenega sistema, ki kaže pravo pot, pot vztrajnosti, poguma in dolgoročnega spreminjanja na bolje tako podjetij kot tudi okolja, zaposlenih in nenazadnje tudi države …

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Glede na to, da delujemo v panogi fotovoltaike, ki je v Sloveniji že preživela veliko krizo med letoma 2013 in 2016, ko praktično trga ni bilo in se nam je uspelo prilagoditi na razmere in dalje verjeti v poslanstvo in sledili viziji, je to vsekakor svojevrsten dosežek. Iz teh okoliščin smo črpali navdih za naprej, se ozirali mimo meja Slovenije in tako je naneslo, da smo bili pionirji razvoja praktično prvih (naj)večjih sončnih elektrarn na prostem tako v Srbiji kot tudi na Hrvaškem.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Panoga fotovoltaike je v Sloveniji leta 2013 čez noč ugasnila, saj je država prenehala spodbujati postavitve novih sončnih elektrarn. Takrat smo se morali praktično čez noč prestrukturirati in optimizirati v vseh pogledih. Definitivno je bila ta izkušnja velik stresni test, ki pa je na srečo prišel v fazi, ko smo bili še dovolj »zeleni«, da se morda nismo niti zavedali, kaj to pomeni, in smo se hitro prilagodili na novo realnost.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Glede na to, da je naša dejavnost izključno trajnostna, želimo tudi pri delovanju biti maksimalno trajnostni v smislu prevoza, digitalizacije, vlaganja v lastne sončne elektrarne in energetske rešitve, torej v to, kar počnemo, in v to, kar stoodstotno verjamemo.

Kot dokaz največje trajnostne naravnanosti pa štejemo dejstvo, da smo leta 2022 kupili skoraj 800 let star objekt, samostan Studenice pod Bočem v občini Poljčane, ki mu želimo dati dodatnih vsaj sto let življenja z novimi vsebinami, ki jih že snujemo.

vOJkO NOvAk

ENTRANCE VON, trgovina in zastopanje, d.o.o.

Podjetje VON, Ljubljana, d.o.o., se ukvarja s servisno dejavnostjo, drugo podjetje ENTRANCE VON, d.o.o., se ukvarja s prodajo in zastopanjem. Obe podjetji se ukvarjata z dobavo in prodajo vrat zasebnim ter poslovnim uporabnikom.

v

ponudbi najdete sekcijska, rolo in stranska garažna vrata, hitrotekoča vrata, nakladalne ploščadi, protipožarna vrata in požarne zavese, škarjaste dvižne mize, kovinska vrata in celo velika, specialna vrata za letala, t. i. megadoor.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje? Ko sem se leta 1993 odločal za samostojno podjetniško pot, se je na trgu pojavila nova vrsta garažnih vrat, kar se mi je zdela odlična priložnost za prodor na slovenski trg. Nov sistem garažnih vrat, ki na slovenskem trgu še niso bila prisotna, je bil zelo zanimiv za uporabnike.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030? Z zaupanjem številnih slovenskih in tujih podjetij, ki nastopajo na slovenskem trgu, si je podjetje Entrance Von, d. o. o., med podjetji v Sloveniji na področju dobave, montaže in servisa vrat ter drugih sistemov za industrijske objekte zagotovilo vodilno mesto, ki ga želimo obdržati in zagotoviti vsakoletno od 5- do 10-odstotno rast.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Delovanje kluba SBC sem spremljal že kar nekaj časa. Član SBC sem postal na podlagi aktivnosti, ki jih klub izvaja, saj menim, da so zelo pomembne za razvoj in napredek gospodarstva v naši državi. Še posebej pomembno se mi zdi, da se klub aktivno vključuje v gospodarsko politiko naše države s svojimi predlogi in idejami.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Podjetje se je leta 2007 lotilo gradnje novih lastnih prostorov, ki smo jih še kako potrebovali za

nemoteno poslovanje. Opravljanje dejavnosti v najetih prostorih, tudi lokacijsko razdeljenih, je bilo oteženo in nam je poleg finančnih povzročalo tudi logistične stroške. Gradnja novih prostorov je seveda zahtevala velik finančni vložek, ki ga pri poslovanju težko zagotoviš sam. Takrat smo z dolgoročnim posojilom začeli gradnjo poslovnih prostorov na Škofljici in jih tudi uspešno predali v uporabo v letu 2008. Dolgoročno posojilo je obremenjevalo poslovanje našega podjetja vse do leta 2021, ko smo predčasno poplačali vse obveznosti iz tega naslova in tako pridobili lastnino nad celotnim objektom.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja v moji podjetniški karieri je bila kriza v gradbeništvu v letu 2008, ki je sovpadala z gradnjo našega novega poslovnega objekta. Takrat smo v stečaju gradbenih podjetij, za katera smo izvajali številna dela, izgubili kar 1,5 milijona evrov. Podjetje nam je uspelo obdržati nad vodo in poplačali smo vse svoje obveznosti do dobaviteljev. To je vsekakor preizkušnja, ki nas je pet let ovirala pri normalnem poslovanju, kljub temu pa smo iz te zgodbe prišli kot zmagovalci, na kar sem še posebej ponosen.

Katere trajnostne prakse in katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Družbena odgovornost v našem podjetju ne vključuje samo odnosa do zaposlenih, ampak tudi odnos do okolja, odnos do skupnosti ter odnos na trgu do kupcev, dobaviteljev in konkurence. Odnos do zaposlenih je eden od pomembnih dejavnikov v našem podjetju. Vodimo pravično zaposlitveno politiko, spoštujemo človekove pravice, izvajamo promocijo zdravja na delovnem mestu in skrbimo, da se zaposleni v podjetju počutijo dobro. V podjetju se še kako zavedamo, da je za vsako podjetje izziv zagotoviti blaginjo in gospodarsko

neJC rUsJan

Essentia Pura,

d.o.o.

Proizvajamo prehranska dopolnila in kozmetične izdelke, ki temeljijo na botaničnih izvlečkih, pridobljenih s superkritično tekočino. Primarno proizvajamo konopljine izvlečke s superkritičnim in subkritičnim CO2 ter jih nato uporabimo v izdelavi končnih izdelkov.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Vse se je začelo leta 2018, ko sem se seznanil s svetom superkritičnih tekočin oziroma še posebej superkritične CO2 ekstrakcije botaničnih rastlin. Takrat sem sicer delal še kot poslovni svetovalec pri podjetju A.T. Kearney in imel pred seboj bolj kot ne izdelan karierni načrt. Pravzaprav sem bil tik pred tem, da zapustim Ljubljano in začnem delati na Dunaju ter tako nadaljujem svojo svetovalno kariero. Medtem pa je moja življenjska pot nekako nepričakovano zavila v drugo smer. Na začetku sem predvsem iz radovednosti začel raziskovati več o sami panogi botaničnih ekstraktov, kmalu pa sem se navdušil nad potencialom te industrije tako s poslovnega vidika kot tudi vidika njenega doprinosa družbi. Na hitro sem naredil poslovni načrt in ustanovili smo podjetje Essentia Pura.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030? Omogočiti boljše počutje vsaj petim milijonom Evropejcev.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Prvotno predvsem zaradi možnosti mreženja in učenja od preostalih, od mene precej uspešnejših podjetnikov. Obenem sem se želel družiti z ljudmi, ki me navdihujejo in od katerih se lahko še veliko naučim. V času članstva sem se od starejših članov nalezel še njihovega cilja, in sicer da naredimo, kar je v naši moči, da bo podjetništvo v Sloveniji sprejeto kot nekaj, kar lahko državi in državljanom da bistveno več, kot pa jim vzame.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na to, da je inštitutu Max Hemp iz Poljske, ki se ukvarja s študijami na podlagi kanabinoidov, s pomočjo naše posebne zasnove izvlečka uspelo zmanjšati število epileptičnih napadov otrok tudi z več kot 50 dnevno na manj kot pet.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Premalo sem delegiral operativne naloge, s čimer si pridobiš čas za posvečanje strateškim nalogam.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

To, da naši izdelki, ki so plod lastnega razvoja, resnično pomagajo potrošnikom ter jim omogočajo boljše počutje, manj stresa, boljše spanje in premagovanje preostalih zdravstvenih težav. To neposredno izkusim na lastni koži, pri sorodnikih, prijateljih, ki me tedensko navdušujejo s pozitivnimi povratnimi informacijami glede uporabi naših izdelkov.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Izguba dveh ključnih strank. Dve podjetji sta svoja projekta zaradi internih razlogov opustili, nam pa je to takrat predstavljalo 60 odstotkov prihodkov. Vso srečo, si potem rečeš.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Delaj tisto, kar te iskreno veseli in v čemer si resnično dober, boljši od drugih. Mogoče se sliši že klišejsko, pa vendar. Ta nasvet mi je pred leti dal Žarko Berlot, ki je tudi sam podjetnik in hkrati član uprave podjetja Bolton Adriatic, ko sem ga vprašal, kam on najraje vlaga svoj čas in sredstva.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Uporabljamo reciklirani, utekočinjeni CO2 kot metodo za ekstrahiranje rastlin namesto organskih topil, ki imajo lahko velike negativne posledice za okolje. Surovine kupujemo od proizvajalcev, ki si prizadevajo za trajnostno pridelavo in – če le je mogoče – od našega podjetja niso oddaljeni več kot 200 kilometrov. Predelujemo stranske proizvode. Na primer: pri proizvodnji hladno stiskanega olja črne kumine v semenih ostane določena mera maščobnih kislin, ki jih s pomočjo superkritičnega CO2 popolnoma ekstrahiramo, nato pa se lahko uporabijo v prehrani. Celotno delovanje našega podjetja je usmerjeno v trajnost. Industrijska konoplja že sama proizvaja negativen ogljični odtis pri rasti, poleg tega se rastlina uporabi v celoti – od korenin do rastline.

mArJAN BEzJAk F.A.MAIK, d. o. o

Izvajamo celovite logistične storitve.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Ideja za podjetje je nastala v takratnem multinacionalnem podjetju, kjer se je podjetje F.A.MAIK odločilo za samostojno logistično in carinsko pot.

Kakšni so cilji vašega podjetja do leta 2030?

Želimo biti najboljši logisti v Evropi, ker verjamemo, da to lahko postanemo in da so naši cilji uresničljivi. Nikoli nismo razmišljali o tem, da bi bili največji, želimo biti le najboljši – ker znamo, hočemo in zmoremo, kot govori naš slogan.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Menim, da smo v Klubu slovenskih podjetnikov le najboljši podjetniki iz Slovenije in poslujemo po vsem svetu. Znan pregovor pravi: povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si! Družiti se z najboljšimi pomeni tudi postati najboljši.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

To so vedno le izkušnje in viri življenja. Delali smo le manjše napake, ki niso vplivale na podjetniško pot, temveč so iz nas naredile bolj strokovno osebje.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Sam na podjetniško kariero gledam podobno kot na športno. Kot zaprisežen športnik vem, da špor-

tnik vedno igra na zmago, vsak poraz ima cilj, ki ga vodi do tega, da postane boljši in želi zmagati.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Vsekakor na 30 let zelo uspešne poslovne poti. Hvaležen sem staršem, ki so me vzgojili v delavnega in marljivega človeka. Izjemno ponosen pa sem na svoja sinova Miho in Tadeja, ki vseskozi sledita viziji razvoja podjetja in ga tudi sovodita.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Pozitivna naravnanost in sprejemanje pravih odločitev je pot do uspeha.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

To, da sem se po 16 letih vodenja podjetja odločil za politično pot (2008–2012) in tako s svojim znanjem razvijal gospodarstvo v Sloveniji na najvišji ravni.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Motivacijo in zbranost pri delu vzdržujem z nogometom v popoldanskih in večernih urah, kar me motivira in 'relaksira'.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Znanja nikoli ne drži zase, vedno ga deli z drugimi uspešnimi ljudmi, saj tako vsi postajamo še bolj uspešni.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Podjetje izvaja zelene trajnostne prakse na objektih s sončnimi elektrarnami in LED rasvetljavo, pa tudi socialne in ekonomske. Imamo naslednje ISO standarde 9001: 2015, 14001:2015, AEO, SQAS,

Ciril Geder Geder,

d.o.o.

Ukvarjamo se s prodajo ter servisiranjem male kmetijske in vrtne mehanizacije priznanih blagovnih znamk Husqvarna, Honda, Cub Cadet, Makita, Oleo-Mac ...

Kje ste dobili idejo za podjetje?

S poslom se je začel ukvarjati oče leta 1991, ko so se začela odpuščanja po podjetjih in je njegov nekdanji sošolec, ki se je ukvarjal s servisiranjem motornih žag, vrtnih kosilnic in preostale male kmetijske mehanizacije, dal pobudo za ta posel. Začelo se je v domači garaži, z leti in trudom pa je to zraslo, tako da imamo zdaj tri poslovalnice.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Vizija in cilj našega podjetja je v naši panogi ostati med vodilnimi v Sloveniji, ohranjati podjetje v zdravi kondiciji, v kateri bo poslovanje stabilno, slediti novostim ter v podjetju obdržati prijazno in zdravo delovno okolje.

Zakaj ste postali član SBC ?

O včlanitvi v klub SBC so nas prepričale predvsem smernice kluba, saj se mi zdijo prave za razvoj gospodarstva in so polne zdravega razuma za delovanje. Sami smo bili t. i. garažno podjetje in dobro vem, koliko truda, odrekanja in neprespanih noči je za tem, ko z lastnim delom in vložkom v podjetje nekaj ustvariš ter si odvisen predvsem od samega sebe. Ko pogledam na seznam podjetij v tem klubu, se lahko poistovetim s tistimi, ki so ustvarili uspešna podjetja iz nič, iz poslovne ideje.

Podjetniška napaka, na kateri ste se največ naučili? Pred leti, ko sem od očeta prevzel vodenje podjetja, sem bil še precej zaletav. Mlad in zagnan, brez nekih izkušenj. Dogajalo se mi je, da sem bil kar veliko na nasprotnih bregovih, predvsem v raznih pogajanjih z glavnimi dobavitelji. Domišljal sem si, da lahko postavljam pogoje tem koncernom naše panoge. Kar naprej je bilo neko nezadovoljstvo in neprijetna komunikacija. Vse dokler nisem pri sebi stvari razčistil in ugotovil, da njih ne morem spremeniti. Ko

sem se s tem sprijaznil, se v posel poglobil in začel ponujene pogoje sprejemati, sem v njih poiskal za naše podjetje optimalno pozitivno rešitev. S tem pristopom se je tudi v podjetju poznalo, da je poslovanje postalo bolj prijazno in uspešno, poleg tega pa smo še večkrat več izpogajali. V glavnem zdrava komunikacija in uspešnejše poslovanje.

Kakšen nasvet bi dali mladim?

Vsem bodočim podjetnikom bi svetoval, da gredo postopoma. Naj bo razvoj njihovega podjetja premo sorazmeren. Tu ne gre čez noč, vsako zdravo, uspešno podjetje potrebuje čas za razvoj. Potrebnih je ogromno truda, vložka, odrekanj … Preprost primer napake, ki jo pogosto vidim pri mladih podjetnikih, je, da odprejo podjetje, potem pa si takoj kupijo nov luksuzen avto. To ni pravi način, ker gre potem ves denar, vložek, ki bi bil v začetku rasti nujno potreben za razvoj podjetja, za obrok lizinga oz. položnice za avtomobil. Naj raje začetni kapital trezno vložijo v razvoj, vse preostalo pa bo ob uspešnem poslu prišlo naravno zraven. Naj se držijo reka: pokrij se tako daleč, kot ti odeja seže.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na to, da smo v zadnjih letih postali eno izmed vodilnih podjetij v prodaji ter servisiranju male kmetijske in vrtne mehanizacije. Najbolj pa na to, da smo med prvimi prepoznali potencial v robotski košnji in da smo na tem področju vodilni v prodaji največjega proizvajalca robotskih kosilnic Husqvarna v Sloveniji. Prav tako sem ponosen na uspešno vpeljano kakovostno servisno podporo našim strankam.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v karieri?

Najboljši nasvet sem pred leti prebral v intervjuju gospoda Mateja Akrapoviča o poslovni ideji gospoda Igorja Akrapoviča, zame enega najbolj spoštovanih poslovnežev. Ideja lastnika je bila, da bo naredil nekaj, kar je boljše od obstoječe ponudbe na trgu. Ni meril na to, da bo naredil nekaj takega kot njegov sosed, le da bo to še cenejše. Iz tega sem pobral to, da se trudimo biti boljši od konkurence v naših storitvah in kakovosti prodaje oziroma da stranki damo

blaž aHČan GO GREEN

Blagovna znamka podjetja Ekoturizem, d. o. o. Zagotavljamo poslovne turistične storitve z visoko dodano vrednostjo.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Ko sem v otroštvu na Bledu pomagal dedku pri delu na pletni, sem v sebi odkril odgovornost in smisel za podjetnost, v odnosu z ljudmi pa ključ do zadovoljstva. Spoznal sem moč win-win pristopa in to, da mi prav zadovoljstvo ljudi pomeni največ. Ideja o podjetju za poslovne turistične storitve je po več letih dela v turizmu v 2009 le združila izkušnje in ambicijo ustvariti odlično podjetje.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do 2030?

Kot ponudniki poslovnih turističnih storitev se osredotočamo na varnost, kakovost in odzivnost. Vključujemo sodobno tehnologijo, kar nam omogoča odlično razmerje med vrednostjo in ceno. Vizijo prihodnosti usmerjamo v vsebine, ki uporabnika emocionalno nagovorijo, so drugačne, visokokakovostne in pozorne na podrobnosti. Naše kupce in sodelavce, ki ustvarjajo zanje, postavljamo v središče storitve. Naše tržišče je že zdaj skoraj ves svet, po strukturi kupcev ali destinacijah, kjer izvajamo storitve.

Zakaj ste postali član SBC?

Klub slovenskih podjetnikov povezuje podobno naravnane lastnike z vizijo ustvarjanja, ponudbe novih delovnih mest, podjetniškega razvoja, rasti in kreativnosti.

Iz katere podjetniške napake ste se največ naučili?

Da bi se izognili večjim napakam v podjetništvu, ves čas popravljamo odločitve, načrte, procese, projekte ... Moja največja je bila, hecno, neposlušnost, bodisi za mnenja drugih bodisi samega sebe. Oboje vodi k napakam, ki pa so tudi del razvoja in rasti.

Kakšen nasvet bi dali bodočim podjetnikom?

Nikoli ni prepozno, tudi če nisi več mlad in nimaš podjetniških izkušenj, potrebnih kapacitet ali

113 Predstavitev podjetja

sredstev. Ko stoodstotno verjameš v svojo idejo, jo začutiš, ko te v zvezi z njo prevzame posebna strast, takrat greš na podjetniško pot.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Izhaja iz najtežjega obdobja v karieri, ko smo med epidemijo prejeli odlok, da ne smemo opravljati naših storitev, ko so odsvetovali potovanja, ko smo imeli naročila, ki jih nismo mogli izpeljati, in sredstva, pa nismo smeli delati, takrat smo s sodelavci sklenili 'gentlemenski' dogovor, da smo v tej situaciji ENO in si bomo zaupali. Vsi smo tvegali blagostanje svojih družin in verjeli, da se bo izšlo. In se je. Dogovor o zaupanju nas je intenzivneje povezal in dvignil naš odnos na novo raven.

Kje pri vodenju podjetja najdete največ zadovoljstva?

Ustvarjanje me motivira, rast zaposlenih pa navdihuje. Slednjo spodbujamo tudi s coachingi in profesionalnimi treningi za osebni razvoj. Močan motivator, ki nam daje energijo, pa so tudi nasmejani, zadovoljni obrazi naših strank.

Najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili in ga uporabljate?

Eden mojih ključnih mentorjev mi je v trenutku, ko sem v karieri obstal na točki 'status quo', dejal: »Če delaš dobro, boš na dolgi rok uspel. In vi, Blaž, delate dobro.« Stavek me je zbudil, premaknil in me spodbuja že dolga leta.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Trajnostno delovanje je zapisano v imenu Go Green in je v našem DNK. Na spletu lahko preberete več o številnih projektih, dejstvo pa je, da poslovne turistične storitve izvajamo zavezani trajnosti, ki ni le okoljsko, 'zeleno', ampak tudi družbeno in gospodarsko odgovorno ravnanje. Za Go Green so ključni trije faktorji: človek, narava in poslovno okolje. Ko človek razmišlja in ravna trajnostno, bo to prenesel na druga področja ter bo zgled in navdih drugim. Naši odmevni trajnostni pobudi ustvarjamo »SLEDI« pa se pridružuje vse več posameznikov

alekseJ kranJeC

HC CENTER, družba za informacijske

tehnologije, d. o. o.

Naša osrednja dejavnost je IT-sistemska integracija.

Število zaposlenih EBIT (v 1000 EUR)

www.hc-center.com info@hc-center.com

Solastnika: Aleksej Kranjec, Robert Puh

naša prihodnost je usmerjena k nadaljnjemu razvoju osnovne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju rešitev v sklopu digitalne transformacije podjetij.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Na trgu pri končnih naročnikih srednjih in malih podjetij, ki so izkazovali potrebo po individualni obravnavi in butičnem pristopu na področju informacijskih tehnologij.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Tudi v prihodnje bomo imeli poudarek na zagotavljanju kakovostnih storitev, kredibilnem svetovanju ter iskanju najboljših razmerij med tehnologijami in rešitvami.

Naši cilji so usmerjeni k nadaljnjemu razvoju osnovne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju rešitev po meri v sklopu digitalne transformacije podjetij, pa tudi k razvoju lokalnega računalništva v oblaku pod imenom »HCCloud«, ki ga uspešno tržimo že od leta 2009. Želimo se še bolj usmeriti k željam in potrebam končnih naročnikov ter postati najbolj prepoznaven in zaupanja vreden IT-sistemski integrator za srednje velika in mala podjetja tako doma kot v Adriatic regiji.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Verjamemo, da Klub slovenskih podjetnikov lahko pripomore k temu, da bi vrednota poštene podjetnosti v Sloveniji postala temeljna vrednota naše družbe.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Na koncu štejejo samo dejanja, kajti papir in besede prenesejo vse.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Povezanost sodelavcev in celotne ekipe, ki sodeluje pri razvoju podjetja, ter ne nazadnje velik krog naših zadovoljnih naročnikov.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Naučiti se komunicirati v dobrem in slabem tako z naročniki kot s sodelavci in spoznanje, da brez osebnostne rasti in razvoja kadrov podjetje ne more rasti.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V sodelovanju z našim strateškim proizvajalcem Hewlett Packard Enterprise in Aruba Networks v sklopu iniciativ krožnega gospodarstva in zelenega računalništva že vrsto let izvajamo različne programe, ki omogočajo odkup in razgradnjo strojne opreme ali nakup tovarniško obnovljene opreme. Tako tovarniško obnovljena oprema izpolnjuje visoke kakovostne standarde, izdelki so funkcionalno enaki novoproizvedenim, z isto ravnjo in dolžino garancije, ter omogočajo izbiro dodatnih IT-storitev. Želja v prihodnje je še več aktivnosti, morda tudi z drugimi proizvajalci, in še večji vložek vseh zaposlenih pri trajnostnem razvoju.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Zavedamo se, da je namen vsakega podjetja ustvarjanje dodane vrednosti, a menimo, da sta zelo pomembna tudi pot in način udejanjanja osnovnega namena. Delovanje podjetja mora biti pozitivno tako za kupce kot za partnerje in zaposlene v podjetju. Pri podjetju HC Center je pomembno dosledno spoštovanje temeljnega načela družbene odgovornosti:

• pošteno in enakopravno obravnavamo zaposlene,

• poslujemo etično in pošteno,

• spoštujemo temeljne človekove pravice,

• odgovorno ravnamo z okoljem,

• imamo pošten odnos do ožje lokalne skupnosti in širšega družbenega okolja.

Vsako leto del naših sredstev namenimo za podporo različnim ustanovam in organizacijam.

MatJaž aJdnik

ID Shop, družba za proizvodnjo, trgovino in svetovanje, d. o. o.

Ukvarjamo se z naprednimi sistemi na področju kontrole dostopa in sorodnimi rešitvami, ki višajo raven varnosti v organizacijah. Prvotna dejavnost leta 2002 je bila usmerjena na rešitve za identifikacijo (tiskalniki za potisk ID-kartic, ponudba RFID-medijev in proizvodnja potiskanih kartic).

v

zporedno smo razvijali segment varnosti oz. tehničnega varovanja, ki zajema mehanske, elektronske in digitalne sisteme zaklepanja ter nadzor pristopa ter varnostne prehode za nadzorovana območja (hitri prehodi, vrtljiva portalna vrata) …

Kje in kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Kot študent sem delo opravljal v tujini, in sicer v podjetju, ki se je ukvarjalo z rešitvami na področju RFID-tehnologije. V Sloveniji takšnih rešitev do takrat nisem zasledil, zato se je porodila ideja, da bi ta segment uvedli tudi pri nas.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do 2030?

Želimo postati sinonim za rešitve, povezane z identifikacijo in varnostjo, ter postati eno od vodilnih podjetij na tem področju, postavljati nove smernice in standarde, ki ustvarjajo win-win situacijo tako za nas kot tudi za končnega uporabnika.

Zakaj ste postali član SBC?

Verjamemo v vizijo SBC-ja, ker podpira podjetništvo, hkrati pa spreminja omejitve ter podjetnikom pomaga pri razvoju in ustvarjanju dodane vrednosti.

Podjetniška napaka, na kateri ste se največ naučili? Na začetku podjetništva so napake običajen proces učenja, kot neizkušen podjetnik velikokrat nimaš vsega pod nadzorom in to te lahko kaznuje. Z leti pridobiš pogled, kaj vse podjetništvo prinese s seboj, in se naučiš pluti po teh vodah. Ne morem reči, da potem delaš manjše napake, jih je pa manj.

Kaj bi svetovali mladim podjetnikom?

Vedno je treba biti usmerjen v iskanje rešitev. Enako količino energije lahko porabiš za skrbi ali za iskanje rešitev, učinek pa je v enem primeru negativen, v drugem pa pozitiven.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na to, da sem začel z ničle, brez kakršnihkoli poznanstev, in da nas danes tako majhna kot največja podjetja v Slovenij prepoznavajo kot kakovostnega in zanesljivega partnerja. Ponosen sem tudi na ekipo sodelavcev, ki vsak dan pomagajo graditi našo zgodbo.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva?

Konstanten napredek in novi izzivi, ki so povezani z rastjo in napredkom, ter dejstvo, da smo leta 2022 pridobili certifikat Platinaste bonitetne odličnosti AAA.

Vaša najtežja preizkušnja v podjetniški karieri?

Precej stresen je bil preskok iz mikro v majhno podjetje. Kar naenkrat se ne ukvarjaš več samo s poslom, ampak moraš dosti energije vložiti tudi v organizacijsko raven znotraj podjetja, kadrovanje, strukturne spremembe, poleg vsega pa čutiš vedno večjo odgovornost do zaposlenih.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Motivirajo me novi projekti, raziskovanje in uvajanje novih rešitev v naš portfelj. Koncentracijo pa poskušam ohranjati z jutranjim tekom v naravi.

Najboljši nasvet, ki ste ga dobili na podjetniški poti? Eden od boljših in preizkušenih nasvetov je ta, da se ne smeš ustaviti pred enimi zaprtimi vrati. Vedno obstaja več poti do cilja.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V svojem prodajnem programu ponujamo rešitev za nadzor pristopa, ki je najbolj trajnostno naravnana na svetovnem trgu. Gre za komponente, ki delujejo z lastnim napajanjem (kinetična energija ali indukcija) in za delovanje ne potrebujejo baterij, zato imajo minimalen vpliv na okolje.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V skladu z možnostmi poskušamo pomagati ranljivim skupinam in se pridružiti dobrodelnim projektom doma in v

JerneJ dUler Innoduler, d. o. o. Razvoj in proizvodnja opreme za železniška tirna vozila.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za vaše podjetje?

Naše podjetje bo v prihodnjih letih zabeležilo 40. obletnico obstoja. Podjetje sem prevzel po očetu in sem druga generacija. Pri prevzemu se je podjetje ukvarjalo s klasično ključavničarsko dejavnostjo na obrtni način, vanjo pa smo bili vključeni bolj kot ne vsi družinski člani. Kasneje sva z ženo razmišljala, kaj bi bil naš fokus v okviru dejavnosti. Po spletu okoliščin smo se znašli v železniški industriji. Zdaj delujemo pretežno v tej industriji, smo proizvajalci komponent, nadgradenj za železniške vagone.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Naša vizija je »Tradicija za prihodnost«. Ob pomoči preteklih izkušenj skupaj z ekipo ustvarjamo nova delovna mesta prihodnosti. Želimo si, da bi lahko tudi naši otroci na tem prečudovitem koščku sveta razvijali svoje ideje, sanje in ustvarjali nove produkte ter imeli priložnost razvijati svoje talente. Naš cilj je postati tehnološko najbolj napredno podjetje za proizvodnjo opreme za železniška tirna vozila, ki bo zmožno delovati v tej na videz neatraktivni in nekonkurenčni dejavnosti tudi v tem delu Evrope, v Sloveniji, na Koroškem. Cilj je naše delovanje usmeriti v celosten razvoj tehnologije, skupaj z razvojnimi partnerji, ter poskrbeti za atraktivna in zanimiva delovna mesta z dodano vrednostjo.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Znanje je vse, kar bomo lahko prodajali v prihodnosti. Za podjetništvo so potrebni pogum, trdo delo, vrednote in dobra ekipa. Vse opogumljamo, naj se podajo v to, vendar ne v želji po

Predstavitev podjetja

hitrem in lažjem zaslužku, pač pa v želji, da bi nekaj ustvarili.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na našo ekipo, da lahko skupaj rastemo in se razvijamo, ter na sodelovanje s strateškim partnerjem iz Avstrije. Vesel sem, da nam je kot družini uspel prehod iz prve v drugo generacijo. Uspelo mi je ohraniti in oplemenititi podjetje, še pomembnejše pa je, da nam je uspelo ohraniti odnose. Na to sem res ponosen in me veseli. Tako uresničujemo našo vizijo – Tradicija za prihodnost.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Največ zadovoljstva čutim pri tem, da lahko delam s takšno čudovito ekipo. Ljudje, ki me obkrožajo, mi dajejo zagon. Njihova energija, pripadnost in naše skupne vrednote so tisto, kar mi prinaša zadovoljstvo. Tudi to, da lahko z ženo skupaj delava v podjetju, se skupaj odločava in tudi skupaj potujeva. Zadnji dve leti pa vsekakor to, da skupaj s partnerskim podjetjem ustvarjamo zgodbe ter premikamo meje tehnologije in razvoja.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Sem res blagoslovljen, da do zdaj ni bilo zelo težkih preizkušenj. Seveda pa se vsak dan srečujemo z različnimi izzivi in veliko je odvisno od naših vrednot, našega pogleda na svet, kaj je pomembno in kaj ne, ter od tega, kako se na dogodke in izzive odzivamo in kako se nas dotaknejo.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Veliko se ukvarjam s športom, saj si tako umirim misli in dobim potrebno energijo. Ustreza mi tudi to, da ne spremljam medijev; to dojemam kot motnjo v svojem življenju in pri delu. Dnevne novice in nepotrebne informacije vnašajo strah in negotovost, kar pri delu ni zaželeno. V prostem času rad berem in se učim novih stvari.

Solastnika: Jernej Duler in Peter Karl Wanek-Pusset

Ukvarjamo se z razvojem in izdelavo strojev za avtomatizacijo proizvodnih procesov ter linij za sitotisk za področja dekoracije športnega tekstila ter tiskane elektronike.

blaž MUr INO, d.o.o., Žiri

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Podjetje je leta 1990 ustanovil moj oče Anton Mur s ciljem trgu ponuditi zmagovito opremo, ob kateri bo delavec le še upravljalec stroja, in ne več fizični delavec.

Kakšni so cilji podjetja do leta 2030?

Za rast podjetja so ključnega pomena stalne inovacije in razvoj. Pravkar smo začeli tržiti novo generacijo linij za sitotisk, ki smo jo razvijali zadnja tri leta. Vključili smo vse notranje in zunanje pripombe ter predloge za izboljšave. Linija nove generacije je primerna tudi za področje tiskane elektronike, kjer v naslednjih letih vidimo največji potencial. Trenutno razvijamo novo linijo za tisk v roli, ki omogoča proizvodnjo velikih serij predvsem v tiskani elektroniki. Na področju avtomatizacije pridobivamo nove partnerske kupce s področja električne mobilnosti, kjer pričakujemo dolgoročno sodelovanje. Velik potencial vidimo tudi v vračanju proizvodnje v Evropo in ZDA, ki pa bo lahko rentabilna samo z visoko stopnjo avtomatizacije. Tu pa je naša ekipa močna in s svojim znanjem ter izkušnjami lahko prevzemamo velike projekte.

Zakaj ste postali član SBC - Kluba slovenskih podjetnikov?

Zaradi možnosti mreženja in izmenjave izkušenj.

Podjetniška napaka, na kateri ste se največ naučili?

Med ogromno majhnimi napakami ne morem izbrati večje. Pomembno je, da se iz vsake napake nekaj naučimo, kot pojejo Joker Out: » … delajmo napake, čisto iz vsake izpira se zlato …«

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Da je za uspeh potrebnih 10 let oziroma 10 tisoč ur

Predstavitev podjetja

trdega dela in potrpežljivosti. Tisti, ki je na začetku podjetniške poti, ima zagotovo nekakšno idejo, kaj bo delal, kakšen bo izdelek. Najpomembnejši je vsekakor odličen izdelek, ki rešuje probleme in izzive kupcev. To se je pokazalo tudi pri nas. Veselje je gledati kupca, ko odkrije, da INO-v izdelek rešuje težave, s katerimi se že dolgo ukvarja, ali pa dobi novo idejo za svoj posel.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Prodor na globalni trg leta 2017.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljni zaposleni in kupci.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežje je bilo od leta 2010 do 2015, ko smo se spopadali z veliko zadolženostjo. Z vztrajanjem na svoji poti, razvojem, povečevanjem in optimizacijo proizvodnje pa se je povečal tudi dobiček in tako smo zmanjšali zadolženost.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

S fokusom na kupcu.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Slišal sem ga iz ust malo starejšega gospoda iz Švice, ki je leta 2017 kupil našo drugo sitotiskarsko linijo. Rekel mi je, da se je treba vesti tako, kot da so vsi na svetu pošteni, in sicer zato, ker je na svetu samo 10 odstotkov nepoštenih. Če vsakega dojemaš kot poštenega, boš v življenju prišel dlje, kot če se pred njimi zapreš oziroma jih imaš za nepoštene. To se je v zadnjih šestih letih potrdilo v praksi.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Naši stroji imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Pri sušilnih tunelih z različnimi rešitvami zmanjšujemo porabo energije.

aleš JenČiČ

Interexport, d. o. o.

Mednarodna trgovina

Kje oziroma kako ste dobili idejo za vaše podjetje?

Interexport je podjetje z bogato zgodovino s področja mednarodne trgovine, ki sem ga z leti usmeril na dve ključni področji: medicino in kmetijsko mehanizacijo. Ukvarjamo se z zastopanjem premium blagovnih znamk, a imamo tudi bogat lasten razvoj in se trudimo, da bi bili pri svojem delu inovativni ter prodorni.

Kakšni so cilji in vizija vašega podjetja do leta 2030?

V naslednjih nekaj letih se želimo na medicinskem delu osredotočiti predvsem na razvoj novih projektov znotraj Slovenije, na kmetijskem delu pa na razvoj novih tržišč ter povečanju števila naših poslovnih enot na področju nekdanje Jugoslavije.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V klub sem se včlanil predvsem zaradi priložnosti pridobivanja novih poznanstev in idej, ki bi pripomogle k večjemu uspehu mojega podjetja. Vsako podjetje je sicer zgodba zase, a na naših srečanjih rad izkoristim priložnost, da vidim, kaj počnejo drugi. In dobre prakse je vredno preslikati. Ne gre vedno, lahko pa na ta način dobim idejo, jo predstavim sodelavcem in skupaj oblikujemo nekaj, kar odseva vrednote našega podjetja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Morda ni toliko napaka, kot je to anekdota o skoraj izgubljeni priložnosti. Pred desetletji, ko se je ponudila priložnost, da bi v Interexportu zastopali blagovno znamko Fendt, nad to idejo nisem bil niti malo navdušen, a po prepričevanju bližnjih smo se

Predstavitev podjetja

je vseeno lotili. Po tridesetih letih lahko rečem, da je prodaja traktorjev zelo zahteven, a hkrati dober posel.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Mene so zmeraj vodile tri stvari: trdo delo, poštenje in transparentnost pri poslovanju.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Vsi naši dosežki so mi v ponos. Zadnji med njimi je odprtje nove poslovne enote, prve na Hrvaškem, v skupini pa gre že za peto poslovno enoto. Ampak vsi dosežki so plod ekipe, zato lahko rečem, da sem najbolj ponosen prav na moje sodelavce, saj dosegajo zavidanja vredne uspehe.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Z vsakim dosežkom pride tudi nov izziv. Rad sem stalno v pogonu in novi projekti mi prinašajo tudi novo motivacijo. Še pomembnejše od motivacije pa je, da si pri svojem delu vztrajen, da ne odnehaš ob ovirah, ki jih srečaš na poti, ampak se aktivno lotiš reševanja izzivov. Osredotočenost rad vzdržujem z ukvarjanjem s športnimi aktivnostmi, potovanji in druženjem.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Okoljska problematika je v Interexportu visoko na seznamu prioritet in k njej aktivno pristopamo. Smo energetsko nevtralni, energijo za delovanje naših poslovnih enot pridobivamo s pomočjo sončnih elektrarn na strehah naših poslovalnic, hkrati iščemo ustrezne rešitve za prihodnost, na primer kako bi zmanjšali ogljični odtis naših službenih avtomobilov. Razvoj na tem področju je hiter, rešitev je veliko, zato je treba ustrezno pretehtati odločitve in iskati predvsem trajnostne rešitve. Tudi naši proizvodi, ki jih ponujamo v našem prodajnem asortimentu, so pravzaprav proizvodi in storitve, ki pomagajo zdraviti ljudi in jim reševati življenja, pripomorejo pa tudi h kakovostni proizvodnji hrane.

MatiJa kasteliC Kaza sistemi, d. o. o.

Izvajamo inovativne tehnološke rešitve na področju gostinske opreme, hladilnih sistemov, industrijskih in prehrambnih obratov ter proizvodenj. Vsaki stranki po meri svetujemo, projektiramo, izvedemo in vgradimo visokokakovostne tehnološke rešitve, nato pa te dolgoročno vzdržujemo in nadgrajujemo. Glavne dejavnosti našega podjetja so: projektiranje industrijskih sistemov, industrijskih kuhinj, hladilnih sistemov in drugih tehnoloških rešitev, proizvodnja tehnološke opreme, uvoz, prodaja in distribucija opreme in naprav, servisiranje gostinske, hladilne in druge tehnološke opreme.

o

Predstavitev podjetja

Število zaposlenih EBIT (v mio EUR)

https://kaza-sistemi.si

Lastniki: Matija Kastelic in partnerji Gašper Kastelic, Andraž Rus, Nevenka Pečjak in Klemen Pajek.

d kod ideja za podjetje?

Že pred ustanovitvijo lastnega podjetja sem deloval na področju gostinske in hladilniške dejavnosti v drugih podjetjih. Ker smo skupaj s partnerji ugotovili, da je panoga zaostala in zaradi prevelike togosti vodilnih podjetij nazaduje, smo se odločili ustanoviti novo podjetje. Želeli smo podjetje, ki bo razvojno naravnano in bo svojim strankam zagotavljalo celovite in kakovostne rešitve, ki bodo pozitivno vplivale na delovanje naših strank.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Postati vodilni ponudnik tehnoloških rešitev in produktov na področju gostinske opreme, hladilnih sistemov in druge opreme za prehrambne in industrijske obrate v regiji. Z nenehnim vlaganjem v razvoj, zaposlene in partnerje si prizadevamo proizvajati nove visokokakovostne produkte. Dovršene rešitve za naše stranke so ideal, ki smo mu vsak trenutek predani s srcem in izdelano strategijo.

Bi si upali opisati vašo največjo podjetniško napako?

Na začetku moje kariere sem včasih iskal krajše poti do boljšega oziroma hitrejšega, kratkoročnega cilja, kar je, žal, v večini primerov dolgoročno prineslo slabše rezultate. Zato zadnja leta še posebej veliko pozornosti namenjam temu, da stvari delamo pravilno in v pravem časovnem zaporedju.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Naj si v prvi vrsti zaupajo in verjamejo vase. V uspeh je treba vložiti veliko časa in truda. Nič se ne zgodi čez noč. Kot podjetniki naj se trudijo biti vzgled svojim zaposlenim. Pomemben vidik podjetništva je tudi preizkušanje, izobraževanje, iskanje novih rešitev. Izpostavil bi tudi zasebno življenje, družino in prijatelje, na katere podjetnik ne sme pozabiti.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Da je v ekipi zaposlenih še vedno prisotna ista gorečnost in želja po ustvarjanju, kot je bila na začetku. To je zame velik dosežek, saj se zavedam, da mi brez dobre ekipe ne bi uspelo. Izjemnega pomena je tudi pristnost, tako znotraj ekipe kot pri delu s strankami.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Uspešno zaključene zgodbe, projekti, saj smo v kratkem času zrasli iz podjetja, ki je izvajalo osnovne storitve za naše stranke, kot so oprema bara, dobava polic, regalov, v podjetje, ki postavlja tehnologijo za celotne industrijske sisteme in s svojimi rešitvami opremlja partnerje, kot je Nato.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Vzdržati hitro rast podjetja, tako na finančnem kot tudi na organizacijskem delu. Še posebej zato, ker nikoli nisem imel finančnih botrov in je bilo treba vsa vlaganja, od obratnega kapitala, osnovnih sredstev ter zalog do razvoja, pokriti iz tekočega poslovanja … No, saj to počnemo še danes …

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Moram priznati, da imam, kot vsi drugi, nihanja pri svojem delu. Od začetne visoke motivacije, ko pridobivamo in izvajamo projekt ali razvijamo nove rešitve, do tega, da po njihovem zaključku potrebujem čas zase, za družino, potovanja in druženje s pravimi prijatelji, da si napolnim baterije. Na dnevni ravni pa sta to šport ali druženje s poslovnimi partnerji, ki ima hkrati tudi zasebno noto.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga bi uporabili v svojem podjetju?

»S kačam pa s tičem se ni za igrat.« To so bile prve besede moje babice, tašče mojega očeta, ko je slišala, da pridem na svet. In res menim, da v prenesenem pomenu kače in tiči niso primerni za igranje v podjetju, ker mora biti to samostojno in kar se da odporno proti najrazličnejšim vplivom iz zunanjega okolja in preostalim dejavnikom.

https://www.kms.si/sl/domov

Jakob JelenC KMS, d.o.o.

Smo specialisti za strojno opremo za predelavo umetnih mas, obdelavo kovin in avtomatizacijo proizvodnje.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje KMS, d.o.o., je v družinski lasti, ustanovil ga je Matija Jelenc leta 1999. Sam je imel delovne izkušnje iz podjetja, ki se je ukvarjalo s prodajo industrijskih in merilnih strojev in je bilo ustanovljeno še v času Jugoslavije. V začetku je bilo podjetje osredotočeno na segment industrije predelave plastičnih mas. Začetki so bili skromni, prodane količine pa majhne, podjetje se je razvijalo korak za korakom. Končni uporabniki so takrat izražali potrebo po boljši servisni podpori za servisiranje njihovega strojnega parka in takrat je nastala ideja za lastno podjetje, ki bi poleg prodaje ponujalo tudi agilno servisno podporo z lastno ekipo usposobljenih serviserjev.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Podjetje KMS, d.o.o., je v prvem desetletju delovanja svojo konkurenčno prednost začelo graditi na nadpovprečno dobro razpoložljivi servisni podpori svojim strankam. Osredotočeni smo bili predvsem na opremo za industrijo predelave plastičnih mas. Vzporedno smo začeli razvijati še prodajni program za opremo za industrijo obdelave kovin, kamor spadajo predvsem CNC-stroji. Ker se potrebe strank spreminjajo, smo v preteklih letih začeli postavljati še tretji steber, kamor spada oprema za avtomatizacijo proizvodnje. Tu se osredotočamo predvsem na avtomatizacijo interne logistike in procesa skladiščenja. Naš cilj je, da se v prihodnjih letih razvijemo v vodilnega ponudnika rešitev na tem področju, obenem pa zadržimo svoje mesto na že uveljavljenih segmentih.

Naša vizija je bila in ostaja, da svojim strankam z usposobljenimi kadri in znanjem zagotavljamo tako servisno in tehnično podporo, da njihov proizvodni proces lahko poteka čim bolj nemoteno,

ob tem pa vseskozi vpeljujemo in izboljšujemo digitalna orodja na področju zagotavljanja učinkovite servisne dejavnosti.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V SBC je kar nekaj podjetij, katerih lastniki so poskrbeli za izjemne zgodbe v svetu podjetništva.

Možnost stika s temi posamezniki je tudi možnost za osebnostno rast, kar posledično vpliva na razvoj podjetja, zato smo se odločili vključiti v združenje.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Ko se v reportažah o uspešnih slovenskih podjetjih po televiziji ali v različnih časopisih v ozadju vidi oprema, ki jo je namestilo in prodalo naše podjetje, vemo, da smo tudi mi pripomogli k uspešni zgodbi. Teh zgodb je kar nekaj, kar nam daje svoje mesto v slovenski industriji.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Trendi v industriji narekujejo potrebe po novih rešitvah in drugačni industrijski opremi. V našem podjetju smo uspešno sledili tem spremembam in uspelo nam je dopolniti ponudbo industrijske opreme na področju avtomatizacije procesov.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Motivacijo si na vsake toliko poskušam dvigniti z branjem knjig, še bolj učinkovito pa je druženje s tistimi, ki ti s svojim optimizmom in zgledom dajo nov zagon. Tako se nekatere stvari, ki se zdijo nemogoče, naslednji trenutek zdijo dosegljive in preproste.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Del prodajnega programa podjetja KMS je tudi oprema, ki omogoča ponovno uporabo odslužene plastike. Končne stranke smo začeli ozaveščati o tem, kakšne možnosti imajo pri zmanjševanju izmeta in ogljičnega odtisa pri predelavi materialov.

Jože kasteliC predsednik uprave

Kovintrade Mednarodna

trgovina

d. d. Celje

Glavnino poslovanja družbe predstavljajo nakup, prodaja in distribucija metalurških izdelkov – konstrukcijskih materialov, specialnih in legiranih materialov, jekel in orodnih jekel, v naših metalurških skladiščih pa opravljamo tudi razreze in dodatne obdelave. Naš tehnični program izvaja projektiranje, prodajo, montažo in servis na področju ogrevanja in nadzornih sistemov.

odjetje Kovintrade Mednarodna trgovina d. d. Celje je zasebna delniška družba. Okoli 80 delničarjev, večino predstavljajo zaposleni in bivši zaposleni v družbi, je sklenilo delniški sporazum o skupnih interesih. Leta 2021 smo z namenom krepitve notranjega lastništva vseh, tudi malih delničarjev, ustanovili zadrugo, ki ima več kot sto članov.

Od kod ideja za podjetje?

Zgodovina podjetja sega več kot 30 let v zgodovino, izhaja pa iz bivšega trgovskega podjetja Kovinotehna. Danes smo v Sloveniji vodilni trgovec na metalurškem področju, prek hčerinskih podjetij pa poslujemo še v desetih državah: na Češkem, Slovaškem, Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji, Avstriji, Bolgariji, Srbiji in BiH.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030? V prihodnjih letih je naša strategija krepitev položaja: v Sloveniji in na vseh trgih v tujini, kjer smo prisotni, želimo biti vsaj med prvimi petimi na našem področju poslovanja. Predvidevamo obsežne investicije v zeleno energijo, logistične kapacitete, storitve razrezov in digitalizacijo.

Zakaj ste postali član SBC ?

Načela in vizija SBC so nam blizu, radi smo v družbi uspešnih in zdravih podjetij, verjamemo, da si lahko s člani SBC izmenjujemo izkušnje in si pomagamo tako doma kot v tujini. Vsi si želimo tudi v Sloveniji stabilno delovno okolje, da država prepozna in podpira naš razvoj. Tako skupaj ustvarjamo blaginjo za podjetja in zaposlene ter vso Slovenijo.

Na kateri podjetniški napaki ste se največ naučili?

V preteklosti smo imeli težave predvsem pri poslovanju na območju nekdanje Sovjetske zveze. Zgodile so se napake zaradi nepoznavanja nekaterih specifik in pomanjkanja nadzora. A iz težav smo izšli še močnejši, z novimi izkušnjami. Danes

Predstavitev podjetja

smo odlično podjetje, malo zadolženo in z nadpovprečno dodano vrednostjo na zaposlenega.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V celotni skupini Kovintrade se trudimo za motivirane in strokovne sodelavce. Dobro vzdušje v podjetjih, skrb za zaposlene, razvojna naravnanost, vodenje s cilji, vodje kot vzor preostalim ter odprta komunikacija so ključni za uspeh.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja? Največje zadovoljstvo mi dajejo: ugled podjetja, posledično nizka fluktuacija in zadovoljni zaposleni, zdrava rast ter jasna vizija.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

V moji več kot 30-letni karieri je bilo kar nekaj pretresov, pa tudi veliko izjemnih uspehov. Najtežje obdobje je bila moja selitev v tujino za šest mesecev z namenom sanacije hčerinskega podjetja, kar se je izkazalo za zelo uspešno. V tujini sem nato ostal več kot deset let.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu? Motivacijo iščem v delu in novih izzivih, v trenutkih z družino in športu. Predvsem pri igranju golfa in kolesarjenju sem razvil široko družbeno omrežje.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Problem, ki se pojavi, rešuj takoj, saj sicer postaja še večji.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Kovintrade izbira trajnostno naravnane investicije v naprednejšo avtomatizirano proizvodno tehnologijo, ki prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu. Na svoje skladiščne objekte postavljamo sončne elektrarne.

Zavedamo se pomena vlaganja v lokalno okolje, zato smo kot družba neločljivo povezani s Celjem na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, prispevamo tudi v humanitarne

andraž žUrMan LabCore, raziskave in razvoj, d. o. o.

Polno ime je LabCore – CRO, kar je v angleščini okrajšava za contract research organization.

o

pravljamo raziskovalne storitve za farmacevtska in biotehnološka podjetja na pogodbeni podlagi.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Idejo za podjetje mi je pravzaprav predstavil Davor, ki je eden izmed partnerjev in moj najboljši prijatelj. Zgodba je precej dolga in zapletena, tako kot verjetno večina vseh, ki stopajo po poti podjetništva.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Glede na to, da smo precej mlado podjetje, saj smo začeli delovati konec leta 2019, je težko napovedati, kje bomo leta 2030. Zame je to precej nova in hitro spreminjajoča se industrija. Vsak dan izvem kaj novega in pri tem utrjujem vizijo, ki smo si jo zastavili. Priložnosti je dovolj; potrebujemo samo kanček sreče, potrpežljivosti ter vztrajnosti in cilji bodo doseženi.

Ciljev je ogromno, trenutno pa se mi zdi najbolj pomembno zagotoviti čim bolj stabilno poslovanje.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Sprva zaradi reference do potencialnih kupcev. Zelo kmalu pa sem spoznal, da ima SBC ogromno vsebine ter možnosti za učenje in povezovanje. Iskreno sem nad klubom zelo navdušen in več kot zadovoljen z njegovim delovanjem.

Podjetniška napaka, iz katere ste se največ naučili?

Preveč začetne naivnosti, ko sem verjel, da stisk

Predstavitev podjetja

Solastniki: Andraž Žurman, Jaka Štirn in Davor Štirn

roke pomeni sklenjen posel. Vendar to na žalost ne deluje pri vsakem človeku ali podjetju. Še vedno pa menim, da se posel sklepa na podlagi zaupanja, ampak včasih ljudje držijo figo v žepu. Previdnost nikakor ni odveč.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Uspešnost merimo vsak drugače in je precej subjektiven pojem. Za nekatere sem že uspešen, sam pa menim, da nas čaka še zelo dolga pot. Če pa bi že moral svetovati, bi jim rekel tole: vztrajajte, pozitivno razmišljajte in se obdajte z ljudmi, ki vedo več na področju, kjer ste vi šibki.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na podpis prvega partnerja, saj nam je to omogočilo, da je podjetje preživelo in zaživelo.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Spoznanje, da je vse mogoče, tudi če se včasih zdi še tako nemogoče.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Uf, bilo jih je kar nekaj, veliko vzponov in padcev. Lahko pa rečem, da tudi tistih najtežjih nikoli nisem jemal negativno. Iz vsake situacije se poskušam kaj naučiti, in če se le da, nanjo pogledati s pozitivne plati.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

To, da če si nekaj res močno želiš, v to verjameš in za to delaš, ti bo tudi uspelo. Prepričan sem, da imaš več možnosti za uspeh s takšno mentaliteto, kot pa če že na začetku meniš, da ti ne bo uspelo.

siMon bastl

Maksim, trgovsko in storitveno podjetje, d. o. o.

Maksim, d. o. o., je 100 % lastnik proizvodnih in storitvenih podjetij Container, d. o. o., Pocinkovalnica, d. o. o., Maksim Hudinja, d. o. o., in Maksim BG, d. o. o., ter zanje opravlja poslovne funkcije financ in računovodstva, investicij, vzdrževanja, nabave, informacijskih storitev, kakovosti ter kadrovske in pravne službe.

odjetje Container razvija in proizvaja specialne kontejnerske objekte, ki se uporabljajo v transportu, energetiki, ekologiji in zaščiti. Pocinkovalnica in Metalcinkara v Srbiji (hčerinsko podjetje Maksima BG) izvajata storitev zaščite jeklenih konstrukcij z vročim cinkanjem. Maksim Hudinja izvaja storitve skladiščenja, carinskega zastopanja, organiziranja transportov in druge logistične storitve.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Sedanji lastniki smo druga generacija lastnikov. Podjetje sta leta 1989 ustanovila starša, na začetku pa se je ukvarjalo izključno s trgovsko dejavnostjo. Oče je imel zelo močno poslovno žilico in je neumorno iskal priložnosti za razvoj podjetja. Neuspehi in večkratno vračanje povsem na začetek ga niso omajali. Svojim naslednikom je predal močno podjetje z velikimi potenciali za nadaljno rast.

Kakšno vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Vsa podjetja v skupini Maksim, razen Maksim Hudinje, so vodilna na trgih, na katerih delujejo. Za ohranitev te pozicije je nujen stalen kadrovski in tehnološki razvoj. Ostati nameravamo skupina podjetij, ki najbolje zadovoljijo potrebe svojih kupcev in so njihova prva izbira. Nova, dodatna lokacija za proizvodnjo bo pomenila večji preskok pri poslovanju naših podjetij. V širitev proizvodnih kapacitet bomo v prihodnjih petih letih investirali 30 milijonov evrov.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V Sloveniji je nujno potrebno ozaveščanje javnosti o pozitivnih vidikih podjetništva, ki je vse prevečkrat demonizirano. Država in družba bi se morali zavedati, da so zdrava domača podjetja eden od temeljnih pogojev za večanje blaginje. Podjetja potrebujejo stabilno okolje s čim manj birokratskimi ovirami. Slovenska podjetja delujejo na med-

133 Predstavitev podjetja

narodnem trgu in njihova konkurenca so podjetja iz drugih držav. Temeljna naloga naše države pri podpiranju podjetništva bi moralo biti ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja, kot je v drugih državah. Uspešno podjetništvo ima pozitivne multiplikativne učinke na vse sfere v družbi in prej kot se bomo tega vsi skupaj zavedli, bolje bo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V podjetju se je formirala zelo strokovna in pripadna ekipa, kar se kaže v uspešnem razvoju in rasti podjetja. Menim, da sem pred več kot 10 leti v vodenje prevzel podjetje z zelo dobrimi temelji in da mi je skupaj s sodelavci uspelo izkoristiti razvojne potenciale. Prihodki skupine so se v zadnjih desetih letih povečali za več kot 100 %.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Naša podjetja pri svojih dejavnostih uporabljajo tehnologije, ki maksimalno zmanjšujejo vplive na okolje. Sisteme vodenja imamo usklajene z zahtevami standardov ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem in ISO 50001 – Sistem upravljanja z energijo. Redno nas presojajo poslovni partnerji, predvsem kupci in zunanje institucije, pa tudi sami izvajamo preglede energetske učinkovitosti in notranje presoje. Vsako novo investicijo predhodno ocenimo z vidika vplivov na okolje.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V podjetju Maksim se zavedamo, da je naša dolžnost podpiranje razvoja lokalnega okolja, ki je tudi prispevalo k temu, da smo tam, kjer smo. Finančno podpiramo nekaj amaterskih športnih klubov in društev, razne projekte, vezane na vzgojo in izobraževanje otrok, humanitarne projekte in tudi kulturne prireditve. Zanimivo je naše sodelovanje na športnem dogodku Ultra trail Savinja, kjer je naše podjetje pokrovitelj ene od tras. Z organizatorjem dogodka smo se dogovorili, da naši zaposleni označijo celotno traso, med dogodkom udeležence fotografirajo, jim merijo čas in jih oskrbijo na okrepčevalnih postajah. Skratka, v sklopu sodelovanja izvedemo tudi

Družinsko podjetje, katerega lastniki so Tamara Ravnak, Ivana Založnik, Luka Bastl in Simon Bastl.

Skupina Malgaj združuje tri podjetja v družinski lasti, ki se ukvarjajo s celostnim pristopom k storitvam na področju avtomobilizma, prodajo, poprodajnimi aktivnostmi in financiranjem vozil.

drUžina MalGaJ

Skupina Malgaj, ki združuje:

Avtohiša Malgaj, d.o.o., Malgaj, d.o.o., Malgaj leasing, d.o.o.

Predstavitev podjetja vozIla

Družinska tradicija na področju avtomobilizma (ter še prej kovaštva) sega

že v davno leto 1890 in tako bomo v letu 2023 praznovali 133 let obrtniško-podjetniške družinske tradicije. Danes se v vodenje družinskih podjetij uvaja že peta generacija naslednikov.

Ponosni smo, da smo pred desetimi leti investirali v nakup takrat propadajočega vinogradniškega posestva Villa Fabiani na Krasu, ki smo ga razvili in obnovili. Danes Villa Fabiani Posestvo Malgaj velja za eno izmed najbolj prepoznavnih poročnih lokacij v Sloveniji, butičen hotel za kraški oddih ter vinogradniško posestvo, kjer smo med drugimi vinskimi sortami po več desetletjih obudili pridelavo avtohtonega vina pikolit. Pod blagovno znamko Villa Fabiani poleg vina tržimo tudi lastno kozmetično linijo, izdelano v Sloveniji, ter prehrambne izdelke, ki smo jih razvili skupaj z okoliškimi pridelovalci.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje ?

Ustanovitev podjetij v skupni Malgaj je bila logična posledica nadaljevanja nepretrgane tradicije kovaštva, obrtništva in avtomehanične delavnice. Takoj ko se je leta 1991 ponudila možnost ustanovitve zasebnega podjetja, smo to storili in posel nadgradili še s prodajo vozil kot prvi zasebni tovrsten salon v Sloveniji. Kasneje smo vse dejavnosti združili pod okriljem podjetij.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Že ob prvem obisku smo začutili, da je članstvo v klubu pravo mesto za nas. Zelo smo zadovoljni z vsebinami, ki jih v klubu pripravljajo. Za nas je trenutno najbolj aktualna tema prenos nasledstva in izobraževanje naslednikov o vodenju podjetja

Predstavitev podjetja

– tematiki, katere pomembnosti se v klubu zelo dobro zavedajo in o kateri redno organizirajo izobraževalne vsebine.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

1. Poiščite si posel, ki vas veseli. Če je mogoče, svoj hobi spremenite v posel, ker boste takrat v njem najbolj uživali.

2. Nikoli ne iščite posla zgolj zato, da bi vam prinašal čim večji dobiček.

3. Če boste posle opravljali z veseljem in dušo, boste uspešni, če bo vaš edini cilj denar, ne bo šlo!

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na dejstvo, da smo ob ustanovitvi podjetja poleg tradicionalnih znamk Audi in Volkswagen uspeli pridobiti še zastopanje znamke Renault. V časih ob osamosvajanju Slovenije je bilo praktično nemogoče, da bi ena družina ali eno podjetje zastopalo različne blagovne znamke.

Drugi naš ponos je, da smo v 22 letih poslovanja iz majhne avtomehanične delavnice razvili skupino, ki je med zasebnimi in družinskimi lastniki najverjetneje največja po obsegu prometa. Nenazadnje smo zelo ponosni na dejstvo, da smo družina z najdaljšo neprekinjeno tradicijo avtoservisiranja v Sloveniji. Za to smo leta 2022 dobili tudi priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je bilo zagotovo odprtje novih poslovnih prostorov v Ljubljani leta 1998. V Ljubljano smo prišli kot majhno podjetje iz Trbovelj, investicija pa je bila takrat za naše podjetje ogromna.

Prišli smo na tržišče, kjer smo se morali spopa

sti z etabliranimi konkurenti in si izboriti svoj prostor na trgu. Edini »kapital«, ki smo ga takrat imeli, sta bila velika prepoznavnost in ugled imena

MatJaž prinČiČ Manimo, d.o.o.

Ukvarjamo se z rešitvami in materiali za pakiranje. Proizvajamo izdelke iz 100% reciklabilnega EPE in prodajamo materiale za embaliranje.

Predstavitev podjetja materiali za PakiraNje

Kje ste dobili idejo za podjetje?

V podjetju, kjer sem delal prej, smo imeli oddelek embalaže, ki sem ga tudi vodil. Podjetje je program opuščalo, sam pa sem začutil, da s tem programom zmorem več, zato sem ga odkupil in se podal na svojo pot. Začel sem brez denarja, a z veliko znanja.

Kakšno vizijo in cilje ima podjetje do leta 2030?

V naslednjih letih bo naše podjetje sledilo izzivom trga predvsem v zmanjševanju ogljičnega odtisa tako pri ponujanju prave rešitve za zaščito izdelka našim kupcem kot pri proizvodnji. V letu 2030 se vidimo kot vodilni ponudnik rešitev za pakiranje in proizvajalec EPE-embalaže v radiju 300 km + 300 km iz naše enote na Hrvaškem.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Ker menim, da je treba razjasniti, kdo smo podjetniki, in širši javnosti podjetnika predstaviti kot »garača«, ki dela za dobro podjetja in zaposlenih, in ne kot tajkuna, ki delavce in podjetje izkorišča za lastno naslajanje.

Podjetniška napaka, iz katere ste se največ naučili?

Nasedel sem sodelavcu in se lotil prodaje na debelo, kar me je kasneje privedlo v velike finančne

težave in izgubo zaupanja na tržišču. Iz tega sem se naučil, da je treba poslušati 360 stopinj naokrog, hkrati pa vztrajati v eni začrtani smeri. Na tej poti je zelo pomembna izbira sodelavcev, saj je največji kapital podjetja prav delavec.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da sem v dvajsetih letih ustvaril prepoznavno podjetje na področju embalaže, in predvsem na to, da lahko kot solastnik podjetja vsakemu, ki ga srečam, v vsakem trenutku pogledam oči, saj imam čiste račune.

Največje zadovoljstvo mi pomeni zadovoljen kupec. Kupci nam zaupajo in z nami povečujejo sodelovanje. Seveda pa vse to ne bi bilo mogoče brez dobrih in zadovoljnih sodelavcev!

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je bila investicija v lastne prostore brez denarja. Za to se moram zahvaliti takratnemu vodji leasig hiše, ki mi je zaupal. Po investiciji je julija 2008 najprej prišla toča, potem pa še finančna kriza 2008/2009, ko so se naročila čez noč prepolovila. Kljub vsemu smo v tem letu pridobili certifikat ISO 9001.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Leta 2020 smo uspešno pridobili certifikat ISO 14001 in tako dokazali, da skrbimo tudi za trajnostni razvoj podjetja.

Solastnika Matjaž in Monika Prinčič

od kod ideja za vaše podjetje?

Tradicija obdelave hotaveljskega kamna sega že več kot 300 let nazaj, podjetje Marmor Hotavlje pa je bilo ustanovljeno leta 1948. Spoštujemo in ponosni smo na bogato zgodovino podjetja, ki ga je oče Branko Selak vodil skoraj 40 let. S svojo pripadnostjo, zagnanostjo in vztrajnostjo je v nama vzgojil ljubezen do kamna ter naju navdušil za delo v podjetju, katerega vodenje sva pred nekaj leti tudi prevzela.

Kakšno bo vaše podjetje leta 2030?

Naša vizija je, da bi podjetje Marmor Hotavlje usposobili in organizirali v sistem, ki bo dolgoročno in v celoti kos izzivom trga in konkurence; cilj je ostati vodilno podjetje v segmentu najzahtevnejših kamnoseških projektov z najvišjo dodano vrednostjo v svetovnem merilu. Hkrati želimo z razvijanjem inovativnih rešitev, dobrimi pogoji dela in ekskluzivnimi projekti postati eno najbolj zaželenih podjetij za iskalce novih izzivov v regiji. Razširiti želimo obstoječe in razvijati nove trge na področju prestižnih projektov. Glavnim stebrom prodaje, ki v 90 odstotkih predstavljajo jahtni segment, segment luksuznega pohištva ter zasebnih rezidenc in nadstandardnih vil, želimo do leta 2030 dodati še segment opremljanja zasebnih letal.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Ena izmed večjih napak, ki bi lahko podjetje takrat izrinila s trga, je bila zaupljivost v času prejšnje gradbene krize. Takrat je naše poslovanje temeljilo na prodaji na slovenskem trgu, zaupanje pa je bilo osnova vsakega posla. Ko se je sektor gradbeništva praktično čez noč sesul, smo tako z danes na jutri ostali brez trga in brez plačila terjatev za že izvedene projekte. Večjega dela terjatev tako nikoli nismo dobili poplačanih, kar pomeni, da smo jih morali odpisati, a naše obveznosti do dobaviteljev so ostale. Danes lahko s ponosom povemo, da smo vse obveznosti do dobaviteljev poravnali v dogovorjenem roku.

Tako smo morali v 4-ih letih (med 2009 in 2013) zaradi gradbene krize odpisati takratno enoletno realizacijo, kar je bil velik izziv za nadaljnje poslovanje podjetja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosna sva na to, da smo se v času krize in hitrega sesutja našega takratnega glavnega trga uspeli reorganizirati in v zelo kratkem času preu-

https://marmor-hotavlje.si

smeriti na tuje trge. Tako smo se usmerili v luksuzni segment na področju zagotavljanja celovitih rešitev v kamnu. Struktura naše prodaje se je takrat popolnoma spremenila – prej smo 90 odstotkov naših izdelkov in storitev prodali v Sloveniji, po hitri reorganizaciji pa se je to obrnilo in zdaj 90 odstotkov prodamo v tujino. Takrat nam je uspel preboj na jahtni segment, ki ga vodi Tomaž Selak. Z rešitvami v kamnu smo opremili več kot 140 superjaht, ki so bile zgrajene v eminentnih ladjedelnicah v Nemčiji in na Nizozemskem, kot so Lürssen, Feadship, Damen Yachting (Amels) in Oceanco. Pohvalimo se lahko, da smo kar 75 od 100 največjih zasebnih superjaht (daljših od 88 metrov), ki so bile kadarkoli zgrajene, s kamnitimi rešitvami opremili mi. Ponosna sva tudi na to, da smo se iz kamnarskega podjetja, ki je izdelovalo osnovne fasade, tlake in okenske police, znali preoblikovati v podjetje, ki zagotavlja zelo zahtevne, unikatne in kvalitetne rešitve v kamnu. Podlaga za to pa je veliko nabranih izkušenj in inženirskega znanja. Hkrati smo prodrli tudi v segment unikatnega pohištva, ki ga vodi Damijan Selak. Že več kot 10 let kupcu MillerKnoll iz ZDA prodajamo kultne mize Sarrinen. Kljub temu, da so naš fokus projekti v tujini, smo zelo ponosni na vse projekte, ki jih izvedemo v Sloveniji. Skrbnica za zahtevne projekte na slovenskem trgu in strank, ki imajo posebne želje, je Helena Selak, žena Damijana Selaka. V Sloveniji smo tako že od nekdaj prisotni na vseh večjih in pomembnejših javnih projektih, privatnih vilah, rezidencah ter kulturnih spomenikih.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri?

O vodenju podjetja sva se veliko naučila že v času, ko je podjetje vodil oče Branko Selak. Veliko njegovih nasvetov nama pri vodenju podjetja pride prav tudi danes. Z zgledom naju je navadil poštenosti, delavnosti in odgovornosti. Te vrednote in način razmišljanja prenašava tudi na svoje otroke. Najin nasvet za uspešno vodenje podjetja je ta, da si postaviš cilj, v katerega popolnoma zaupaš in verjameš, ter stojiš za njim. Pri delu in vodenju podjetja pa je obenem zelo pomembno, da prepoznaš potenciale v svojih zaposlenih in se obkrožiš z ljudmi, ki jim lahko zaupaš. Na ta način nisi sam za vse, ampak sodeluješ s sodelavci, ki so strokovnjaki na svojem področju, s katerimi skupaj usmerjaš podjetje v pravo smer. Pri tem jim je potrebno dati možnost, da se učijo in rastejo, hkrati pa jim zaupati, da vejo kaj delajo, in ne rabiš biti sam strokovnjak na vseh področjih.

saMo JeniČ in MateJ natlaČen MG Rohr, d. o. o.

Ukvarjamo se s krivljenjem, razrezom, preoblikovanjem in mehansko obdelavo cevi.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Matej: Podjetje, v katerem sem bil zaposlen, ni imelo posluha za razvoj in odločil sem se za samostojno pot, najprej v partnerstvu z največjim avstrijskim trgovcem z jeklenimi cevmi. Od ustanovitve leta 2005 smo vsako leto širili naše poslovanje, tako vsebinsko kot geografsko. Začeli smo z brezšivnimi cevmi in jim dodali šivne ter sorodne materiale, kot so batnice, cilindri, polna jekla, pločevina ter materiali iz aluminija in bakra. Leta 2014 smo začeli proizvodnjo oziroma preoblikovanje cevi v izdelke, predvsem v sestavne dele strojev in vozil.

Vaš cilj do 2030?

Danes smo najbolje opremljeno podjetje za maloserijsko proizvodnjo izdelkov iz cevi v regiji. Poleg lastne proizvodnje imamo široko razvito mrežo partnerskih podjetij oziroma zunanjih izvajalcev za dopolnitev nabora rešitev. Veliko vlagamo v razvoj novih izdelkov in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Naša vizija je postati vodilno evropsko podjetje za razvoj in maloserijsko proizvodnjo cevnih izdelkov, sestavljenih sklopov in celovitih rešitev, s popolno avtomatizacijo proizvodnega procesa.

Zakaj ste postali član SBC?

Samo: Prebrala sva 6 zlatih vodil SBC in se strinjala, da se z njimi identificirava ter da so zelo blizu vrednotam, v skladu s katerimi živiva in ki jih širiva tudi v MG ROHR. Pomembno je, da se podobno misleči povežemo.

Največja podjetniška napaka?

Matej: Napake delamo vsak dan, pomembno pa je, da se iz njih učimo. Podjetništvo je kot življenje, vsak padec te naredi močnejšega in previdnejšega, kar sem izkusil tudi na lastni koži.

Samo: Največjo še čakam. Izhajam iz menedžerskih

141 Predstavitev podjetja

vod in v podjetništvo sem prešel pred dobrimi štirimi leti. Razlika med obema je v tem, da je v podjetništvu oziroma manjšem podjetju hitrost pogosto pomembnejša od popolnosti. Svoje napake tako vidim predvsem v neizkoriščenih priložnostih.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Matej: Vsak dan se trudimo biti boljši, zato vedno vidimo veliko izzivov in priložnosti. Zadovoljstvo občutiš, ko se ozreš nazaj in vidiš napredek glede na pretekla obdobja. Najpomembnejši del napredka je, da rastemo kot ekipa, se razvijamo osebnostno in karierno.

Samo: Tak trenutek je bil konec lanskega leta, ko so se zaposleni sami domislili, da bi organizirali obdarovanje otrok ter na dogodek povabili svoje zakonske partnerje. Veliko štejejo njihove besede, da so ponosni, da so njihovi partnerji del naše ekipe oziroma da so kot družina del naše zgodbe.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Matej: Ko je nenadoma odšel ključni zaposleni in v omari pustil polno okostnjakov, kar smo morali še dolgo reševati.

Samo: Takrat smo ravno zaključili največjo investicijo – gradnjo novih poslovnih prostorov, največji posel pa je zaradi sprememb pri kupcu upadel za 80 odstotkov.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Trajnostno poslovanje je ena izmed naših zavez. Naša poslovna zgradba je nizkoenergetska, izdelana po najvišjih standardih trajnostnega in krožnega gospodarstva ter uvrščena med 100 inženirskih objektov v 100 letih v Sloveniji. Ves odpadni material strogo ločujemo in izvajamo redna izobraževanja. Gradimo sončno elektrarno, s katero bomo proizvedli več električne energije, kot je porabimo, in imamo tudi lastno e-polnilnico. Zavedamo se, da ciljev podnebnih zavez ne moremo doseči brez sprememb prehranjevalnih navad, zato vsem zaposlenim ponujamo zdrav rastlinski obrok. Nenazadnje smo tudi certificirani po standardu ISO 14001.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Smo družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred 30 leti. Medtem ko sta starša našla tržno nišo v nakupih, obnovi in trženju večjih samskih domov ter industrijskih objektov propadlih gradbenih podjetij, sem jaz doštudiral arhitekturo. Z izkušnjami staršev in svežimi idejami smo se pod blagovno znamko NEUHAUS začeli razvijati in graditi stanovanja za trg. V vsakem projektu iščemo dodano vrednost in objekte prilagodimo lokaciji. Tako smo v zadnjih sedmih letih na trgu prodali 150 kvalitetnih stanovanj, 66 pa jih je trenutno v gradnji v Stražišču pri Kranju. Poleg tega imamo v Ljubljani kapaciteto več kot 600 ležišč, 80 v študentskem domu, 400 v samskih domovih in 120 v novem hotelu NEU Residences na Kolodvorski.

Kakšna je vaša vizija podjetja do leta 2030?

Želimo postati mednarodno uveljavljen arhitekturni biro in se posvetiti razvoju večjih projektov v regiji. Pričakujem, da bodo v naslednjih letih v Slovenijo prišli večji tuji nepremičninski skladi in jim bo naša storitev prišla prav. Z lastnimi investicijami in številnimi uspešnimi projekti v zadnjih letih pa smo si ustvarili potrebne reference in močno ekipo strokovnjakov.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

SBC s svojim družbeno odgovornim delovanjem in podpiranjem ter izpostavitvijo uspešnih podjetniških zgodb dviguje ugled podjetništva v Sloveniji. Poleg tega pa verjamem, da smo s sodelovanjem in skupnim nastopom člani/podjetniki lahko bolje slišani.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Verjamem, da je naš projekt v Kopru pripomo-

Predstavitev podjetja

143

gel k vidnemu in kakovostnemu razvoju mesta. Zapuščeno Tomosovo stolpnico smo iz samskega doma z 90 garsonjerami prenovili v 40 nadstandardnih stanovanj in poleg nje razvili ter v javno-zasebnem partnerstvu z občino in izvajalcem CGP zgradili podzemno garažno hišo s 460 parkirnimi mesti. Javna garažna hiša omogoča, da se avtomobili končno umaknejo iz starega centra, ulice in trgi spet pripadajo ljudem, pritličja pa oživijo …

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Korona! Zaradi nje smo morali leta 2020 tik pred začetkom gradnje NEU Residences povsem spremeniti koncept objekta. Po prvotni ideji, da na lokaciji na Kolodvorski zgradimo luksuzna stanovanja, smo se odločili za razpis, na katerem smo našli mednarodno hotelsko verigo, ki bi objekt v celoti najela za daljše obdobje. Nekaj dni pred podpisom pogodbe je prišla korona … Po odpovedi pogodbe smo se odločili za varnejši koncept, hibridni program objekta, ki nam je omogočal delno prodajo stanovanj. V objektu je tako danes 55 stanovanj s storitvijo, ki jih tržimo sami.

Projekt smo tako v obdobju enega leta trikrat (pre) projektirali, vendar menim, da je iz te preizkušnje nastal produkt, ki je boljši in bolj inovativen od prvih dveh, tako da mi ni žal neprespanih noči.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Izkušen svetovalec z Dunaja, s katerim smo sodelovali pri mednarodnem razpisu, mi je ob večerji rekel, da je po njegovem mnenju uspešen hotel tisti, v katerega radi hodijo domačini. Priznam, da nisem takoj razumel bistva … Potem pa sem na nekaj primerih v tujini ugotovil, da tri- ali štirizvezdični hoteli s kakovostnimi hotelskimi bari dosegajo tudi višje cene od dolgočasnih zastarelih petzvezdičnih. Tako je nastal NEUbar (v pritličju NEU Residences), kjer imamo najboljšo kavo in koktejle v mestu. Hotelski gosti se ob prihodu v lobi/kavarno, polno domačih gostov, preverjeno počutijo

Finance consulting, d.o.o. Finance consulting, d.o.o. Skupina NEUHAUS

priMož CiGoJ

PC7, d. o. o.

Smo IT-podjetje, ki ponuja nabor rešitev za podporo strankam na njihovi poti k digitalni preobrazbi. Svoje znanje s področja razvoja mobilnih in spletnih aplikacij ter umetne inteligence uporabljamo pri ustvarjanju inovativnih rešitev.

Zrazvojem ERP-sistemov uspešno povečujemo prodajne številke v lastnih hitro rastočih spletnih trgovinah (npr. Pawww.eu), s katerimi smo prisotni že v desetih evropskih državah. Prek programa PC7 Academy ponujamo mentorstvo in podporo vsem, ki želijo napredovati na svoji poti do uspeha.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Že kot otrok sem bil ljubitelj tehnologij. Spomnim se, da mi je oče, ko sem bil star 10 let, kupil prvi računalnik. Bolj kot igrice me je zanimalo delovanje operacijskega sistema in programov. V srednji

šoli sem se seznanil z IRC-em (omogoča interaktivno besedilno komunikacijo oziroma klepetalnico med množico uporabnikov), kjer sem večino časa preživel z virtualnimi prijatelji. Takrat je bil IRC 'bojno virtualno okolje', v katerem smo se med seboj napadali in kalili svoje digitalne kompetence na področju informacijske varnosti, upravljanja strežnikov, postavitev spletnih strani in podobno. Za ohranjanje vzdevka na IRC-u si potreboval permanentno povezavo na internet, kar pa je bila v tistih časih redkost. Tako sem začel prodajo »shellov«, s katerimi so si uporabniki lahko namestili program, ki je ohranil vzdevek na IRC-u ter beležil zgodovino pogovora. S pridobljenim znanjem sem pot v podjetju nadaljeval s ponujanjem IT-rešitev različnim podjetjem. Prvi dve večji stranki sta bili Zveza računovodij in Slovenski inštitut za revizijo. Z inštitutom še danes sodelujemo, tako da imamo kar dolgo skupno poslovno pot.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Moja želja je ustvariti toliko kapitala, da lahko zgradimo raziskovalne kampuse v Evropi, kjer bi imeli neomejene možnosti za raziskovanje in podporo mladim, ki imajo željo in neizmerno voljo do inovacij.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

SBC ima nabor najuspešnejših podjetij, s katerimi mi je v čast sodelovati. Hkrati se lahko iz vsake poslovne zgodbe veliko naučimo. Podpiram tudi vizijo in podporo kluba pri socialno ogroženih družinah.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Na začetku smo stavili na zaupanje pri partnerskem odnosu in plačilo pričakovali po opravljeni storitvi. Dve podjetji sta nam v preteklosti tako naročili izdelavo aplikacije, za katere nismo dobili plačila. Takrat smo se odločili, da spremenimo način poslovanja, in sicer tako, da vpeljemo 50-odstotno predplačilo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na zaupanje večjih poslovnih partnerjev tako v Sloveniji kot v tujini in na to, da nam je končno uspel preboj na tuji trg na področju digitalizacije. V preteklem letu pa smo se podali še na področje spletne prodaje, kjer smo v manj kot dveh mesecih prodrli v 10 držav.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Kako pridobiti zaupanje večjih podjetij pri sklepanju novih poslov na začetku poslovne poti. Ko se pojaviš kot »one man band«, te nihče ne jemlje resno, čeprav imaš lahko dobre rešitve.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Stvari je treba gledati dolgoročno; nekaj, kar se ti v danem trenutku ne zdi smiselno, ti lahko prinese veliko v prihodnosti. Torej, gradnja stabilnega podjetja, in ne želja po hitrem zaslužku.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

V letu 2022 smo donirali v več različnih organizacij. V letu 2023 nameravamo ustanoviti fundacijo PC7, kjer bomo na tem področju postali še bolj aktivni. V preteklem letu smo bili precej aktivni tudi na področju hekatonov, kjer smo predajali znanje in mentorirali mlade inovatorje.

silVester peČJak Pekarna Pečjak, d.o.o.

Ukvarjamo se s proizvodnjo in prodajo zamrznjenih izdelkov, testenin, kruha, svežega peciva, slaščic, potic in keksov.

Predstavitev podjetja

Solastniki: Silvester Pečjak, Majda Matjaž, Tanja Kopač Pečjak

Kako je nastalo vaše podjetje?

Idejo je dobil moj oče, ustanovitelj podjetja

Pekarna Pečjak, Stanislav Pečjak. Zaposlen je bil v tedanji Astri, kjer je prodajal pekovske stroje. Ker je bil podjeten, se je odločil, da bo ubral svojo samostojno pot. Z bratrancem in prijateljem so odprli svojo pekarno na Vrhniki in začeli peči kekse. Tako se je vse začelo.

Kakšna je vaša vizija podjetja do leta 2030?

Želimo ohraniti položaj vodilnega slovenskega proizvajalca zamrznjenih izdelkov iz listnatega, listnato-kvašenega, vlečenega in krompirjevega testa ter enega največjih proizvajalcev bureka v EU. Še naprej bomo razvijali zamrznjeni program in predvsem povečevali našo prodajo na tujih trgih.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Klubu slovenskih podjetnikov smo se pridružili, ker je treba v Sloveniji spremeniti okolje, da bo bolj naklonjeno razvoju podjetništva in da bo imelo delo podjetnikov večjo vrednost. Klub SBC združuje kar nekaj uspešnih in sposobnih podjetnikov, za katere verjamem, da bi lahko stvari spremenili na bolje.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Pri prvem poskusu smo na avstrijski trg vstopili s preveliko željo in investicijo, kar se ni obrestovalo. Iz tega primera smo se veliko naučili. Kasneje smo na drug trg vstopali zelo premišljeno, s počasnimi koraki smo povečevali ekipo in izkazalo se je, da je bila to prava strategija.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosen sem na svoje zaposlene in na to, da smo eno redkih podjetij te velikosti, v katerem so vsi polno zaposleni in ni agencijskih delavcev.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Največje zadovoljstvo mi prinašajo zadovoljni zaposleni.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Že kriza leta 2007 je bila velika preizkušnja za vse nas, bojim pa se, da bo tudi zdajšnja kriza ena težjih preizkušenj, tako kadrovsko kot finančno.

Kako vzdržujete motivacijo in osredotočenost pri delu?

Vseskozi sem odraščal z mislijo in namenom, da bom nadaljeval pot v očetovem podjetju. To se mi zdi normalno, druge poti zame sploh niso prišle v poštev. Posebne motivacije zato niti ne potrebujem.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

»Iz slabih surovin se ne da narediti dobrih izdelkov.« Ta nasvet mi je dal moj oče; še danes verjamem v to in delam s to mislijo.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Investiramo v svoje zaposlene, da ohranjamo družine. Zavzemamo se za tradicionalne vrednote. Delamo seveda tudi na področjih okolju prijaznejše embalaže (folij in kartonske embalaže), sodelujemo v sistemih večjega deleža vračljive embalaže … Prednost dajemo lokalnim, kratkim verigam dobave surovin, s katerimi zmanjšujemo vpliv na okolje in spodbujamo slovensko pridelavo surovin. Zavedamo se, da moramo že danes poskrbeti za okolje, ki bo omogočalo dostojno življenje generacije naših naslednikov.

MatJaž beVC Plastika Bevc, d.o.o.

Ukvarjamo se s proizvodnjo plastičnih izdelkov s postopkom brizganja plastike. Imamo tudi linijo svojih proizvodov, kot so regulirne nogice, plastični čepi za cevi in različni plastični elementi za ograje.

148 Predstavitev podjetja ProizvodNja PlastičNih Izdelkov

Zdolgoročnim vlaganjem v znanje in tehnološko opremo želimo postati eden vodilnih ponudnikov storitve brizganja plastike v Sloveniji.

Kako ste dobili idejo za vaše podjetje?

Podjetje je leta 1980 ustanovil moj oče Jože Bevc. Sam sem se podjetju priključil leta 2011, prej pa sem osem let delal na področju kakovosti v avtomobilski industriji. Ko se je ponudila priložnost za delo v družinskem podjetju, sem jo zgrabil, saj sem si želel večjih izzivov in novosti na področju predelave plastike. Sledili smo ideji, da bi v podjetju delovali v interesu naročnika in si vsak dan prizadevali biti v svoji najboljši izvedbi, strankam pa zagotavljali hitro, inovativno in zanesljivo storitev.

Kakšni so cilji podjetja do leta 2030?

Osnovni namen našega obstoja je, da kupcu zagotovimo kakovosten plastični element, s katerim bo njegov končni izdelek dosegel višjo dodano vrednost.

Trenutno gradimo nove proizvodne prostore v velikosti 2800 m². Celotno proizvodnjo želimo preseliti do konca leta, s tem pa bomo dobili prostor za povečanje avtomatizacije procesov. Že zdaj smo integrirali robotsko celico, s čimer smo nadomestili dva operaterja. Ker smo proizvodno podjetje, imamo še veliko možnosti za izboljšanje in robotizacijo procesov. Do leta 2030 želimo imeti vsaj dve robotski celici, s katerima bomo povečali proizvodne kapacitete, izboljšali kakovost in lažje konkurirali na trgu.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Člani smo postali na povabilo kluba in veseli nas, da smo to lahko postali kljub relativni majhnosti podjetja. Z včlanitvijo v klub želimo pridobiti

nove poslovne povezave in postati še bolj prepoznavni.

Podjetniška napaka, iz katere ste se največ naučili?

Da smo predolgo čakali z gradnjo novega objekta. Po trenutnih cenah nas bo v letu 2023 gradnja stala za vsaj 30 do 40 odstotkov več, kot bi nas leta 2020.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni? Uspešno smo izpeljali prehod delovanja podjetja od ustanovitelja na drugo generacijo. Podjetje deluje že več kot 42 let in mislim, da je to kar velik uspeh. Na leto dosegamo 10-odstotno rast. Odkar sem se pridružil podjetju, smo s 500 tisoč evrov prihodkov v letu 2010 zrasli na 1,5 milijona evrov prihodkov v lanskem letu.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Največje zadovoljstvo mi prinaša samostojnost pri delu.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Eden izmed boljših nasvetov je bil ta, da je treba za uspešno podjetje in rast skupno sprejeti več pozitivnih odločitev kot negativnih. Vsi delamo napake, vendar se je treba iz teh napak neprestano učiti.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Pri proizvodnji plastike ostane razmeroma malo odpadkov. Plastika je eden najboljših materialov za recikliranje. Praktično recikliramo 95 odstotkov vseh naših odpadkov. V proizvodnji povečujemo tudi delež bioplastike in reciklirane plastike.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Naše podjetje podpira predvsem lokalna društva v Šentjerneju: gasilsko društvo, šentjernejsko godbo, športna društva, vinogradniško društvo …

mag.

iGor praH

Prah, izobraževalni center, izobraževanje in usposabljanje, d. o. o.

Smo del Skupine Prah in smo specializirano podjetje za izvajanje izobraževanj in usposabljanj odraslih s področja logistike in transporta.

Podjetje ima dve organizacijski enoti – Srednjo strokovno in poklicno šolo Rogaška Slatina s 14 javnoveljavnimi izobraževalnimi programi ter Višjo strokovno šolo Rogaška Slatina, ki izvaja višješolski strokovni študijski program Logistično inženirstvo. Podjetje je lastnik šole vožnje Inti Prah, d. o. o., ki izvaja usposabljanja za pridobitev vozniških dovoljenj za vse kategorije motornih vozil, in Areme – zasebne visoke šole za logistiko in management. Podjetje izvaja tudi neformalna izobraževanja in usposabljanja, prvenstveno namenjena poklicnim voznikom.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje Prah, d. o. o., je 1. avgusta 1990 ustanovil moj oče Leopold Prah in že takoj prvi dan imel dva zaposlena – sebe in enega sodelavca. Podjetje se je sprva ukvarjalo predvsem z dejavnostjo šole vožnje, preostala izobraževanja so bila v manjšem obsegu. Leta 1995 so se razmere na trgu spremenile in se je podjetje preoblikovalo na način, da je postala šola vožnje samostojno podjetje s sedežem v Krškem in imenom Inti Prah, d. o. o., medtem ko se je matično podjetje Prah, d. o. o., začelo specializirati za izvajanja formalnih in neformalnih izobraževanj in usposabljanj.

Na prelomu tisočletja smo tako ustanovili zasebno srednjo šolo za odrasle, leta 2011 pa še zasebno višjo šolo za odrasle. Kmalu za tem se je podjetju pridružilo še eno hčerinsko podjetje, to je zavod Arema, še vedno edina zasebna visoka šola za logistiko v Sloveniji, ki ima tudi koncesijo ter ponuja redni in izredni visokošolski strokovni študij Managementa transportne logistike. Vsa tri podjetja skupaj danes tvorijo Skupino Prah in imajo 26 redno zaposlenih ter med 60 in 70 zunanjih sodelavcev, strokovnjakov za različna področja.

Kakšne cilje in vizijo imate za podjetje do leta 2030?

Naša vizija je postati najbolj praktično naravnana izobraževalna organizacija s področja logistike in transporta v Sloveniji in širše, ki izvaja programe izobraževanj in usposabljanj glede na aktualne potrebe v domačem in mednarodnem okolju.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Naša pričakovanja so navezovati nove poslovne odnose, širiti možnosti poslovanja, skupaj biti močnejši. Slovenija je majhna, naše gospodarstvo je majhno in če želimo biti opaženi tudi na mednarodnih trgih, moramo delovati skupaj in usklajeno.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da smo po več kot 30 letih še vedno na trgu. Pa ne da samo obstajamo, ampak da smo trendsetterji v logističnih izobraževanjih in usposabljanjih. Na primer, prvi smo imeli lasten vlačilec, specializiran za poučevanje poklicnih voznikov v Sloveniji in širše.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zelo svež je še spomin na pomlad 2020, ko je tudi nas v Sloveniji doletela epidemija covida. Takrat smo morali čez noč parkirati vsa vozila šole vožnje, zakleniti predavalnice, saj nismo smeli izvajati izobraževanj v živo, zaposlene poslati domov. Ampak smo preživeli!

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje? Eden naših najaktualnejših projektov je razvoj edinstvenega mobilnega simulatorja, ki je dejansko trajen v vseh treh pogledih – okoljsko, ker bomo z njim lahko nadomestili del ur voženj pri pridobivanju vozniškega izpita in s tem ustrezno zmanjšali izpuste škodljivih plinov, družbeno, ker ga bomo uporabljali tudi za izboljšanje vozniških spretnosti celotne družbe (na njem bomo namreč izvajali tudi brezplačne ure vožnje za npr. starejše, upokojence in vse tiste, ki so bolj ranljivi v prometu), in ekonomsko, ker bomo z učenjem oziroma obnavljanjem znanj na njem pripomogli k zmanjšanju prometnih nesreč in znižanju stroškov, ki nastanejo kot posledica teh (za primerjavo: po nekaterih ocenah državo prometna nesreča s smrtnim izidom ene osebe stane več kot 2,2 milijona evrov).

priMož pUsar Pristop, d. o. o.

Smo partnerji za rast in razvoj, ki podjetjem v regiji pomagamo prepoznati poslovne priložnosti in učinkovito reševati poslovno-komunikacijske izzive.

152 Predstavitev podjetja komuNikacijski maNagemeNt

Kakšni so vaši cilji do leta 2030?

Pristop bo katalizator odprtosti slovenskega poslovnega okolja ter platforma za hitro in učinkovito realizacijo lastnih in tujih poslovnih idej. Cilji so s storitvenim poslom partnersko sodelovati z vodilnimi globalnimi in regionalnimi igralci ter lansirati vsaj tri globalno uspešne podjetniške projekte, ki bodo zrasli v Pristopovem okolju.

Zakaj ste postali član SBC?

Imamo skupne cilje in SBC je edina vsebinska poslovna platforma, kjer vidimo ambicije in možnost za doseganje teh ciljev. Pristop želi s svojimi 250 strokovnjaki z različnih področij tvorno prispevati k izboljševanju gospodarske klime in splošnega odnosa okolja do podjetništva.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Večkrat sem se opekel, ko sem namesto resni analizi stanja zaupal instinktu. Žal ne morem reči, da se je zgodilo samo enkrat, ne spomnim pa se nobenega spodrsljaja, ki bi prav posebej izstopal.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Res jih ni malo. Po eni strani sem izjemno ponosen na vse projekte, od »greenfield« investicij do prevzemov podjetij, v okviru katerih smo v zadnjem desetletju podpirali tuje investitorje pri vstopu v Slovenijo in na Hrvaško, v skupni vrednosti več kot pet milijard evrov. Hkrati je zame posebej pomemben dosežek dvakratna uvrstitev med 10 za naročnike najučinkovitejših trženjskih agencij v globalnem merilu.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Še vedno sem navdušen, ko uspešno zaključimo velik projekt; ko prepričamo naročnika, da mu znamo

Predstavitev podjetja

pomagati – ne transakcijsko, z danes na jutri, ampak dolgoročno, partnersko; ko vrhunskega strokovnjaka prepričamo, da se nam pridruži, čeprav bi lahko kje drugje dobil enake ali boljše materialne pogoje; ko me kateri od sodelavcev preseneti z idejo za nov posel; zelo pogosto uživam v svojem delu.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Ta se počasi zaključuje. Moja celotna kariera je bila zaznamovana z razdolževanjem podjetja; v desetih letih smo bankam odplačali znesek, ki je za storitveno podjetje v našem okolju astronomski. Trajalo je res dolgo, ampak proces nam je uspelo izpeljati brez odpisov oziroma »haircutov« za finančne in poslovne partnerje. Zaključujemo ga s projektom selitve, ki se je začel z migracijo v naše nove prostore na Vilharjevi, končuje pa se v teh dneh s predajo stanovanj v naših nekdanjih prostorih na Trubarjevi novim lastnikom.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Bilo jih je precej, a jih pogosto nisem upošteval. Mi je pa zelo v spominu ostal nasvet mojega partnerja Aleša Razpeta, ki mi je nekoč, ko sem pretiraval z analiziranjem položaja, pojasnil, da najboljši vodje pogosto niso tisti, ki največ vedo, razberejo vse nianse položaja in se pripravljajo na vse mogoče zaplete. Sčasoma in tudi na lastnih napakah sem ugotovil, da je imel kar prav.

Katere trajnostne aktivnosti izvajate v podjetju?

V okviru skupine Pristop se praks ESG lotevamo celostno. Tako upravljamo in sistematično spremljamo učinke poslovanja na:

• zaposlene (redno merjenje klime med zaposlenimi, promocija zdravega sloga življenja – med drugim je zaposlenim na voljo osebni trener, vodenje na osnovi vrednot in zelene kulture),

• družbo (med drugim smo dobili več globalnih nagrad za svoje sodelovanje pri platformi Truhoma, ki vpeljuje transparentnost v poslovanje dobrodelnih in drugih nevladnih organizacij) in

• okolje (uvedba brezpapirnega poslovanja, spodbujanje e-mobilnosti-službena kolesa in drugo).

iGor stražišnik

PROHIT, podjetniško, poslovno svetovanje, druge storitve, trgovina in najemi, d.o.o.

Smo specialisti za napredno upravljanje terjatev, ki ga izvajamo z lastno programsko opremo in naprednimi digitalnimi rešitvami. Skupaj s poslovnimi partnerji pa izvajamo tudi portfeljske odkupe slabih terjatev.

Kje ste dobili idejo za svoje podjetje?

Moje prve delovne izkušnje po študiju prava so mi prinesle spoznanje, da je pravna branža skorajda popolnoma nedigitalizirana. Hitro sem ugotovil, da bi mi digitalizacija prinesla veliko konkurenčno prednost. Tako sem okoli sebe zbral ekipo, ki je razvila sodobne rešitve za digitalno vodenje elektronskih spisov z vsemi orodji, ki so za delo pravnika potrebna. S tem smo fizičen spis pravzaprav pretvorili v digitalno obliko. Naša ideja se je izkazala za zmagovalno, saj smo že v nekaj letih postali vodilna agencija za upravljanje terjatev v Sloveniji.

Kakšni so vaši cilji do leta 2030?

Leto 2022 je bilo za nas prelomno leto. Ne samo da smo praznovali jubilejno deseto obletnico, spoznali smo tudi, da smo obstoječi poslovni model v majhni Sloveniji pripeljali do vrhunca. Lani smo uspešno razvili novo programsko opremo za digitalizacijo stečajnih upraviteljev, ki jo letos nameravamo poslati na trg. Velike načrte imamo z avtomatizacijo linearnih procesov, pa tudi z razvojem analitičnih orodij, ki bi zaposlenim omogočila lažje sprejemanje odločitev.

Zakaj ste postali član SBC?

Naša filozofija izhaja iz tega, da se znanje plemeniti tako, da ga deliš in se hkrati učiš od drugih. Klubu slovenskih podjetnikov smo se pridružili ravno zaradi združevanja uspešnih podjetnikov, saj lahko spremembe v družbi dosežemo le skupaj.

Podjetniška napaka, na kateri ste se največ naučili?

Ob zaključevanju študija prava smo s prijatelji in digitalnimi somišljeniki ustanovili podjetje, ki je naredilo in upravljalo portal pravninasvet.com. Prepričani smo bili, da se da pravne nasvete veliko ceneje ponujati prek spleta. Storitev spletnega pravnega svetovanja se kljub sodobni platformi in sorazmerno velikim vložkom v digitalni marketing ni prijela, saj je pravno svetovanje zelo osebna storitev, ker se nasveti dotikajo najbolj osebnih težav v življenjih ljudi. Ob tej izkušnji sem se naučil, da moraš vedno dobro raziskati potrebe in zahteve svojih kupcev. Kjer ni potrebe, ni trga.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom?

Če se želiš podati na podjetniško pot, moraš biti predvsem zelo delaven in vztrajen. Vedno se poskušaj učiti od najboljših, da tako po nepotrebnem ne trošiš časa in denarja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najpomembnejša odločitev v našem podjetju je

bila, da želimo upravljati terjatve povsem digitalizirano. Ta storitev je bila takrat še nekoliko pred svojim časom, a se je izkazala za zadetek v polno. Popolnoma digitalizirano upravljanje terjatev je bila točno takšna storitev, ki jo je trg takrat potreboval.

Ker smo gradili visokotehnološko podjetje, smo tako k nam pritegnili pretežno mlajše kadre, in to je zaznamovalo tudi miselnost celotnega podjetja, ki se zaveda prednosti digitalne dobe in vedno znova stremi k optimizaciji poslovnih procesov z uporabo naprednih digitalnih orodij.

Kaj vam prinaša največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Ko vidim, da je ekipa motivirana in zadovoljna.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je bila verjetno to, da so v začetku razvoja podjetja potrebe po financiranju razvoja in rasti presegale zmožnosti lastnikov, jaz pa takrat nisem imel dovolj znanja, da bi to financiranje zagotovil na finančnih trgih.

Kako vzdržujete motivacijo pri delu?

Moji možgani lahko procesirajo le eno stvar naenkrat, tako da redno uporabljam »check liste«, kamor si zapišem opravila in jih nato opravim (odkljukam) po prioritetah. Ko je vse odkljukano, delo za tisti dan zaključim in preostali del dneva posvetim sebi in svoji družini, da se napolnim z energijo do naslednjega dne.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vsaka šola nekaj stane, še najmanj tuja. Čim več se nauči iz tujih in ne svojih napak.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Papirno poslovanje smo preobrazili v popolnoma brezpapirno poslovanje. Velik korak smo naredili z energetsko sanacijo naše poslovne stavbe, ogrevamo pa se na lesno biomaso. Načrtujemo tudi gradnjo kogeneracije in solarnih panelov s hranilnikom energije, da bi naša celotna stavba postala brezogljična. Tudi službena vozila kupujemo samo še takšna na električni pogon.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Smo člani Inštituta IRDO, v podjetju smo uvedli »orange day«, za zaposlene organiziramo dan z družinami, ob dnevu zemlje organiziramo zdaj že tradicionalno čistilno akcijo, večkrat letno zbiramo finančna in materialna sredstva za družine v stiski. Načrtujemo ustanovitev lastne fundacije, ki bi pomagala otrokom v posebnih okoliščinah.

JaneZ riHter Rihter montažne gradnje, d. o. o.

Skrbimo

za razvoj, projektiranje, proizvodnjo in gradnjo nizkoenergijskih, pasivnih in ničenergijskih montažnih hiš.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ustanovitev našega podjetja sega v leto 1990. Kot mladi nadobudni fantje, nezadovoljni s sistemom dela in razmišljanja v takratnih službah, smo se malo za šalo malo zares odločili odpreti svoje družinsko podjetje Rihter, d. o. o. Povod za nastanek podjetja Rihter, d. o. o., je nastal v želji legalizirati že pred tem začete aktivnosti trgovanja z lesom iz naše Savinjske doline v sosednje republike Jugoslavije.

V začeti dejavnosti trgovanja z lesom nismo našli zadovoljstva, zato smo se zelo kmalu začeli ukvarjati s tesarstvom in krovstvom, ki je bila naša začetna dejavnost. Kmalu za tem pa smo že postavili tudi prvo montažno mansardo.

Od takrat smo vsako leto nadgrajevali naš sistem dela, razvijali organizacijo, procese in vodenje, opazovali okolico in spremljali trende, zaposlovali strokovne sodelavce, se stalno izobraževali, razvijali in certificirali vedno nove in nove sisteme montažne gradnje in širili našo storitev.

Kakšna je vaša vizija za podjetje do leta 2030?

“Želimo ostati fleksibilno podjetje s prožno vizijo, ki se zna odzvati na spremembe tako hitro, kot to od nas zahteva okolje.” Ta misel nam narekuje razmišljanje nad vizijo, nam daje nalogo, da neprestano skrbno in podrobno opazujemo okoliščine, ki vplivajo na nas, nam kažejo smer, mi pa ta opažanja z vsakdanjim premišljenim in inovativnim delovanjem poskušamo obrniti v prid sebi in okolju.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Kljub SBC se nam zdi izredno potrebna in nujna organizacija v naši državi, saj s svojo pojavnostjo bogati in razblinja zgodovinski deficit podjetniškega razmišljanja v naši družbi, ki se je pojavil po drugi svetovni vojni. Razlaga pojma enakosti in enakopravnosti, ki se je obdržala vse do danes, ne sme pomeniti to, da moramo imeti različno sposobni in različno delovni ljudje enako premoženje. Enakost pomeni in mora pomeniti to, da imamo vsi enake pogoje za delovanje v družbi, kar pa mora zagotoviti država.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Ne verjemite brezumno zunanjim strokovnjakom

Solastniki: Janez Rihter, Stanko Rihter in Franc Tesovnik

www.rihter.si info@rihter.si

samo zato, ker to so, ne da bi sami vsaj v osnovi razumeli problem, za katerega najemate strokovnjaka. Ob želji po rasti podjetja morate najprej razvijati sami sebe, da bi lahko razumeli, kakšnega vodjo sploh potrebuje vaše podjetje. Ko dosežete raven neobvladovanja podjetja in procesa, ste prišli do zgornjega roba razumevanja, zato predlagam, da na tej ravni prenehate z ambicijami o rasti podjetja, raje razmišljajte o svoji zamenjavi s primernejšim človekom ali pa o zmanjšanju števila zaposlenih na vam obvladljivo število.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na svoje sodelavce, na ekipo, ki se skozi desetletje širi in krepi, se iz dneva v dan trudi izpolnjevati pričakovanja naših strank in se je pri tem pripravljena učiti in nadgrajevati. Ljudje, naše vrednote, odnosi med zaposlenimi, proces in sistem vodenja so ključni dejavniki in gradniki našega podjetja, ki nam omogočajo stabilno poslovanje in nadaljnjo rast podjetja.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V podjetju se na področju trajnosti posvečamo vsem trem vidikom trajnostno naravnanega poslovanja, in sicer družbenemu, okoljskemu in ekonomskemu. Pred kratkim smo v podjetju izvajali celovito trajnostno preobrazbo, kjer smo vse tri omenjene vidike vključili v naše poslovanje in izdelali Trajnostno poslovno strategijo podjetja. S svojim izdelkom ter uporabljenimi materiali smo že pred tem sledili trajnostnim smernicam na področju okoljskih vidikov, medtem ko smo se družbenemu in ekonomskemu vidiku v večjem obsegu začeli posvečati po izvedeni preobrazbi.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje? Podjetje Rihter, d. o. o., je družinsko podjetje, lastniki izhajamo iz lokalnega okolja, zaradi česar se nam zdi družbena odgovornost do zaposlenih in lokalne skupnosti nekako samoumevna in smo aktivnosti na tem področju izvajali neprestano. Po trajnostni preobrazbi podjetja pa smo se aktivnosti na področju družbene odgovornosti lotili bolj sistematično, in sicer prek razvoja projektov, ki imajo poudarek na trajnostnem razvoju zaposlenih, lokalne skupnosti in naših kupcev.

mag. SAŠO krONOvŠEk Skupina Silco (Silco, d. o. o., Selekto, d. o. o., Slovenija, Selekto, d. o. o., Hrvaška)

Naši glavni dejavnosti sta razvoj in proizvodnja materialov za avtoličarska popravila in industrijsko uporabo, ki ju dopolnjujemo prek hčerinskih distribucijskih podjetij Selekto Slovenija in Selekto Hrvaška – ti z izdelki Silco in izdelki drugih blagovnih znamk oskrbujeta avtoličarske delavnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Razvijamo tudi tehnike avtoličarskih popravil in učinkovite procese barvanja.

158 Predstavitev podjetja izdelki za avtoličarje

https://www.silco.si

Solastnika: Sašo Kronovšek, Ana Kolenc Kronovšek

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Moja osnovna motivacija, da sem ustanovil svoje podjetje in se podal v razvojno, proizvodno in prodajno dejavnost, sta bila vsekakor želja po podjetniškem delovanju in izziv, da lahko razvijemo in ustvarimo nove izdelke in rešitve. Posebej privlačno, zanimivo in hkrati tudi zahtevno pa je seveda zagotavljati visokotehnološke rešitve v kemijski industriji in avtomobilski branži.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030? V naši skupini po 12 letih zaključujemo razvojni cikel glavnine izdelkov in pristopa na trg. Zdaj se začenja čas za povečanje proizvodnje ter razvoj in nadgradnjo prodajnih kanalov in s tem unovčenje razvojnega ciklusa.

Z novimi, sodobnimi pristopi k avtoličarskim popravilom in z razvojem sodobnih varčnih materialov želimo pomembno prispevati k modernizaciji stroke in zmanjšanju vpliva na okolje. V tem delu je veliko prostora za izboljšave.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

SBC je predvsem v zadnjem času z novim vodstvom postal bistveno bolj aktivna in prepoznavna organizacija na področju podjetništva ter širše. Verjamem, da člani kluba soustvarjamo podjetniško kulturo, pričakujem tudi, da z izkušnjami z različnih področij lahko pomagamo ter z zgledom spodbujamo nove podjetniške zgodbe.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Na poti, na katero se podaš, je treba vztrajati. Če posluješ odgovorno in zavzeto, bodo rezultati vsekakor prišli, morda ne takoj in ne v takšnem obsegu, kot si želiš. Zelo pomembna pa je seveda tudi ekipa

– zavedati se je treba, kaj lahko storiš sam in od katere točke naprej je pomembno oblikovanje timov.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj nas navdihuje dejstvo, da z izdelki »made in Slovenija« oskrbujemo zahtevne stranke in kupce v industriji avtomobilske reparature in to predvsem na zahtevnih trgih, kjer vodijo nemške in ameriške blagovne znamke. Naše izdelke razvijamo in proizvajamo v Gomilskem v Sloveniji, od tod pa potujejo tako do ZDA kot na Balkan. Z njimi letno izvedejo več kot dva milijona avtoličarskih popravil. Nedvomno pa je dosežek tudi usklajevanje družinskega in poslovnega življenja. Brez podpore družine bi bile tudi podjetniške in strokovne preizkušnje seveda toliko težje.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Preprosto: rast in razvoj podjetja ter naše ekipe.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Produktivnega dela ni brez telesne in psihične kondicije. Že od nekdaj se ukvarjam z različnimi športi, med mojimi izbranimi so kajakaštvo, potapljanje, kolesarjenje, sem tudi pilot športnega letala. Svojo športno dejavnosti dopolnjujem z različnimi sprostitvenimi tehnikami.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Kadar želiš doseči uspeh v širšem okolju, je treba postaviti jasno vizijo in se specializirati, saj si samo tako lahko najboljši na področju, ki ga sam izbereš in določiš.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Bistvena konkurenčna prednost našega podjetja temelji na razvoju energetsko varčnih visokoproduktivnih materialov. Vzporedno pa podobne prakse, kot so ogrevanje in hlajenje, osvetlitev naših objektov ipd., izvajamo z obnovljivimi viri energije in s čim manj obremenitvami okolja. Trudimo se v največji meri reciklirati surovine in proizvodne ostanke.

ANdrEJ boštJanČiČ SOFTNET, Informacijske infrastrukture, d. o. o.

Softnet je mednarodni telekomunikacijski operater, svoje storitve pa ponuja izključno podjetjem in ustanovam, ki potrebujejo odlično notranjo in zunanjo povezljivost. Zagotavljamo jim visoko raven telefonskih, podatkovnih in dodatnih storitev, ki so oblikovane posebej zanje.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Ideja se mi je utrnila, ko se je v zgodnjih 90. letih pojavil internet. Pomislil sem, da bo to prineslo velike spremembe tako v gospodarstvu kot v vsakdanjem življenju. Seveda se mi je ideja o podjetju, ki ponuja telekomunikacijske storitve, zdela tudi dobra poslovna priložnost. Treba je bilo čakati na uporabnost 15 do 20 let, a zdaj jo imamo.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Želimo ostati na svojem področju in še naprej uspešno upravljati svoje napredno omrežje, ki omogoča zagotavljanje visoke ravni telefonskih, podatkovnih in dodatnih storitev. Globalno poslujemo v več kot 20 državah sveta, v prihodnje pa si želimo ponudbo naših mednarodnih storitev še razširiti. Internacionalizacija s poudarkom na kakovosti storitev je naša vizija. Želimo biti najboljši pri tem, kar delamo. Potrebe uporabnikov postajajo vse bolj kompleksne in mi jim moramo z znanjem in ravnjo storitev slediti.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Navedem lahko dva razloga. SBC je klub slovenskih podjetnikov in mislim, da je povezovanje slovenskih podjetnikov, ki smo steber gospodarstva, zelo pomembno. Drugi razlog sta seveda namen in dejavnost kluba, ki aktivno zagovarja naša stališča ter dviguje ugled podjetništva v družbi.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Ena od napak, ki smo jih naredili, je bila vzpostavitev brezžičnega omrežja v začetnih letih poslovanja. Ta šola nas je kar precej stala, saj je bilo takrat to omrežje zelo drago in je ponujalo še premajhne

kapacitete. Druga napaka je morda prepočasna širitev v tujino; zelo veliko je treba delati za to, da bi pridobili in ohranili zaupanje, inovativnost in kakovost storitev. Z vsakim partnerjem si želimo sodelovati dolgoročno, to pa zahteva svoj čas.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Naj namesto slogana od Triglava do Vardarja raje rečejo od Aljaske do Nove Zelandije. In verjemite, če uspešno poslujete v Sloveniji, potem zagotovo lahko poslujete kjerkoli. Pomembno je imeti pogum, jasno začrtane cilje, slediti potrebam strank ter razvoju infrastrukture in storitev, graditi dobre odnose in dobro poznati razmere na trgu. Za vsakim uspešnim podjetjem pa stoji tudi dobra ekipa sodelavcev.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen, da imam tako dobro ekipo sodelavk in sodelavcev. Ponosen sem, da smo uspeli naše storitve ponuditi na mednarodne trge. Prisotni smo v Evropi, Aziji in tudi Afriki.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Mislim, da je vsaj trenutno največji – in lahko rečem, da tudi v svetovnem merilu – problem pomanjkanje kadrov. Take situacije v svoji 26-letni poslovni karieri res ne pomnim. Prav tako je neverjetno pomanjkanje motivacije in želje po uspehu, še posebej mlajših generacij.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Delo opravljam z veseljem, poleg tega skrbim za zdrav življenjski slog. Vsak dan si privoščim dovolj spanca, redno rekreacijo in tudi dopust.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Večkrat dobim zelo uporaben nasvet in se potem tolčem po glavi, zakaj ga nisem poslušal. Mogoče bi izpostavil nasvet, da naj se podjetje ukvarja le z eno, in ne z več dejavnostmi, saj le tako ohraniš pozornost in fokus.

Ponujamo kakovostne prevajalske storitve globalnim podjetjem, ki poslujejo na evropskih in drugih svetovnih trgih. Prevajalske storitve zagotavljamo tudi evropskim institucijam in strankam na domačem in drugih trgih jadranskega območja.

ELENA dOrEN STAR prevajalske storitve, d. o. o., Ljubljana

Predstavitev podjetja Prevajalstvo

naj bo naša stranka uvoznik ali izvoznik storitev oziroma blaga, zagotovimo ji ustrezno komunikacijo v vseh jezikih, ki jih potrebuje za uspešno poslovanje na svojih ciljnih trgih.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Ideja izvira iz moje rane mladosti, ko sem ob prvem stiku s tujim jezikom v naravnem okolju in nato še z drugimi jeziki v izobraževalnem procesu jasno začutila, da bo moja življenjska pot povezana prav z njimi. Še danes se zavedam, da sem to občutila kot poklicanost, pa čeprav nisem imela niti deset let. Moja podjetnost se je v mladosti izražala na različnih področjih, od katerih vsa sicer niso bila povezana z jeziki oziroma prevajanjem, vendar od te prvenstvene poti nikoli nisem odstopila.

Moja prva zaposlitev v takrat največjem domačem uvozno-izvoznem podjetju tako ni bila naključje, saj so me pri delodajalcu kot prevajalko spoznali že v času mojega študentskega dela. Svojo naslednjo zaposlitev v podružnici globalnega podjetja s sedežem v Evropi sem začutila kot povsem naravno nadaljevanje do tedaj pridobljenih izkušenj in znanja.

V tretji fazi moje poklicne poti pa se je moja ljubezen do jezikov in prevajanja vendarle združila z mojo prirojeno podjetnostjo. Tuje podjetje, ki sem ga spoznala v okviru nekega projekta, me je navdalo z zaupanjem v vzajemno podporo in sodelovanje, na osnovi katerega sem se takrat odločila svoj poklic združiti s podjetništvom. Ustvariti ekipo in dobre pogoje za njeno delo in njeno rast, da bi izpolnjevali pričakovanja zahtevnih strank, zame predstavljajo najlepši izziv na moji nadaljnji poti.

Kakšni so cilji podjetja do leta 2030?

Če je bil zame pred več kot dvajsetimi leti izziv oblikovati ekipo in ji omogočiti čim boljše pogoje za delo in razvoj, na drugi strani pa razvijati dolgoročna partnerstva z zelo zahtevnimi strankami, se to

Predstavitev podjetja

vse do danes ni veliko spremenilo, saj vemo, da so v podjetništvu edina stalnica spremembe. Nenehno je torej treba skrbeti za nadgradnjo znanja in kompetenc vseh članov ekipe. V intelektualnih storitvah, kot so naše, so za doseganje čim boljših rezultatov pomembni vsi zaposleni in zunanji sodelavci. Poleg tega pa moramo spremljati tudi stranke, s katerimi smo že razvili dolgoročna partnerstva, in razvijati enako trdna partnerstva z novimi strankami.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Postati članica SBC se je popolnoma ujemalo z mojim razumevanjem podjetništva kot družbeno odgovornega ravnanja do vseh deležnikov. Vedno me je motilo, da v javnosti o podjetništvu prevladuje tako negativno mnenje, čeprav sem se zavedala, da so razlog za to tisti, ki ne ravnajo etično. Želela sem si, da bi se bolj slišal glas tistih podjetnikov in podjetnic, ki se na vseh ravneh zavzemajo ne le za poslovno uspešnost, ampak tudi za družbeno odgovornost.

Bi si upali opisati podjetniško napako, iz katere ste se največ naučili?

Nekoč sem se na osnovi dveh od številnih meril odločila za zaposlitev osebe, ki se je na srečo zelo hitro izkazala za napačno, tako da smo se že ob izteku prvega tedna sporazumno dogovorili za prekinitev delovnega razmerja. Tako smo lahko še pravočasno zaposlili osebo, ki je izpolnjevala vsa merila razen omenjenih dveh. Iz te napake sem se naučila največ, saj se je druga oseba rekordno hitro izkazala za izjemno sposobno in ključno pridobitev v ekipi.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

S tem nikoli nisem imela težav, saj so pred mano vedno novi izzivi. V nasprotju s precej dolgim obdobjem po ustanovitvi podjetja, ko sem morala delati vse dni do poznih večernih ur, ne da bi šla vsaj enkrat v letu na dopust, si zdaj vzamem čas za predah ob dobri knjigi ali med sproščenim gibanjem. Kadar je mogoče, grem rada na potovanje v še neznane kraje ali na potapljaško potovanje. Tudi sodelavce spodbujam, naj gredo enkrat na leto na dopust vsaj za tri tedne, da se dodobra regenerirajo.

dean neMeC Steklo Nemec, d.o.o.

Že od leta 1976 se ukvarjamo s steklarsko dejavnostjo, v okviru katere ponujamo izdelavo in montažo raznovrstnih izdelkov iz kaljenega stekla ter termopan izolacijska stekla različnih sestav, oblik in dimenzij.

164 Predstavitev podjetja steklarstvo

o

d leta 1980 se podjetje ukvarja tudi z montažo in servisiranjem avtomatskih vrat ter avtomatizacijo vseh vhodov: avtomatske zapornice, pogoni za dvoriščna vrata, potopni stebrički … V okviru naše ponudbe izdelujemo tudi Alu stene, v katere vgradimo avtomatska vrata, Alu predelne stene ter razna Alu vrata za poslovne prostore.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Podjetje ni novo, je družinsko podjetje, ki je na trgu prisotno že od leta 1976. Sem druga generacija v podjetništvu, z velikim veseljem pa predajam znanje že tretji generaciji. V letih vodenja podjetja smo ponudbo nadgradili, tako z novim asortimentom kot modernizacijo delovnih procesov.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030? Z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter z zaposlovanjem ustreznih kadrov želimo razširiti obseg poslovanja. S poštenim in kakovostnim delom ter nenehnim izobraževanjem zaposlenih želimo postati pomemben in zanesljiv partner našim strankam.

Naš glavni cilj ostaja dolgoročno in stabilno poslovanje na vseh segmentih našega delovanja. Med našimi prednostnimi nalogami sta širitev in selitev naše proizvodnje v nove poslovne prostore, ki smo jih kupili v ta namen.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Član kluba SBC sem postal zaradi izmenjavanja mnenj in izkušenj z uspešnimi podjetniki ter soustvarjanja boljših pogojev za delovanje podjetništva.

Podjetniška napaka, na kateri ste se največ naučili?

Vsekakor se v vsakodnevnem poslovanju in vodenju podjetja pojavljajo napake, ki nas veliko naučijo in dodatno utrdijo. Pri tem sem spoznal, da je najpomembnejše zaupati sebi in svoji ekipi ter na tem graditi poslovno vizijo.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Nasvet, ki bi ga dal bodočim podjetnikom, je velika mera vztrajnosti in zaupanja v poslovno idejo.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem na kolektiv zaposlenih, ki so v podjetju že dolga leta, in na nakup novih poslovnih prostorov, v katere nameravamo preseliti poslovanje podjetja.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju podjetja?

Največ zadovoljstva mi prinašajo zadovoljne stranke ter poslovni partnerji, s katerimi smo razvili dolgoročen in uspešen poslovni odnos.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Zelo težke izkušnje v moji poslovni karieri, ki bi jo izpostavil, na srečo ni bilo in upam, da tako tudi ostane.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Ker sem že od mladih nog v podjetništvu, me delo in izzivi veselijo. Motivacijo najdem v nenehnih izboljšavah in nadgradnji delovnih procesov. Za koncentracijo pa v prostem času rad poskrbim z vožnjo z motorjem, ki je moja sprostitev.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Najboljši nasvet, ki sem ga dobil, je: zaupaj vase in v svoje ideje.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Naše podjetje je vključeno v projekt zelene energije in v fazi gradnje lastne samooskrbne elektrarne. Radi sodelujemo z lokalno skupnostjo, smo sponzorji različnih športnih društev. Prek različnih organizacij pomagamo posameznikom, ki potrebujejo pomoč.

Uroš FeVžer Šeško, d. o. o.

Ukvarjamo se s proizvodnjo, montažo in prodajo vlečnih naprav, kovanih izdelkov, proizvodnjo laserskega razreza in krivljenja pločevine ter izdelavo podkonstrukcij za sončne elektrarne.

166 Predstavitev podjetja laserski razrez, krivljeNje iN varjeNje PločeviNe

EBIT (v 1000 EUR)

Lastnika podjetja: Tomaž Šeško in Uroš Fevžer

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje Šeško izhaja iz obrtne dejavnosti, njegova tradicija sega v leto 1938, ko je Jože Šeško začel izdelavo kovaških izdelkov –takrat predvsem vozov, kočij ter podkovanje konj. Leta 1970 je v Celju potekal prvi obrtni sejem, kjer so se predstavili s prikolico. Zaradi povpraševanja na trgu so se usmerili tudi v izdelavo vlečnih kljuk. Pred slabim desetletjem, s prihodom Uroša Fevžerja, pa je podjetje začelo vpeljevati nove tehnologije, in sicer CNC laserski razrez, krivljenje pločevine, s tem pa smo prodrli na tuje trge, kar nam je dalo še dodatno motivacijo. Ker smo imeli bogate izkušnje iz kovačije in ogromno strokovnega znanja, smo s pomočjo novih tehnologij brez večjih težav svoj nabor izdelkov lahko razširili.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

V podjetju Šeško želimo vlagati v nove tehnologije, biti v koraku s časom, naša vizija in cilj sta biti s pomočjo visokotehnološkega znanja med najboljšimi v branži.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Dodano vrednost članstva SBC vidimo v spoznavanju novih ljudi – podjetnikov, ki razmišljajo podobno. Verjamemo, da si lahko s člani kluba izmenjujemo izkušnje in mnenja ter si na ta način pomagamo tako doma kot v tujini.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Na naši podjetniški poti smo seveda naredili nekaj napak, šli v kak projekt, kjer nismo imeli dovolj

znanja in izkušenj, čeprav smo imeli idejo, naredili smo minus, vendar pa nam je bila dobra šola, ogromno smo se naučili in nam je bilo v poduk.

Kakšen nasvet bi dali podjetnikom, ki se želijo podati na podobno pot kot vi?

Podjetnik mora biti vztrajen, poleg tega pa moraš imeti dovolj izkušenj in znanja, da lahko obvladaš podjetniške izzive, ki jih je na poti do uspeha veliko.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Razširitev naše dejavnosti in prehod na nove tehnologije, razvoj svoje lastne blagovne znamke COL, kjer ponujamo rešitve podkonstrukcij za sončne elektrarne za vsako streho.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljne stranke, ki se vračajo, poleg tega pa veliko stavimo tudi na zadovoljne zaposlene.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Pred nekaj leti smo zaradi širitve dejavnosti in novih investicij pri bankah iskali posojilo. Spoprijemali smo se z izzivom, kako prepričati banke, da nam zaupajo. Po drugi strani pa smo se podajali v nove projekte, nove poslovne poti.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Šport. Moja strast in hkrati sprostitev je tek. Vsako jutro ob petih zjutraj. Tek je zame idealen recept, da ostajam v dobri telesni formi, zbistri mi misli in me pripravi na vsakodnevne podjetniške izzive.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Skrb za okolje je po našem mnenju izrednega pomena, še posebej v teh časih, ko je odpadnih materialov vse več. Po drugi strani pa želimo vračati tudi lokalnemu okolju. Lokalnemu gasilskemu društvu smo na primer pomagali pri sofinanciranju nakupa novega gasilskega

Kje oz kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Za nastanek podjetja, takrat Lotrans Šped, d. o. o., je zaslužna moja mati, ki se je kljub takratnemu pomanjkanju namesto udobne in dobro plačane službe v Italiji odločila za podjetništvo. Seveda je bil začetek težek. To pomeni, da si je kljub delujočemu podjetju morala omisliti dodatno delo ob koncu tedna, drugače ni šlo. Po nekaj letih sem se tudi sam pridružil podjetju, nato pa smo začeli s sorodnimi dejavnostmi. Najprej posredovanje pri carinjenju, prevozništvo, čez nekaj let skladiščenje itd. Kasneje smo, kar logično, zabredli v trgovsko dejavnost. Po neobetavnem začetku je nekako steklo. Seveda, da ne bi bilo vse prelepo, nas je finančna kriza leta 2008 močno zadela. Posledice smo čutili šele leta 2010. V obeh podjetjih smo začeli praktično znova. Ampak kaj pa bi bilo podjetništvo brez odrekanja in brez tveganja?

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030? do 2030 bomo vsaj za sto odstotkov povečali skladiščne kapacitete, pridobili vsaj 30 manjših prevoznikov, ki jim bomo priskrbeli prevoze in optimizirali delo. Trgovsko podjetje pa se širi na trge Balkana in predvsem se trudimo postati prepoznavni ne samo kot dobavitelj v plastičarski, temveč tudi v kemijski industriji.

Zakaj ste postali član SBC?

Podjetnik ustvarja posel. Za ustvarjanje posla je po mojem mnenju zelo pomemben stik med stanovskimi kolegi. SBC je za druženje ljudi, podjetnikov s podobnimi interesi kot nalašč. Kaj je bolje kot večino takih ljudi imeti možnost srečati na enem mestu? Zato sem postal član SBC-ja.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Bodite predani svojemu cilju. Naj vas morebitni poraz ne ustavi, verjemite vase in tudi v na videz brezizhodnih položajih ne obupajte! V podjetništvu je nujno imeti tudi kanček avanturizma, le tako se vam bodo pokazale nove možnosti in priložnosti, ki vam lahko občutno spremenijo življenje.

Ustvarjati, odkrivati novo je lepo. Podjetništvo vas bo določalo, kdo ste. Predvsem pa uživajte v svojem delu!

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Vsekakor smo ponosni na nov delovni center. Do leta 2021 nam je bilo v velik izziv usklajevanje dela

https://www.tesis.si

na treh različnih lokacijah. To se je spremenilo leta 2021, ko smo se preselili v nove prostore podjetja. Izkusili smo takojšnje razlike v učinkovitosti in seveda v medsebojnem sodelovanju med zaposlenimi, ki so prej brez osebnega stika delali tudi po več tednov.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Ob uspehu in prepoznavnosti podjetja bi s ponosom izpostavil moje sodelavce, pravzaprav snovalce in ustvarjalce našega podjetja. Oni so prava gonilna sila vsega. Veste, kadar prihajamo na delo z zadovoljstvom, k svojim sodelavcem, takrat je vse lažje.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Motivacije nikdar ne zmanjka. Kadar si vpet v tri popolnoma nesorodne dejavnosti, je ciljev in izzivov več, kot bi si jih včasih želel. Tako delovno okolje kot različni delovni partnerji in projektna raznolikost te nenehno motivirajo. Težje je obdržati koncentracijo in osredotočenost. Kot kolektiv se poskušamo recipročno motivirati s kratkimi delovnimi sestanki. Vsaj enkrat letno si vzamemo čas za t. i. team building, seveda s pohvalami posameznikov in raznimi športnimi igrami.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

1 + 1 = 2 in ni vse zlato, kar se sveti!

To me zapelje v obdobje hitre rasti podjetja. Pojavi se priložnost, na videz zlata priložnost. Tako zanimiva priložnost, da so celo banke bile pripravljene brez posebnih zadržkov finančno podpreti projekt. Seveda takrat nismo bili v nobenem pogledu pripravljeni na tako velik korak.

Projektu smo se odrekli, naš nadomestek je potonil s strateškim partnerjem.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Že dalj časa v podjetju kupujemo samo in izključno tovorna vozila EURO 6. Poleg tega vse odpadke skladiščimo in damo v predelavo v skladu z ekološkimi protokoli. Tudi za ogrevanje in hlajenje smo izbrali ekološko smiselno toplotno črpalko. Trenutno smo sredi gradnje lastne sončne elektrarne, ki bo proizvedla več električne energije, kot je podjetje potrebuje za delovanje.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

Matično podjetje naše skupine je bilo ustanovljeno leta 1990. Ustanovitelj je bil moj oče, Jože Valentinčič, ki se je 2009 upokojil in dejavnosti predal moji sestri in meni. Oba sva s podjetjem odraščala in rasla.

Kakšne cilje in vizijo ima vaše podjetje do leta 2030?

Vizija našega podjetja ostaja še naprej zagotavljanje celovite ponudbe storitev, strokoven razvoj, krepitev partnerstev in organizacijsko izpopolnjevanje z namenom zagotavljanja kakovostnih storitev. Z doseganjem visokih meril v svojih dejavnostih smo si ustvarili dobro ime pri strankah in konkurenci ter si pridobili ugoden položaj na slovenskem trgu.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

O članstvu v Klubu slovenskih podjetnikov razmišljam že praktično od ustanovitve kluba. Ideja, vizija in poslanstvo kluba sovpadajo z mojimi poslovnimi vrednotami.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Pogumno in preudarno.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na pozitivna mnenja naših partnerjev. Vsakega decembra obiščem večino naših poslovnih partnerjev, v spominu mi je ostala izjava enega izmed njih, ki je rekel: »Viktor, res ste dobri, ampak ste res dobri.« To je največja potrditev, da delaš pravilno in dobro.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Podjetje sem prevzel ravno pred finančno krizo leta 2009. Na hitro smo se morali spoprijeti z neplačili in likvidacijskimi postopki naših partnerjev,

tako da smo bili prisiljeni racionalizirati stroške in zavihati rokave. Pohvalimo se lahko, da smo kljub izzivom uspešno prebrodili začetke in vsem partnerjem vedno v roku poravnali dolgove.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Izrednega pomena je, da si pri svojem delu najdem čas zase in za ustrezno rekreacijo. Ker je dan kratek in ima le 24 ur, je edini ustrezen čas zame zgodaj zjutraj (med 5. in 7. uro).

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vedno najprej poskrbi za zaposlene, šele nato zase. Brez dobrega kolektiva v podjetništvu ni prihodnosti.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Leta 2021 smo pridobili certifikat Družbeno odgovoren delodajalec – DOD. Vodstvo Skupine Valina se zavzema za področje družbene odgovornosti, ki ga razumemo kot skrb za družbo in naravno okolje, in sicer tako da v skladu z veljavno zakonodajo s svojim delovanjem prispevamo k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in družbeno blaginjo, upoštevamo pričakovanja vseh deležnikov in vključujoče sodelujemo z njimi. Zavezali smo se, da bomo družbeno odgovornost implementirali v vseh naših organizacijah skladno s strategijo poslovanja. Kot Skupina, ki ponuja celovite rešitve, smo prepričani, da nam bo proaktivno vključevanje okoljskih in družbenih dejavnikov v naše delovne procese pomagalo doseči višjo družbeno vrednost in s tem pozitivno vplivalo na vse naše deležnike ter krepilo naš skupni ugled na trgu.

V ta namen je Skupina Valina pridobila certifikat Družbeno odgovoren delodajalec in potrdila obstoječo družbeno odgovornost ter se zavezala k nenehnemu napredku na tem področju v vseh podjetjih Skupine.

Vodstvo Skupine se zaveda pomembnosti področja družbene odgovornosti, zato se je tudi odločilo, da se družbena odgovornost potrdi z uradnim certifikatom. Vodstvo Skupine je podpisalo Zavezo vodstva družbeni odgovornosti.

Skupina Valina (2021) Valina varovanje, d.o.o. (2021)

VasJa srebrniČ VLS, d. o. o.

Podjetje VLS, d. o. o., je distributer dizajnerskega pohištva, preprog, svetil in drugih dekoracijskih dodatkov ter posteljnih sistemov.

Smo specialisti za notranjo opremo HoReCa objektov ter interierjev, ki želijo izžarevati luksuz in stil. Svoje produkte prodajamo pod blagovnimi znamkami Miotto, Selections in Royal Sleeper.

Kje ste dobili idejo za podjetje?

S pohištvom se ukvarjam že vse življenje. Tudi moj ded in starši so se ukvarjali s pohištvom. Tako sem pred več kot 20 leti tudi ustvaril blagovno znamko luksuznega pohištva Miotto in skupaj s sedanjima partnerjema jo razvijam še naprej. Ugotovili smo namreč, da v Evropi primanjkuje hitro dobavljivega modernega pohištva in da to lahko rešujemo mi. Tega se lotevamo tako, da po vsem svetu sodelujemo z izbranimi specializiranimi proizvajalci. Ti se osredotočajo na proizvodnjo samo določenega izdelka, zato nam ga lahko izredno hitro dobavijo, tako pa ga veliko hitreje dobijo tudi naše stranke. V Evropi imamo kar v 16 državah lastno mrežo agentov. Kljub hitrosti in vrhunskemu dizajnu pa ne odstopamo od kakovosti; nadzor nad tem imajo naši specialisti v Sloveniji in pri lokalnih proizvajalcih. Prav tako na sedežu podjetja skrbimo za dizajn, izbor kolekcij in predstavitev B2B strankam.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Želimo postati največji distributer pohištva v centralni in vzhodni Evropi.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Članstvo v klubu SBC vidim predvsem kot priložnost za povezovanje in izmenjavo idej. Tega je v Sloveniji premalo, preveč se držimo vsak zase, premalo se povezujemo.

Podjetniška napaka, iz katere ste se največ naučili? Na napake ne gledam kot na resnične napake, ampak kot na priložnosti za učenje. Največ negativnih spoznanj pa sem doživel zaradi svoje zaupljivosti. Vendar te osebnostne lastnosti ne želim spreminjati, ker sem ponosen na to, da zaupam ljudem.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Predvsem naj bo to, kar počnejo, njihova strast, ne le »služba«. Potem bodo zmogli ohraniti fokus in bodo posel z veseljem opravljali ves dan, vsak dan, vrsto let.

www.miotto-design.com

Vasja.srebrnic@miotto-design.com

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na svoje sodelavce ter na našo profesionalno in poslovno skupno rast.

Kaj vam je pri vodenju vašega podjetja prineslo največ zadovoljstva?

Ponosen sem, ko vidim, da je čisto vsak član ekipe z enako strastjo usmerjen proti skupnemu cilju. To je nekaj najlepšega.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Čas korone je bil najtežja in obenem najlepša preizkušnja. V težkih okoliščinah smo dobili čisto nov zagon. Ravno zaradi epidemije se mi je ponudila priložnost, da blagovne znamke Miotto, Selections in Royal Sleeper, ki sem jih do takrat razvijal pod multinacionalko, naprej razvijam v svojem podjetju. In to v času ene največjih kriz zadnjega desetletja. Čas epidemije smo prestali pozitivno. Podjetje zdaj šteje 12 zaposlenih, pogodbeno z nami redno sodeluje še 55 strokovnjakov. Lani smo ustvarili več kot 3 milijone evrov prihodkov. V naši dejavnosti so poslovni cikli daljši od enega leta, ker smo odvisni od večjih projektov, ki se načrtujejo na daljši rok. Kljub temu za letos načrtujemo 30-odstotno rast, v obdobju treh let pa želimo prihodke podvojiti.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Veselje do dela, do panoge, do ustvarjanja novih in boljših produktov je najboljša motivacija. Največ energije pa mi dajejo prosti trenutki z družino, druženje s prijatelji in tenis.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vsak dan udejanjam nasvet, da naj bo posel tudi hobi, veselje, strast.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

V podjetju sodelujemo s proizvajalci, ki so naravnani trajnostno. Prizadevamo si, da bi bili naši izdelki v kar največji meri razgradljivi. Preizkušamo nove, bolj trajnostne materiale. Zavezali smo se k trajnemu zmanjševanju embalaže v naših izdelkih. Uporabljamo manj polietilena in plastike, več kartona in recikliranega papirja.

Pri zaposlovanju izvajamo politiko enakih možnosti. In ponosni smo na to, da nimamo nesreč pri delu.

Marko žiHer Žiher, d. o. o.

Zgodba podjetja Žiher se je začela pred 40 leti na domu družine Žiher v Zamušanih v občini Gorišnica. Takrat se je Alojz Žiher odločil za samostojno podjetniško pot, z leti pa so se mu pridružili še drugi družinski člani.

Podjetje je leta 1993 zgradilo bencinski servis z začasnimi poslovnimi prostori v Moškanjcih, kjer je glavni sedež podjetja. Trenutno podjetje zaposluje tri ožje družinske člane in še približno sto delavcev, med njimi tudi magistre in doktorje znanosti. Od leta 2004 smo na trgu prisotni z varčno in trajnostno usmerjeno montažno gradnjo.

Kje ste dobili idejo za vaše podjetje?

Začetki našega družinskega podjetja Žiher segajo v leto 1983, začetna dejavnost pa je bila prevozništvo. Posledica dolgoletnih pravilnih poslovnih odločitev sta rast in razvoj podjetja, ki je svojo ponudbo razširilo na različna področja. Njegovo glavno dejavnost predstavljajo projektiranje, proizvodnja in izvedba montažnih Žiher hiš ter modularnih hiš SmartHouse, spremljevalne dejavnosti pa so prodaja goriva (partnerstvo z družbo Petrol), vodenje gostinskega obrata ter lastna betonarna in gramoznica. Leta 2011 smo odprli nov Žiher Studio v Ljubljani z razstavnim salonom montažnih Žiher hiš in zastopstvom talnih lesenih oblog priznanih avstrijskih proizvajalcev, kjer strankam omogočamo osebno svetovanje pri gradnji. Leta 2018 smo realizirali naložbo v lasten proizvodni obrat v Ormožu, ki velja za enega najsodobnejših v Sloveniji za proizvodnjo montažnih hiš. V letošnjem letu pa načrtujemo vzpostavitev najsodobnejšega lastnega lesnopredelovalnega centra ter izdelave lepljenih nosilcev KVH in BSH, ki so osnova za proizvodnjo naših hiš.

Kakšno vizijo in cilje ima vaše podjetje do leta 2030?

Podjetje stremi k nenehnemu razvoju in trendom na področju gradbeništva. Vsekakor je naš cilj postati eden izmed vidnejših in prepoznavnejših proizvajalcev montažnih in modularnih hiš tako v slovenskem kot v evropskem območju. Prodor

Predstavitev podjetja

https://ziher-hise.si/ https://ziher-parketi.si/ https://www.smarthouse-slovenia.com/ info@ziher.si

na tuji trg nam je že uspel, zagotovo pa si želimo izpeljati še več pomembnih projektov za tuje investitorje. Eden izmed pomembnejših ciljev je slediti trendom trajnostnega razvoja in gradnje, saj bomo le tako lahko omogočili brezskrbno prihodnost mlajšim generacijam, ki smo jim v tem trenutku vsi zgled.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Biti del najuspešnejših podjetij in podjetnikov v Sloveniji je vsekakor čast in dodana vrednost tako za vodstvo kot za podjetje samo. Člani smo postali zato, ker se v klubu srečujemo enako misleči z vizionarskim pogledom na razvoj podjetništva.

Kakšen nasvet bi dali mladim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Dragi bodoči podjetniki: ne izgubite vztrajnosti in sledite svojim sanjam. Vsakodnevno izpolnjujte jasno zadane cilje in vizije. Pri tem, kar počnete, maksimalno uživajte.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na vzpostavitev lastnega proizvodnega obrata proizvodnje montažnih Žiher hiš in modularne linije SmartHouse.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Prehod podjetja iz generacije v generacijo, prenos vodenja podjetja in zasedanje direktorskega položaja, kjer je bilo treba sprejeti težke in odgovorne odločitve, da je podjetje šlo v želeno smer.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Navdušen sem nad različnimi športi in navtiko. Največjo strast in ljubezen gojim do tenisa, navdušujem pa se tudi nad številnimi drugimi aktivnostmi, kot so lov, smučanje, potapljanje in potovanja. Prosti čas najraje posvečam svoji družini in treningu družinskega psa Storma v naravi. Vse to mi daje nove ideje, nov zagon in energijo, ki jo vlagam v podjetje

Kontaktirajte

178 Rojstni dnevi članov

Člani praznujejo

Klub povezuje najboljša podjetja, ki so zrasla in uspela po zaslugi predanosti lastnikov, njihovih idej, znanja in truda. Navajamo podjetja, ki praznujejo ustanovitev v marcu, aprilu, maju in prvi polovici junija.

MAREC APRIL

2. 3. 2018 BOLD beglobal d. o. o. info@talentify. si

2. 3. 1992 ELVEZ d. o. o. info@elvez. si

2. 3. 2000 KOPIJA-NOVA d. o. o. info@kopija-nova. si

2. 3. 1992 TRGOGRAD, d. o. o. info@trgograd. net

4. 3. 2021 Dogs4motion d. o. o. info@dogs4motion. com

4. 3. 1997 ELPRO LEPENIK & CO. d. o. o. info@elpro. si

5. 3. 2015 O. P. S. BREZNIK d. o. o. info@breznik. net

5. 3. 2012 PROHIT, d. o. o. info@prohit. si 5. 3. 2015 RUPICAPRA d. o. o. info@rupicapra. si

3. 1990 ETIS d. o. o. info@etis. si

6. 3. 1991 BENKO-TEHNA Puconci d. o. o. info@benkotehna. si

7.

KOŽELJ, d. o. o. info@kozelj. si

15. 3. 1996 TIPTEH, d. o. o. info@tipteh. si

16. 3. 1999 AKRAPOVIČ D. D. info@akrapovic. com

16. 3. 2009 ENERTEC d. o. o. info@enertec. si

16. 3. 1990 INTERBLOCK D. D. info@interblockgaming. com

19. 3. 1990 ENOOP d. o. o. info@enoop. si

19. 3. 1990 KOVIS d. o. o. info@kovis-group. com

19. 3. 1990 RRC RAČUNALNIŠKE STORITVE D. o. o. info@rrc. si

20. 3. 1990 INO d. o. o. , Žiri info@ino-ziri. si

20. 3. 2004 KAMEN JERIČ JOŽEF JERIČ, S. P. info@kamnosestvo-jeric. si

20. 3. 1990 MIKROCOP d. o. o. info-si@mikrocop. com 20. 3. 2006 MOS Servis d. o. o. info@mos. si

3. 2003 Avantcar d. o. o. avantcar@avantcar. si 22. 3. 1990 Elektronika Borak d. o. o. systems@eborak. eu

3. 2007 ELEMENTUM – Ag d. o. o. info@elementum. si

3. 2007 POVŠE METAL d. o. o. info@povse. si

22. 3. 2010 Monicolor MS d. o. o. kr@monicolor. si

23. 3. 1993 AVTOHIŠA MALGAJ, d. o. o. prodaja. renault. trb@malgaj. com

23. 3. 2007 DEMACO d. o. o. info@intours-dmc. si

23. 3. 2015 KAZA SISTEMI d. o. o info@kaza-sistemi. si

24. 3. 1992 MR d. o. o. klaudija. sturm@mr-ei. si

24. 3. 2003 Unija Smart Accounting d. o. o. info@unija. com 26. 3. 1998 ALPOD d. o. o. info@alpod. si 26. 3. 2002 MEGA M d. o. o. info@mega-m. si 26. 3. 2014 RAINER kozmetika info@4kidsandus. com

27. 3. 1990 TINEX d. o. o. info@tinex. si

28. 3. 1995 PEKARNA PEČJAK d. o. o. info@pecjak. eu

28. 3. 2006 PLASTIKA SKAZA d. o. o. info@skaza. si

29. 3. 1990 EUROTON d. o. o. info@euroton. si

29. 3. 2000 Sito storitve d. o. o. office@gigodesign. com

30. 3. 1992 ECU d. o. o. ecudoo@siol. net

30. 3. 1990

ELPRO KRIŽNIČ d. o. o. info@elpro-kriznic. si

30. 3. 2012 Geder d. o. o. info@geder. si

30. 3. 1989 Polident, d. o. o. polident@polident. si

31. 3. 1992 INNODULER d. o. o. info@innoduler. com

31. 3. 2010 Nekster finance d. o. o. info@nekster. com

5.5.1992 FIJAVŽ d.o.o.

5.5.1992 PLEVNIK, d.o.o.

6.5.2003 AGM NEMEC d.o.o.

6.5.2019 ESSENTIA PURA d.o.o.

7.5.2018 S-VISION, Sebastijan Zajc s.p.

8.5.1991 FRAGMAT d.o.o.

9.5.2003 ARKAS d.o.o.

9.5.1993 REAM, d.o.o.

9.5.1996 ELTAS d.o.o.

10.5.1994 GENIS d.o.o.

10.5.1991 NIEROS METAL d.o.o.

10.5.2013 POINT OUT

plasta@siol.net prodaja@evino.si info@siliko.si info@biosing.si info@fun4u.si info@tpg.si info@uniforest.si mkd@intec.si info@ekosen.si info@hc-center.com info@trm-filter.com zivjo@madwise.si info@partikless.si info@alpfrigo.com info@camp-bohinj.si info@viig.si info@roltek.si info@rogelj-romat.si Info@miel.si j.gorec@siol.net titro@titro.si info@vitli-krpan.com info@var.si info@vizija-racunovodstvo.si reljic.andrej@gmail.com info@vulko.si peter@f-c.si info@gubanc.si info@nimrod.si info@robos.si info@cleangrad.si info@deproma.si hotel@jakec.si info@sam.si informacije@doba.si 080@lmmpro.si info@malinca.si

JUNIJ (do 14. junija)

info@fijavz.com info@plevnik.si info@agm-nemec.si info@essentiapura.com sebastijan.zajc@s-vision.si info-s@fragmat.si info@arkas.si info@ream.si info@eltas.si info@genis.si info@nieros.si info@pointout.si

13.06.2019

Pojasnilo: člane, ki praznujejo v drugi polovici junija, bomo navedli v prihodnji številki, ki izide 15. junija.

180 Prihodnost podjetništva

»Naš kodeks je, da si pomagamo in odpiraMo Vrata«

O nastanku in delovanju SBC Mladih, sekcije, ki povezuje nosilce prihodnosti podjetništva v Sloveniji.

Sekcija SBC Mladi, ki v klubu povezuje mlade prodorne podjetnike, je v letu 2022 zrasla na 70 članov. Pobudnik ustanovitve SBC

Mladih je bil Jure Knez, njegova zamisel pa se je uresničila jeseni 2020, v času, ko je bil sam predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Knez je ob začetku delovanja sekcije poudaril pomen povezovanja mladih nadpovprečnih podjetnikov, ki bodo v prihodnje gonilna sila najboljših podjetniških zgodb v državi. Mlade talente in podjetnike je treba negovati in podpirati, je na ustanovitvenem srečanju, kjer je sekcija v svoje vrste sprejela 20 perspektivnih podjetnikov, izpostavil Knez, lastnik enega od globalno najuspešnejših slovenskih podjetij Dewesoft in član upravnega odbora SBC.

Matic Vizjak je prvič postal predsednik SBC Mladih ob ustanovitvi sekcije, proti koncu lanskega leta pa je bil ponovno izvoljen na to mesto. Ko je prvič postal predsednik, je bil v javnosti že znan, saj je za svoje izvirne pristope pri kmetovanju, gojenju čilijev in pripravi čili omak prejel naziv najbolj inovativnega mladega kmeta v državi. Povabilo, da se pridruži SBC Mladim, je sprejel z odprtimi rokami, saj, kot pravi, v okolju, iz katerega prihaja, podjetništvo in podjetnost nista tako opazna v življenju ljudi, sam pa si je želel izmenjave znanja, idej in informacij.

»Ob povezavi s SBC Mladimi sem spoznal, da je to točno tisto, kar potrebujem kot mladi podjetnik. Motivacijo sem do takrat iskal izključno s prebiranjem podjetniških knjig. Nihče od mojih prijateljev ni bil podjetnik, ljudi v Ljubljani nisem poznal,« se spominja Vizjak. Ko se je znašel v družbi nekaj drugih mladih podjetnikov, ki so prejeli vabilo, je takoj začutil, da gre za pravo stvar. »Takoj smo se ujeli in se začeli družiti.«

V sekciji SBC

Mladi smo zelo prilagodljivi, hitro se dogovorimo.

Matic Vizjak

Sledila je predsedniška vloga. »Milan Šebalj, ki je bil takrat še član SBC Mladih (danes je član SBC, op. a.), je dejal, da bi bil dober predsednik. Drugi so se strinjali in z dvignjeni rokami potrdili njegov predlog. Tako sem postal prvi predsednik sekcije (smeh, op. a.). Zame je bil to takrat velik pritisk in breme, v grlu sem imel cmok. Bil sem v stresu in strahu, kako bom to zmogel. Nisem imel vsega znanja, imel pa sem strast. V začetni fazi smo stvari reševali tako, da smo se posvetovali in iskali rešitve,« pripoveduje Vizjak.

V zadnjem letu, z novim članstvom in pobudami, so SBC Mladi dobili nov zalet. Novi člani so aktivni, več je idej, dobrodošlo je tudi, da člani prihajajo iz različnih panog in se zato spoprijemajo z zelo različnimi izzivi, kar pomeni, da med seboj živahno izmenjujemo mnenja in izkušnje, ugotavlja Vizjak. Program, ki ga je sekcija decembra lani sprejela pod njegovim vodstvom, za letos načrtuje krepko rast članstva, velik poudarek pa namenja tudi kakovosti delovanja sekcije, izbiri aktualnih tem in krepitvi povezanosti med člani. »Člani dajejo prednost predvsem dvema vrstama vsebin. Eno so aktualne vsebine, izmenjava mnenj in izkušenj ter kakovostna izobraževanja. To izvajamo enkrat na mesec na sedežu kluba. Kodeks našega kluba je, da si pomagamo, odpiramo vrata, delimo stike in informacije. Če kaj potrebuješ, naj te ne bo strah vprašati. Tukaj smo za vprašanja in izmenjavo idej,« izpostavlja Vizjak, ki ima kot podjetnik za letos ambiciozne načrte s prodajo in nadaljnjim razvojem pijače Chille Wine, s katero vedno uspešneje naskakuje ameriški trg. Drug steber delovanja so mreženja in sproščena druženja, ki si jih člani zelo želijo. »Pomembno se mi zdi, da njihove želje preverjamo tudi z anketami in tako skušamo ustreči njihovim pričakovanjem. V preteklosti sem bil sam član nekaterih drugih združenj, od katerih nisem dobil veliko uporabnega. Sekcija SBC Mladi pa mladim podjetnikom ponuja res veliko kakovostnih vsebin,« izpostavlja Vizjak.

Delovanje SBC Mladi se prepleta z mentorskim programom, kjer se srečujejo vrhunski podjetniki in člani SBC Mladih. Lani so uspešno povezali 28 parov. Z gradnjo mostov med izkušenimi in prodornimi, ki pišejo prihodnost podjetništva v Sloveniji, se prelivajo znanje in izkušnje ter rojevajo nove ideje. »Mentorski program je uspešnica, saj so mladi podjetniki prejeli kakovostne nasvete, spletle pa so se tudi vezi med njimi in mentorji. S tem bomo nadaljevali,« pravi Kristina Kočet Hudrap, ustanoviteljica podjetja Tiko pro in članica upravnega odbora SBC, ki ob Juretu Knezu bdi nad SBC Mladimi. Mentorski program kluba je ravno pred dnevi vstopil v nov cikel.

SBC Mladi bodo letos okrepili povezovanje s študenti, da bi jih še bolj spodbujali k podjetniškemu udejstvovanju. »Želimo si, da bi več študentov pridobilo stik s podjetništvom in gospodarstvom. Načrtujemo tudi nadaljevanje spremljanja dobrih praks, dvodnevni obisk Dunaja in podjetniško mreženje zunaj Slovenije,« dodaja Kristina Kočet Hudrap.

Skupna pot se s ključi novega avtomobila šele začne

Saj poznate tisti prijetni občutek, ko pridete v vašo priljubljeno prodajalno, kjer natanko vedo, kaj potrebujete, kjer se vas vedno razveselijo in pozorno prisluhnejo vašim potrebam, nato pa se potrudijo najti najboljšo rešitev, prilagojeno prav vam? V Emil Frey Avtocentru vas čaka podobna izkušnja, kajti nakup avtomobila pri njih je potovanje, ki se s predajo ključev šele začne.

Jaka Kavčič, direktor Emil Frey Avtocentra, to povzame z besedami: »Kupcem poleg nakupa vozila ponujamo še številne druge storitve in izdelke, ki so neposredno povezani z vozilom: financiranje, zavarovanje, podaljšano jamstvo, dodatno opremo, servisne pogodbe … Strankam zagotovimo vse na enem mestu in želimo z njimi zgraditi dolgoročen odnos. Nakup in prevzem novega vozila sta za vsakogar nadvse prijetna izkušnja in po njej ne želimo pretrgati naših vezi. Kupcu želimo biti na voljo med celotnim življenjskim ciklom vozila, tudi v manj prijetnih trenutkih.«

Emil Frey Avtocenter je tudi zato več kot le avtotrgovec, saj lahko prevzame vlogo zanesljivega sopotnika in kompetentnega pomočnika pri vašem avtu.

Ali ste vedeli, da …

Ali ste vedeli, da je Emil Frey eno glavnih imen med evropskimi avtotrgovci in da ga lahko srečate v večini evropskih držav? V Sloveniji je opazneje prisoten od leta 2020, ko je obogatil poslovanje nekaterih dolgoletnih domačih igralcev v avtomobilskem poslu. Skrbi za celovito ponudbo 12 priznanih avtomobilskih znamk, od premijskih do množičnih.

Emil Frey Avtocenter zaposluje več kot 200 strokovnjakov v mreži maloprodajnih mest, od katerih so v Ljubljani kar štiri ter po eno v Mariboru in Celju, medtem ko v Kopru pod istim imenom opravljajo registracijo vozil in tehnične preglede.

Zaupajo jim največji, lahko jim tudi vi

To je le nekaj fascinantnih številk, toda resnična skrivnost uspeha imena Emil Frey se skriva v vrednotah, ki jih je v poslovanje vpeljala švicarska družina Frey, katere tradicija sega že v leto 1924. To so: odlični izdelki, strokovno osebje, hitro in vestno opravljene storitve ter dostopne cene. Povsem razumljivo je torej, da so partnersko povezani z nekaterimi najbolj zvenečimi avtomobilskimi znamkami. V

salonih Emil Frey Avtocentra lahko izbirate med izjemno ponudbo vozil znamk Abarth, Alfa Romeo, Citroën, DS Automobiles, Fiat, Fiat Professional, Honda, Jeep, Mercedes-Benz, Mitsubishi Motors, Peugeot in Smart

V njihovih Centrih rabljenih vozil Emil Frey Select v Ljubljani, Mariboru in Celju pa se najdejo tudi druge znamke, ki jih mehaniki temeljito preverijo in zagotovijo, da so vozila zanesljiva, varna in cenovno dostopna. Pri tem posebna pozornost velja partnerskemu sodelovanju z MercedesBenzom in njihovemu programu Mercedes-Benz Certified, s katerim so pod zelo strogimi kriteriji označena certificirana rabljena vozila Mercedes vseh razredov.

Tisto, kar mnoge kupce prepriča vedno znova, je poleg prodaje tudi pester nabor servisnih in drugih storitev, ki jih je mogoče dobiti na enem mestu. Za vse, kar vozniki potrebujete od prvega prevoženega kilometra naprej, bodo poskrbeli v Emil Frey Avtocentrih. Na voljo je hitri servis, kleparskoličarske storitve in vulkanizerstvo, v Ljubljani tudi sodobna avtopralnica, v Kopru pa poleg tehničnih pregledov poskrbijo še za tahografe.

Ne gre spregledati še ene novosti, ki se v Emil Frey Avtocentru vse bolj uveljavlja kot zanimiv poslovni model: Free2move je platforma za najem vozil za zasebne in poslovne uporabnike, ki zagotavlja kakovostno, cenovno konkurenčno in uporabnikom prijazno ponudbo vozil priznanih avtomobilskih znamk.

Emil Frey Avtocenter v številkah

* zastopa 12 priznanih avtomobilskih znamk, od premijskih do množičnih

* opravlja prodajne in servisne storitve v svojih enotah v Ljubljani, Mariboru in Celju, v Kopru pa tehnične preglede in registracije

* zaposluje 220 strokovnjakov in nosi certifikat Družbeno odgovoren delodajalec

* zavzema 5-odstotni tržni delež

* leta 2022 je ustvaril 123 milijonov prihodkov in prodal skoraj 4.000 vozil

Odličen zaposlovalec

Lani jeseni je skupina Emil Frey prejela certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, s čimer so dobili dodatno potrditev, da imajo njihovo delovanje in poslovne odločitve družbeno korist in da ob tem upoštevajo načela trajnostnega razvoja. »Naše odgovorno delovanje vključuje okoljsko naravnanost, kakovost naših izdelkov in storitev, odgovornost do družbe in skrb za zaposlene. Izjemno velik poudarek dajemo zadovoljstvu zaposlenih ter jim poskušamo zagotavljati številne prednosti in ugodnosti,« je o certifikatu povedal Jaka Kavčič, direktor Emil Frey Avtocentra. Morda bodo pritegnile še koga, ki je v njih prepoznal svojo priložnost.

184 Prihodnost podjetništva

Hitri PrEBOJNiki

Med pogoji za vstop med člane SBC je tudi tisti, ki določa, da mora imeti podjetje letno vsaj 1,5 milijona evrov prometa. Preboj med člane SBC je uspel šestim podjetjem, ki so v klub vstopili kot člani SBC Mladih: OECO, Kingsbox, Deltahub, Optiweb, AdStar in Malinca.

Milan Šebalj, ustanovitelj podjetja OECO »Zelo hitro po pridružitvi SBC Mladim smo prestopili med člane. Primarni izdelki, ki nam prinašajo ves promet in rast v podjetju, so orodja za brizganje plastike. Doslej nam je vsako leto uspevala konstantna 20 % rast, enako pričakujemo tudi v 2023.«

Luka Železnik in Dejan Kobal, ustanovitelja podjetja Kingsbox

»Za nas je bilo ključno leto 2020, saj je podjetje zraslo v vseh pogledih – zaradi zaprtja telovadnic se je trg popolnoma obrnil in je bilo ogromno povpraševanja po domačih telovadnicah. Takratnih 80 % fokusa v telovadnice in prodaje prek prodajnikov smo preusmerili v prodajo prek spletne strani. Ekipa se je s 25 povečala na skoraj 60 članov, vstopili smo na nove trge. Podjetje smo optimizirali, ga naredili vitkega. Rast so nam med letoma 2020 in 2022 prinesle inovacije za domače telovadnice, razvili smo 3-sekundi pull up bar, prvi zložljivi pull up drog na svetu, in novo serijo Mad series, za katero sta značilna funkcionalnost in naš prepoznaven dizajn. Leto 2022 je bilo izziv, potrebna so bila prilagajanja, saj se je trg umirjal po epidemiji, v Evropi se je začela vojna, cene energentov so se povišale. Leto 2023 smo začeli optimistično, odpira se nam veliko projektov po Evropi. Pričakujemo nekoliko nestabilnosti, ki pa jo bomo premagali s trudom, motivirano ekipo, dobrimi produkti in željo po uspehu.«

Prihodnost podjetništva

Primož Erjavec, ustanovitelj podjetja Deltahub »Lani smo v primerjavi z 2021 zrasli za 50 %. V razvojni fazi smo imeli lani več produktov, eden nam je resnično uspel, to je Carpio 2.0, ergonomsko oblikovana podlaga, ki preprečuje utrujenost zapestja in izboljšuje produktivnost. Snujemo nove produkte. Z Intelom imamo pogodbo za vso Evropo, pravkar se dogovarjamo s podjetjem DHL, sodelujemo tudi s posameznimi enotami Appla in Googla. V 2023 si želimo doseči dvakratnik prodaje v 2022, to pomeni 5 milijonov evrov prometa.«

Miha Lavtar, ustanovitelj podjetja Optiweb

»Naši prihodki so lani zrasli za 20 %, na okoli 4 milijone, v povprečju pa rastemo 9 % na leto. Vlagamo v tehnično znanje in prehajamo na zahtevnejše tehnične razvojne projekte, razvijamo in nadgrajujemo digitalna orodja. Letos širimo ponudbo svetovanja pri upravljanju dela s sodelavci, saj smo si nabrali ogromno znanja, ki ga lahko ponudimo drugim.«

Matic Zorman, ustanovitelj podjetja AdStar

»Član SBC Mladih sem postal leta 2020 na priporočilo podjetniških kolegov. Med člane SBC pa sva s poslovnim partnerjem prestopila letos januarja. V obdobju zadnjih dveh let smo ogromno časa in fokusa posvečali pristopu 'multi-platform' ter izboljšanju uporabniške izkušnje naših naročnikov. Med drugim smo razvili tudi lastno aplikacijo za natančnejše merjenje rezultatov ter dobičkonosnosti oglaševanja. Ključ našega uspeha je v tem, da iz produktov naših naročnikov ustvarjamo mednarodno uspešne zgodbe. Rast našega podjetja se iz leta v leto giblje okrog 50 odstotkov, enak trend rasti smo dosegli tudi leta 2022. Za letošnje leto v primerjavi z lanskim načrtujemo rast prihodkov v višini 65–70 odstotkov.«

Nastja Pesek, ustanoviteljica podjetja Malinca »Od pristopa k SBC Mladim do 2022, ko smo prestopili med člane, smo podvojili prihodke, razširili asortiment izdelkov in trge, na katerih smo prisotni.

Največjo rast so nam prinesli prehranskih dodatki (Kolagen up, bio magnezij) in naravni kozmetični izdelki (Serum C15 Booster, naravna vlažilna krema za obraz). Z letom 2022 smo zadovoljni, kljub nestabilnim razmeram na trgu in porodniškemu dopustu obeh lastnic podjetja. V 2023 načrtujemo 15 % rast in širitev na italijanski trg.«

Dobrodelnost

BOm podJetnik Ko odrastem …

SBC – Klub slovenskih podjetnikov in dobrodelna

ustanova Rdeča žoga z družabno igro Igrivi izzivi spodbujata

podjetnost pri mladih in sporočata: vsak lahko postane

podjetnik ter naredi nekaj

dobrega zase in za skupnost.

vSBC – Klubu slovenskih podjetnikov dobrodelnost povezujemo s spodbujanjem podjetniškega duha pri otrocih. Mladim predajamo sporočilo, da lahko s podjetništvom spreminjajo in izboljšujejo svet, tako zase kot za druge. sporočilo o lepoti podjetniškega poklica prinaša tudi družabna igra igrivi izzivi, ki smo jo v klubu in dobrodelni ustanovi Rdeča žoga razvili s članom kluba, podjetjem value-add games, ki je specializirano za razvoj družabnih iger.

»Na mizi imamo zares inovativen produkt, s katerim bomo podjetništvo in podjetnost poskušali približati otrokom, predvsem tistim iz zadnje triade osnovne šole,« razloži Jerneja Lampret, direktorica projektov pri SBC in soavtorica igre. Po besedah Marushe Pečečnik, zastopnice ustanove Rdeča žoga in soavtorice igre, se je zamisel o igri porodila ob pogovoru o tem, kako otrokom na zanimiv način predstaviti oziroma približati besedo podjetnost. »Otroci so danes izpostavljeni drugačnemu okolju, šolski sistem je na tem področju precej šibek, zato se nam je zdelo pomembno, da otroke začnemo s pojmom podjetnosti seznanjati čim bolj zgodaj. Podjetnost omogoča vsem, da se preizkusijo in morda v sebi najdejo sposobnosti, za katere prej niso vedeli.« Družabno igro so pred dnevi prvi zaigrali otroci na Osnovni šoli Brinje v občini Grosuplje in nad izzivom so bili navdušeni. Kot pravi Marusha Pečečnik, se pomen besed iz naslova igre razkriva ob različnih nalogah, ki jih otroci rešujejo po skupinah. »Kritično razmišljanje, kreativnost, sodelovanje, iskanje rešitev, komunikacijo in upravljanje časa lahko otroci spoznavajo in doživljajo z igro. Na koncu rezultate analizirajo s kratkim skupinskim pogovorom s profesorico razreda.«

spoRočiLo, DA je poDjeTnosT poziTivnA

SBC in Rdeča žoga z igro Igrivi izzivi spodbujata podjetnost in podjetništvo med mladimi po vsej državi. Igra prinaša tudi sporočilo dobrodelnosti. »Namizna igra ima tudi dobrodelno noto. S tem, ko jo bodo igrali šoloobvezni otroci, bomo vključili tudi tiste iz socialno ogroženih družin in jim pri tem brez etiketiranja sporočali, da je podjetništvo lahko njihova izbira za boljše življenje. Če ne podjetništvo, pa vsaj to, da se izplača biti podjeten,« poudarja Jerneja Lampret.

Februarja so igro spoznali osnovnošolci v celjski regiji, od marca naprej pa bodo na vrsti še druge. Pomembno je, da se z igro krepijo tudi vezi med mladimi in podjetniki v lokalnem okolju. Člani SBC bodo sodelovali pri predstavitvi in ob igri predstavili drugačen, svež pogled na podjetniški poklic.

oDpRTA vRATA zA pomoč

SBC in Rdeča žoga sta lani prinesla svetle žarke ukrajinskim otrokom. Tovornjaka iz Slovenije sta jim pomoč v obliki najnujnejših življenjskih potrebščin, ki so jo zbrali člani SBC, prepeljala v Ukrajino.

Dobrodelne aktivnosti Rdeče žoge potekajo ves čas in so usmerjene v pomoč najbolj ranljivim mladim. Če želite prispevati in pomagati, bomo veseli vaše pobude na: jerneja.lampret@sbc.si.

Videopredstavitev Igrivih izzivov si lahko ogledate tukaj:

https://www.youtube.com/ watch?v=cZuMmKFctzc

Dobrodelnost na drugačen način

Rdeča žoga je nepridobitna ustanova pod okriljem SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Njeno osnovno poslanstvo je pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin.

Dobrodelnost udejanjamo s spodbujanjem podjetnosti med mladimi. Pokazati želimo, da sta podjetnost in podjetništvo izbira, za katero se lahko odloči vsak.

Ustanova Rdeča žoga, Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0294 5026 1309 205, odprt pri NLB, d. d. Pišite nam: jerneja.lampret@sbc.si www.rdecazoga.org

POMAGAJMO!

Gaziantep, mesto nepredstavljive naravne nesreče, potrebuje našo pomoč.

Fotografija štiriletne deklice, ki je pod ruševinami preživela sedem dni in pol brez hrane in vode. Oče, ki za roke drži svojo mrtvo hčer pod kupom ruševin. Mlada mamica s trupelcem v naročju.

Takšnih prizorov si ne želimo, pa vendar je to realnost, mimo katere ne moremo gledati le zato, ker je ta vsakdanjost od nas oddaljena nekaj tisoč kilometrov.

Potres. Naravna nesreča, ki je zahtevala eno najvišjih števil žrtev v tem stoletju. Obup in grozo je doživela tudi ambasadorka SBC iz Gaziantepa Mizyal Karabiber Nacaroglu. Podjetnica, ki ima v lasti 106 let staro tovarno moke in zdroba, se je pred leti zaljubila v Slovenijo in je lastnica hotela v Makolah. Čuti enako odgovornost in navezanost tako do Turčije kot do Slovenije.

V dobrodelni ustanovi

Rdeča žoga in SBC – Klubu slovenskih

podjetnikov želimo pomagati. Pomagajte tudi vi po svojih močeh. Naš cilj je, da zberemo sredstva za nakup vsaj ene mobilne hiške, ki bo služila kot namestitev za prebivalce Gaziantepa.

Ustanova Rdeča žoga, Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0294 5026 1309 205, odprt pri NLB, d. d.

Namen: SBC za pomoč v Gaziantepu

STAR TRAVEL IN STAR BEAUTY

KO ZDRUŽIŠ NEZDRUŽLJIVO

ZERMATT

V senci slovitega Matterhorna leži čudovita tradicionalna vasica Zermatt, nad katero se razprostira obširno visokogorsko smučarsko področje z odličnim smučanjem za vse nivoje. Eno najboljših smučarskih središč, ki združuje vrhunsko smuko v dih jemajoči pokrajini, pestro apres ski sceno in živahno vasico, ki je čarobna v vseh letnih časih.

Za organizacijo popolnega oddiha bo za vas poskrbela Barbara z izkušeno ekipo.

N: Barbara, pod eno streho ste združili dve popolnoma različni dejavnosti. Zakaj?

B: Zgodba je dolga in izvira iz časa, ko sem zapustila prejšnja podjetja in pred dvanajstimi leti začela znova, popolnoma od začetka. Ustanovila sem novo firmo Volo, kar po latinsko pomeni začeti leteti, in začela ponovno organizirati potovanja po meri ter obdržala distribucijo za luksuzno lasno kozmetiko Alterna, ki ponuja izdelke za lase, narejene iz kaviarja. Nezdružljivo, bi rekli. Pa ni res. Oboje ponuja kvaliteto in najboljše, kar lahko privoščite sebi.

N: Kako ste si začrtali pot? Kakšna je bila vaša vizija?

B: Edina pot, ki jo poznam, je pot navzgor. Nikoli ne pomislim, da mi ne bo uspelo. Če padem (in padla sem velikokrat), se poberem in grem naprej. Ko sem pred dvanajstimi leti začela znova, sem želela kvaliteto storitev, ki jih ponujamo, dvigniti na še višjo raven. Detajli so tisti, ki štejejo, in skrb za potnika ali uporabnika naših kozmetičnih produktov je za nas najbolj pomembna. Začela sem postopoma, korak za korakom. Prvih nekaj mesecev čisto sama, nato pa so se mi pridružili sodelavci, ki so zame delali že pri prejšnji firmi. In tako smo rasli in se razvijali. Vsako leto nas je bilo več, vsako leto smo blagovnim znamkam dodali kakšno novo.

N: Skoraj popolno in brez težav?

B: (smeh) Skoraj. Ko misliš, da gre lahko vse samo še navzgor, pa se zgodi covid in sesuje se ti svet. Dvanajst zaposlenih, turizem pa v tednu dni na tleh. Popolnoma na tleh. Letala niso več letela, potovati je bilo nemogoče. 13. marca 2020 verjetno ne bom pozabila nikoli. Dneva, ko se je zgodil »lockdown« in covid. Tisti konec tedna je bil eden najtežjih v mojem življenju. Ko ne veš, kako naprej. Zjokala sem se, ampak ob meni so bili vsi zaposleni in vsa moja družina. In v ponedeljek sem že kovala nove načrte; če Travel stoji, bomo pač delali Star Beauty. Imamo polna skladišča kozmetike, ki jo lahko pretvorimo v denar. Začela sem študirati marketing in vse svoje sile usmerila v distribucijski del podjetja, ki je bil do takrat vedno v drugem planu.

N: In je uspelo?

B: Seveda je uspelo. Star Beauty je potrojil svoje prihodke in covid smo preživeli skoraj brez prask.

N: Volo je skoraj družinsko podjetje, kajne?

B: Tako je. Ko prideš k naši družini, podpišeš pogodbo, da boš del družine Star. (zopet smeh). Pri nas dela sestra, oba moja bratranca, sestrin partner, oče ... in seveda še drugi, ki jih štejem za svojo družino.

N: In kako naprej? Se obeta še kaj novega?

B: Če se ne dogaja, mi je dolgčas. Vedno iščem nove destinacije, nove blagovne znamke, izboljšave. K izboljšavam stremimo na področju distribucije in logistike, na strani turizma pa poskušamo dvigniti servis na najvišjo možno raven. Ravnokar smo postali distributerji še ene nove blagovne znamke, ki bo na slovensko tržišče prišla marca. To bo zagotovo največji projekt v naši zgodovini. Ko se enkrat zadovoljiš in misliš, da si dosegel vse, je to konec zgodbe. Naša zgodba je še mlada, čisto na začetku, in pot bo še dolga, z vzponi in s padci, ampak cilj je vedno tam zgoraj, visoko med zvezdami.

N: In še za konec: ali nam lahko priporočite eno zimsko destinacijo, kjer bomo preživeli čudovite počitnice?

B: Seveda. Brez dvoma: Zermatt v Švici. Obdan z mogočnimi hribi, ki ti napolnijo dušo vsakič, ko jih pogledaš, in tako visoko, da se lahko skoraj dotakneš zvezd.

“Naša zgodba je še mlada, čisto na začetku, in pot bo še dolga, z vzponi in s padci, ampak cilj je vedno tam zgoraj, visoko med zvezdami.”

Je način življenja. So cilji in vrednote, je življenjski slog, ki izraža našo individualnost.

Je izbira v našem vsakdanu, ki nam pomaga dosegati cilje. Pomaga nam živeti v skladu z vrednotami in prioritetami.

InTERVjU GAŠPER ČARMAn,

direktor in ustanovitelj evino d.o.o.

praVi koZareC za poln okus in aromo vina

Za najboljšo izkušnjo ob pitju vina strokovnjaki priporočajo, da izberete prave kozarce. Le s pravimi kozarci naj bi namreč vino zaznali z vsem, kar nam vino ponuja. Pa je res tako? Kakšni so pravi kozarci in kako izbrati najprimernejše, prilagojene vašim željam in življenjskemu stilu? Pogovarjali smo se z Gašperjem Čarmanom, dvakratnim najboljšim sommelierjem Slovenije, ustanoviteljem podjetja Evino d.o.o. in blagovne znamke Gašper Wines.

Večina ljudi kozarce deli med tiste za rdeče, belo in peneče vino. Kako se ideja kozarcev, prilagojenih posameznim sortam, razlikuje od tega prepričanja?

Zakaj je pomembno, da se vsaka sorta vina pije iz specifičnega kozarca?

Ideja, da bi imel en univerzalen kozarec za rdeča vina ali en univerzalen kozarec za bela vina, pri katerih je Chardonnay popolno nasprotje Sauvignon Blancu, in pri rdečih Modri Pinot nasprotje Shirazu, ne funkcionira. Riedel se je posvetil lastnostim posameznih sort, ki rastejo na različnih delih sveta in temu prilagodil svoje kozarce, za katere pravi, da so točno to, kar so zvočniki za glasbo. Le s pravilnim kozarcem lahko spoznaš vino in uživaš v vsej njegovi kvaliteti.

Kot pravi Georg Riedel, kolikor daš za povprečno steklenico vina, toliko zapravi za kozarec. Če piješ litrsko belo vino iz trgovine za 2 €, potem je vseeno, če piješ iz kozarca za

Užitki

2 €, ker tisto vino si ne zasluži dobrega kozarca. Če piješ vina za 10 €, pij iz kozarca za 10 €, če 20 €, potem 20 € in tako naprej. Oblika kozarca vpliva tako na aromo kot na okus. Za aromo je nujno, da je kozarec zaprte, jajčaste oblike, da ne izgubimo vse arome, pri okusu pa je več dejavnikov, od tega, kako dojemamo kislino, sladkorno stopnjo, tanine in alkohole. Vse to pa je odvisno od višine čaše, širine odprtine in seveda kota, pod katerim se kozarec zapira proti odprtini.

Kako se lahko lotimo priprave zbirke vinskih kozarcev?

Za začetek si kupimo en Riedel kozarec, ki se imenuje Riesling/Sauvignon Blanc - kozarec, ki ni univerzalen, je pa najmanj škodljiv za različno število vin. To je kozarec, ki ga uporabljajo na Master of Wine, na svetovnem prvenstvu sommelierjev in tudi največjih svetovnih sejmih. Naslednji korak, s katerim se približamo cilju, je izbrati linijo, ki nam vizualno in cenovno ustreza ter znotraj nje štiri kozarce – enega za aromatična bela vina, drugega za bogata, starana v lesu, tretjega za Modri Pinot in četrtega za bogata rdeča vina.

Kaj lahko dosežemo z dekantiranjem, katera vina bi morali dekantirati in zakaj?

Z dekantiranjem v starejšem vinu uživamo takoj, ne šele ob zadnjem požirku. Ljubitelji vina vedo, da je zadnji požirek starejšega vina vedno najboljši, saj ima največ možnosti zračenja. Če pa uporabljamo dekanter, ta učinek dosežemo prej. Jaz bi dekantiral vsa rdeča vina, starejša od 4 let, in bela vina, starejša od 6. Nujno je dekantirati vsa vina, ki imajo usedlino. Sama oblika ne igra posebne vloge, je pa dejstvo, da so ročno narejeni dekanterji lep dodatek.

Zakaj ste se odločili, da v svojem podjetju ponujate le kozarce Riedel, in kako se razlikujejo od ostalih ponudnikov na trgu?

Zato, ker smo imeli srečo in smo ponosni, da že od leta 2006 zastopamo najboljše – Riedel je bil prvi in do zdaj edini, ki se je tako posvetil lastnostim posamezne sorte. Kozarci so estetsko perfektni, pred estetiko pa vedno postavljajo funkcionalnost.

Kakšne spremembe ste opazili v zadnjih letih?

Riedel se je razširil v svojem razmišljanju in ne ponuja samo kozarcev znamenitih svetovnih sort iz Burgundije, Bordeauxa in Šampanje, ampak ustvarja tudi kozarce za Tokaj in Malvazijo. Slovenci se dogovarjajo za kozarec za Rebulo, kar bi bil velik uspeh, ali pa kozarec za Zelen, ki globalno postaja zelo priljubljen.

Trend gre v smer tankih in lahkih kozarcev, saj se je z možnostjo strojne izdelave kozarca cena še bolj približala kupcu. Danes se ročno izdelani kozarci, na katere čakamo 18 mesecev, približajo vrednosti 100 €, funkcionalno podoben, celo malo tanjši in lažji kozarec, pa stane le četrtino te vrednosti.

Kaj pa kozarci za koktejle in destilate?

Tu je Riedel naredil največji premik v zadnjih letih. Iz proizvajalca kozarcev za vinski segment je postal izjemno pomemben za barski segment. Na vseh fotografijah svetovno priznanih barov in 5-zvezdičnih hotelov se pojavljajo kozarci bar linije za ta trenutek zelo vroč negroni ali martini. Tu gre zasluga Maximillianu Riedlu, ki je razumel trende in dejansko ponudil trgu fantastične, unikatne in nezamenljive kozarce.

EQE združuje na videz

– popolno UdobJe

novi eQe

ponuja vse bistvene funkcije večjega EQS, le v nekoliko bolj kompaktni in dinamični obliki. Zagotavlja privlačno

zunanjo obliko, celovit nabor

najnaprednejših sistemov za varnost in udobje, preverjen in samoučeči se napredni informacijsko-razvedrilni

sistem MBUX ter vrhunske

vozne zmogljivosti s pospeški, primerljivimi s tistimi, ki jih zmorejo

športna vozila AMG.

eQE se s svojimi linijami očitno zgleduje po električnem paradnem konju EQS, vendar je nekoliko bolj kompakten in oblikovno športen.

zGoDovinA

RaZReDa e Je

zGoDovinA

cenovno

DoSToPneGa

pResTižA

Mercedes-Benz razreda E je bil v tehnološkem pogledu vedno v ospredju. Vsaka generacija je raven udobja in varnosti dvigovala vedno višje. Sodobni sistemi, preizkušeni v dražji limuzini razreda S, so se pojavili v limuzini razreda E, ki je hitro postal kazalnik resnično dostopnega prestiža. Nič drugače ni z novim limuzinskim električnim

in športnost nezdružljivo

s svojo obliko poskrbi

za ekskluzivnost do zadnje podrobnosti.

modelom EQE. Od opazne zunanjosti prek najmodernejše notranjosti do na stotine inovativnih sistemov, ki smo jih spoznali že v najprestižnejši električni limuzini EQS.

oBLiKovAn nA RevoLucionARen

nAčin

Novi EQE združuje na videz nezdružljivo – popolno udobje in športnost. V popolnoma električni arhitekturi vozila prevladujeta predvsem aerodinamika in filozofija oblikovanja »čutne čistosti« – kombinacija značilne oblike enega loka, prefinjeno oblikovanih linij vozila in aerodina-

mične silhuete, ki poskrbi za ekstravagantnost, športnost in dinamičnost. Skoraj pet metrov dolga limuzina pa ne navdušuje le z inovativno tehnologijo, ki si jo deli z najprestižnejšo električno limuzino EQS, in aerodinamičnimi linijami, ki prispevajo k večjemu dosegu, temveč tudi z razkošnim prostorom v notranjosti vozila.

KRALjesTvo pRosToRA

Duša avtomobila je notranjost. Pri EQE ni dvoma, da je veličasten. Njegova notranjost ustreza najzahtevnejšim standardom elegance in zagotavlja edinstveno kombinacijo kakovostnih materialov (od ekousnja do bioplastike, skrbno proizvedene z najmanjšo vrednostjo emisij CO2) in čistih površin, najsodobnejšega zaslona ter prefinjenega minimalizma. Armaturna plošča gosti 12,3-palčno instrumentalno ploščo in 12,8-palčni zaslon informacijsko-razvedrilnega sistema MBUX. Za vrhunec in popolno doživetje pa poskrbi opcijski 56-palčni

Foto: Mercedes-Benz AG

Avtomobilizem

Navigacija s sistemom Electric Intelligence poskrbi, da je vožnja enostavna in kar namesto uporabnika načrtuje idealne parametre za čim večji doseg avtomobila

zaslon MBUX Hyperscreen. Ukrivljen zaslon, ki v trenutku postane središče vozila, se razteza od stebrička do stebrička, neopazno pa združuje tri ločene OLED-prikazovalnike. Z inovativno programsko opremo je povezan z vsemi komponentami vozila, njegovo upravljanje pa je poenostavljeno z umetno inteligenco, ki se vozniku popolnoma prilagodi in ponudi največkrat uporabljene funkcije in personalizirane predloge. Tako je na fascinanten način združena sodobna tehnologija z dizajnom, ki uporabniku ponuja izjemno enostavno uporabo in novo dimenzijo uporabniške izkušnje.

eQe poT nAčRTuje nAmesTo vAs

S serijsko vgrajeno navigacijo s sistemom Electric Intelligence z novim EQE tudi daljše vožnje niso težava. Ta na podlagi številnih dejavnikov načrtuje najhitrejšo in najudobnejšo pot, vključno s postanki za polnjenje, ter se dinamično odzove na prometne zastoje ali spremenjeni način vožnje. Lahko rečemo, da gre za pravi načrtovalec poti, ki

poskrbi za idealen urnik, prednostno upošteva hitre polnilne postaje, za piko na i pa izračuna tudi stroške polnjenja. Mercedes-Benz svetlobno revolucijo uvaja tudi na področju žarometov, ki zmorejo več kot le odlično osvetliti več sto metrov ceste pred vozilom, ne da bi zaslepili druge udeležence v prometu. Visokozmogljivi žarometi LED s sistemom DIGITAL LIGHT so nov komunikacijski kanal. Z dinamičnim in natančnim delovanjem zagotavljajo brezhibno osvetlitev ne glede na vozne razmere in kot projektor rišejo znake za opozorila na cesti pred voznikovimi očmi, npr. simbol snežinke za spolzko cesto, simbol delavca, ki opozarja na bližino delovišča na cesti, ali pa puščice, ki svetujejo najboljši manever za varno vožnjo mimo zaznane nevarnosti, na primer pešca ali kolesarja. Tako voznika varno vodijo po cesti in hkrati opozarjajo na preteče ovire in druge nevarnosti.

nAvDušujoči mejniKi nA poDRočju

vozneGA uDoBjA

Razkošen občutek vožnje je rezultat inovacij in pionirskih izkušenj. Popolna uigranost inovativne in tehnično dovršene komfortne opreme pa omogoča popolnoma električni užitek pri vožnji na najvišji ravni.

Potniška kabina ima digitalno armaturno ploščo s Hyperscreenom s tremi zasloni, prekritimi z zaobljenim steklom.

Poleg inovativnih sistemov za pomoč vozniku pri vožnji, poimenovanih Intelligent Drive, lahko sodobna tehnologija novi EQE spremeni v partnerja, ki misli in vozi namesto vas. Drive Pilot vključuje nabor kamer, radarjev, senzorjev, mikrofonov in procesorjev, ki so del sistema (pol)avtonomne vožnje najnovejših vozil Mercedes-Benz. Med drugim omogoča avtonomno parkiranje in samostojno vožnjo do praznega parkirnega mesta ter kasnejšo vožnjo nazaj do voznika (funkcija INTELLIGENT PARK PILOT in Automatic Valet Parking).

Tako impresivno delovanje ne bi bilo mogoče brez napredne programske opreme MB.OS in sodobne elektronske opreme, ki nadomešča človeške oči. Na voljo je z laserjem LiDAR, radarjem, kamero in številnimi ultrazvočnimi senzorji, ki delujejo v ozadju, ne da bi voznik sploh opazil.

Novi EQE lahko ponuja tudi občutek lebdenja na leteči preprogi. Vzmetenje Airmatic s prilagodljivim blažilnim sistemom prilagaja raven podvozja in kolesa vozila na zahtevnejše cestne terene in omogoča izjemno udobno vožnjo ali izrazito športno zmogljivost.

Družina vozil Mercedes-EQ in inovacije, ki postavljajo merila za prihodnost.

Mercedes-Benz je premijska avtomobilska znamka, ki ustvarja prihodnost avtomobilske industrije in koncept prestiža. Ta vloga je v njen genski zapis vtisnjena že vse od leta 1886 in tako bo zagotovo tudi v prihodnje.

Pri družini vozil Mercedes-EQ zato ne gre le za razširitev tradicionalnih vrlin znamke, kot so varnost, odgovornost, zanesljivost, temveč so prav vsi modeli opremljeni z izjemnim tehnološkim in oblikovnim znanjem, ki ga premore znamka Mercedes-Benz in ki voznike zapelje v svet novih možnosti mobilnosti. Tudi z novim EQE, ki stavi na enačbo tri v enem, saj se v njem povežejo najsodobnejša tehnologija, razkošno udobje in športnost.

Foto: Mercedes-Benz AG

inovativna programska oprema

za upravljanje

baterije je plod

Mercedesovega

lastnega znanja.

HiTRo poLnjenje in zAviDLjiv

DoSeG

EQE spada med najbolj aerodinamična vozila na svetu in po standardu WLTP zagotavlja do 654 kilometrov dosega. Tudi zaradi tristopenjske rekuperacije, katere intenzivnost lahko voznik uravnava z ročicami na volanu. Osnovne različice poganja sinhron elektromotor na zadnji osi z močjo 215 kilovatov, zmogljivejše pa imajo pogon 4MATIC z elektromotorjem na obeh oseh. Sistemska moč je pri najbolj zmogljivi izvedbi 460 kilovatov, če pa je vozilo opremljeno z AMG DYNAMIC PLUS, je največja moč kar 505 kilovatov. V vozilo je, odvisno od različice modela, vgrajena baterija z neto zmogljivostjo 89 oziroma 90,6 kilovatne ure. Polnjenje z izmeničnim tokom (AC) je mogoče z močjo do 11 kilovatov (opcijsko do 22 kilovatov), polnjenje z enosmernim tokom (DC) na hitrih polnilnicah pa omogoča, da se baterija od 10 do 80 odstotkov napolni v 30 minutah.

Skoraj pet metrov dolga limuzina z naprednimi

digitalnimi žarometi, ki noč spremenijo v dan, navduši z inovativno tehnologijo, elegantnimi linijami, ki prispevajo k večjemu dosegu, in razkošnim prostorom v notranjosti.

Želite zavrteti čas nazaj?

Edinstven preplet dermokozmetičnih sestavin omogoča aktivacijo kožnih celic, da se začnejo obnašati, kot bi bile mlajše. Kot da bi čas ustavili ali pa ga celo zavrteli nazaj.

Kaj so peptidi in kako delujejo?

Peptidi so drobni delci proteinov, sestavljeni iz aminokislin. Med seboj povezani peptidi tvorijo različne vrste proteinov, osnovnih gradnikov naše kože. Brez peptidov se koža začne spreminjati, izgublja čvrstost, pojavijo se gube in spremembe v teksturi, koža pa postaja vse manj prožna. Številne raziskave o peptidih imajo enoten zaključek, da vsak izmed peptidov na kožo deluje zelo specifično. Koži priskrbi tisto, kar ta potrebuje.

Peptidi ob nanosu kožnim celicam pošljejo signal, naj začnejo intenzivno obnovo. Tako se »poškodbe« kože in celic v obliki izrazitejših gub začnejo zmanjševati oziroma se v koži proizvede več ključnih gradnikov kože – kolagena, elastina in hialuronske kisline. Pospešena sinteza se kaže v zmanjšanju števila in izraznosti gub.

Sinergija štirih biomimetičnih peptidov in bioaktivnega encima v izdelkih Perfect Code predstavlja popolnoma nov razvojni dosežek razvojnih laboratorijev Kozmetike Afrodita in poseben pristop k aktivnemu pomlajevanju kože, saj klinično dokazano deluje s štirimi mehanizmi:

1. mehanizem: kot polnilo, »wrinkle-filler«

2. mehanizem: spodbujanje celic k aktivni obnovi in novo nastajanje celic – celice se obnašajo, kot da so mlajše

3. mehanizem: spodbujanje naravne obrambne funkcije kože in zaščita pred škodljivimi dejavniki iz okolja

4. mehanizem: učinek čez noč prerojene kože in izenačenje njenega tena

Odkrijte svojo popolno kodo lepote.

Linija Perfect Code predstavlja popolno formulo za individualne potrebe vsake kože – biomimetični peptidi bodo signal poslali natančno toliko kožnim celicam, kot je potrebno, da se te začnejo intenzivno obnavljati.

Rezultat delovanja bioaktivnega peptida, ki učinkuje kot »wrinkle filler« oziroma polnilo za zmanjšanje gub po dvomesečni uporabi.

Prej Potem

*in vivo študija na 25 prostovoljkah po 2 mesecih uporabe po nanosu 2x na dan

Kako uporabljati izdelke PERFECT CODE?

Prednost izdelkov linije je, da jih lahko med seboj kombinirate glede na potrebe in trenutno stanje kože.

Filler drops koncentrat – uporaba:

 Po potrebi – nanesite na problematične predele kože, kjer so izražene gube.

 Petdnevna pomlajevalna kura – nanesite na področja, ki jih želite osvežiti.

 Vsakodnevna nega – kanite nekaj kapljic v izbran negovalni izdelek in nanesite na želene predele.

Esenca

 Vsakodnevna jutranja in večerna nega normalne do mešane kože.

 Podlaga (serum), ki jo pri suhi koži nanesete pred nanosom izbranega negovalnega izdelka.

Maska

 Takojšen »VAU« učinek – nanesite in po 20 minutah odstranite.

 Nočna nega za učinek »čez noč prerojene kože« zjutraj.

Prvi izdelek s tako visoko koncentracijo izbranih peptidov na tržišču.

Legenda, ki je simbol vrhunskega prestiža V naVtiČneM sVetU

riva

je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk jaht na svetu. Slovi po svojem elegantnem in glamuroznem slogu z italijanskim pridihom, ki ga spremlja »joie de vivre«. Kljub uspehu Rive pa le malo ljudi pozna zgodovino kultne ladjedelnice, čeprav ta italijanska znamka gradi ladje že več kot 170 let.

Carlo Riva je umrl 10. aprila 2017, star 90 let. Bil je izjemen vizionar, ki je s trdno odločnostjo gradil svoje sanje in dosegel svoj cilj. Zgradil je nekaj najlepših ladij, kar jih je bilo kdaj narejenih.

KAKo se je zAčeLo vse se je začelo leta 1842 v italijanskem mestecu sarnico, ko je Pietro Riva vzel usodo v svoje roke. njegov naslednik Carlo Riva je bil arhitekt navtične ikone, ki jo zdaj slavimo, poleg mnogih drugih vlog pa je bil glavni oblikovalec, inženir in prodajalec. njegova trdna zavezanost kakovosti in učinkovitosti ter oblikovalski talent so pripomogli k temu, da so številni čolni zaradi svoje funkcionalnosti preživeli vse do danes.

Po 1. svetovni vojni je Pietrov vnuk Serafino Riva proizvodnjo preusmeril k novemu luksuznemu športu motornega čolna. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je družina Riva s svojimi lesenimi čolni, izdelanimi po meri, zmagovala na dirkah po italijanskih jezerih in postavila številne rekorde. Po 2. svetovni vojni je naslednja generacija, ki jo predstavlja Carlo Riva, znamki vdihnila novo raven elegance, statusa in materialne popolnosti, da bi ustvarila predmete poželenja za »la dolce vita«, sladko življenje.

zvezDe, Ki so Rivo ponesLe meD

zvezDe

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je Riva postala nepogrešljiv modni dodatek za filmske zvezde in kraljeve družine, ki so uživali v lepotah Azurne obale. Med znanimi zvezdami, ki so postale ikone znamke Riva, so bili tudi švedska igralka Anita Ekberg, ameriški filmski igralec Paul Newman, nemški fotograf Gunter Sachs ter francoski fotomodel, igralka in pevka Brigitte Bardot.

Druge stranke, povezane z znamko Riva, so bili princ Rainier in princesa Grace iz Monaka, jordanski kralj, savdska kraljeva družina, Liz Taylor, Sean Connery, Richard Burton, Jackie Stewart in Peter Sellers.

Med najslavnejšimi tistega časa je gotovo tudi Sophia Loren. Novembra 1962 si je Carlo Riva zamislil popoln čoln – legendarni Aquarama. Imel je vizijo in vedel je, kako se razvija luksuzni trg. S svojimi čarobnimi linijami in neustavljivo privlačnostjo je takoj postala klasika – ikona Riva, čoln »par excellence«, znamka znotraj znamke. Dobra kombinacija za Sophio Loren, ki je bila takrat že oboževalka Rive in lastnica Tritona. Leta 1962 je to nadgradila in izbrala vrhunski dvomotorni model Aquarama.

Aquarama je bila oblikovana kot poklon širokozaslonskemu filmskemu formatu Cinerama, ki je navdihnil široko vetrobransko steklo čolna. Vključevala je odprt prostor za sončenje Tritone z novimi funkcijami, vključno z ločenima sprednjima sedežema in osrednjim nedrsečim prehodom, ki je omogočal lažji dostop do vode na krmi. Kmalu zatem je čoln postal obvezen za vse, ki so iskali le najboljše in se fotografirali okoli slavnih oseb, kot je francoski igralec Jean Paul Belmondo. Aquarama je z osupljivo zmogljivostjo, obrtniškim znanjem in čudovitim italijanskim dizajnom v obliki, ki se ujema z obalami francoske riviere, postala simbol »la dolce vita« in absolutna luksuzna podoba.

Na čolnu sem se tako rekoč rodil. Pri treh letih sem se zabaval s čolnom na vesla, pri sedmih sem se že spoznal na motorje, s seboj sem pripeljal svojo mlajšo sestrico. Pri desetih letih je bila moja dolžnost čistiti čolne mojega očeta Serafina. Včasih sem pobegnil na gugalnico, pa me je oče grajal, ker je bilo moje mesto v ladjedelnici. Že kot otrok sem začel oblikovati tekmovalne čolne in imel ideje za inovacije v ladjedelnici.”

206 Navtika

Carlo Riva

vizionAR pRoDA svoje poDjeTje

Carlo Riva je ladjedelnico prodal leta 1969 in podjetje je začelo izdelovati plovila tudi iz steklenih vlaken. To je bil tudi velik mejnik v zgodovini navtike. Prva dva sestavljena modela Rive sta bila Bahia Mar 20’ in kabinski Sport Fisherman 25’; drugi so sledili v naslednjih treh desetletjih, zlasti St. Tropez in Superamerica, prva velika kabinska jahta.

Toda čeprav so se steklena vlakna vse bolj uveljavljala, je Riva pri izdelavi lesenih motornih vozil vztrajala do leta 1996, ko je bila izdelana zadnja Aquarama Special, št. 784. To je bil konec takratne kultne dobe, kar pa ni končalo tudi slovesa znamke Riva.

Carlo Riva je ponovno igral pomembno vlogo v svetu navtike, ko je Ferretti Group, najpomembnejša italijanska skupina proizvajalcev jaht, leta 2000 kupila ladjedelnico Riva. Lastništvo skupine Ferretti in ekskluzivni dizajn Officina Italiana sta se izkazala za zmagovalno kombinacijo in od takrat je Riva zaradi novih modelov nepogrešljiva. Na novo je zaživela z novo linijo in novim modelom Riva Aquariva. S tem modelom se je arhitekt Mauro Micheli želel pokloniti kultni Aquarami, a zdaj lahko vidimo, da je sam ustvaril novo ikono, saj je Aquariva postala utelešenje in DNK znamke, ki je dala ton prihodnji generaciji. Različne luksuzne znamke so sodelovale pri posebnih izdajah, kot je Aquariva by Gucci. Za 180. obletnico znamke Riva je Ferretti Group ustvaril nekaj še bolj prestižnega: Riva Anniversario, ki je omejena samo na 18 bark, vsaka pa je prodana po isti ceni – milijon evrov.

TeHnoLošKi pResežKi

Vsi nadaljnji modeli predstavljajo najvišjo tehnološko raven, zavezanost vrhunskim materialom in vodilni dizajn. Rivi je uspelo ustvariti ravnotežje med ohranjanjem svetovno znane tradicije in ustvarjanjem sodobnega italijanskega dizajna. Tako je blagovni znamki Riva uspelo ostati predmet poželenja najzahtevnejših strank, vključno z mednarodnimi zvezdniki in industrijskimi mogotci. Vendar pa je ta ugleden položaj Rive v luksuznem segmentu jaht spodbudil tudi povpraševanje po vse večjih velikostih. Naslednji modeli so najprej presegli 80 čevljev, nato so zrasli čez 100 čevljev. Do pred kratkim je Rivina dolžina 50 metrov veljala za novo mejo sanj, zdaj pa že projektirajo novo superjahto, ki bo v dolžino merila 54 metrov. Dizajnerski koncepti, ki postavljajo trende, edinstvene linije, izbor in

kakovost gradbenih materialov ter kombinacija izdelave in inovativnih tehnologij zagotavljajo, da vas lastništvo jahte Riva pripelje v ekskluzivni klub elite.

KAKo Do Rive v sLoveniji

MennYacht Group je že 20 let ekskluzivni zastopnik znamk skupine Ferretti, med katere spada tudi Riva, in edini pravi naslov, kadar vas zanimajo informacije o nakupu, izposoji ali prodaji jaht Riva. Širok razpon njihovih modelov se začne z najmanjšo, osemmetrsko Riva Iseo, ki je primernejša za jezera in bo kmalu dobila novo električno različico El Iseo. Pri 17-metrski Rivi Rivale in 27-metrski Rivi Folgore lahko izbiramo med sedmimi različnimi modeli, za katere sta značilna športno-elegantna linija in odprt salon, ki ga na nekaterih modelih dopolnjuje še sport-fly. Pri 28,5-metrski Rivi Argo se odpre segment večnadstropnih jaht z bistveno večjo prostornostjo, med katere poleg Rive Argo spada še 102’ Corsaro, 110’ Dolcevita in novi projekt – 130’ Bellissima. Izjemno kakovost in neprimerljivi slog znamke Riva lahko najdemo tudi v edinstveni in izvirni kolekciji oblačil, modnih dodatkov, knjig, modelov in posebni liniji pohištva Riva Boutiqe.

Informacije o izposoji in prodaji plovil znamke Riva in izdelkov Riva Boutique pri uradnih zastopnikih za znamko Riva – MennYacht Group.

KONTAKTI

www.mennyacht.com

sales@mennyacht.com

Obala 114b, Portorož

Riva je danes veliko več kot graditelj luksuznih jaht. Postala je blagovna znamka visokega življenjskega sloga, ki ga lahko doživite na najbolj privlačnih destinacijah sveta. Koncept Riva Destinations omogoča, da čarobnost legende Rive zaživi tudi onkraj navtičnega prizorišča. Saloni Riva, Priveés in Decks so ustvarili eleganco in razred legende navtike na najbolj elegantnih lokacijah.

traMontana exclusive living

Nov stanovanjski kompleks v Voloskem v neposredni bližini

Opatije

na Opatijski rivieri – ta je ime dobila po slikovitem obmorskem mestu, ki je sopomenka za sodoben evropski turizem in se že več kot 170 let ponaša z nazivom ene izmed najbolj elitnih sredozemskih destinacij – je zaživel

edinstven projekt: Tramontana Exclusive Living.

Nov stanovanjski kompleks nad šarmantnim

obalnim krajem Volosko, ki je povezan s čudovitim opatijskim sprehajališčem Lungomare, je prvi te vrste na Hrvaškem. Sestavljajo ga kraji-

ni prijazna gradnja s premišljeno načrtovanimi stanovanji, poimenovanimi Tramontana Living, nakupovalno središče Tramontana Mall in strešni kompleks Tramontana Lifestyle Rooftop. Kompleks na 11.000 kvadratnih metrih je zasnovan za najvišjo kakovost bivanja.

Predstavljajte si, da se zbudite, iz spalnice stopite proti balkonu s pogledom na morje in s kotičkom očesa opazujete čudovita zelena drevesa v bližini. Natanko to smo želeli doseči pri projektiranju stanovanjskega naselja Tramontana Living. Vsako od stanovanj ima teraso, balkon ali ložo in optimalno površino zunanjega prostora. Pametno zasnovana in kakovostno zgrajena stanovanja ne vabijo le k bivanju, temveč tudi k boljšemu življenju. Vaša izbira lahko postane premišljeno razporejeno enosobno, udobno dvosobno ali

Kakovost bivanja

sanjsko trisobno stanovanje. Za tiste, ki si želite več, je na voljo veličasten penthouse s pogledom na celoten Kvarnerski zaliv. Kompleks ima varovana parkirna mesta v garaži, od koder je na voljo neposreden dostop do stanovanj.

stanovanjski

kompleks

tramontana living bo zgrajen decembra 2023, nakupovalno središče tramontana Mall in strešni kompleks

tramontana lifestyle rooftop pa bosta vrata odprla junija 2023.

Ker vam želimo izboljšati bivanje, smo pod stanovanjsko stavbo zasnovali nakupovalno središče, v katerem boste našli vse potrebno; poleg trgovine so tam tudi lekarna, drogerija in pošta. Mar ni to odličen kraj za življenje? Najboljše šele pride: streha nakupovalnega središča, Tramontana Lifestyle Rooftop, bo namenjena dobremu počutju. Na njej boste našli zunanji bazen z ležalniki, salon in restavracijo s čudovitim razgledom, pa tudi najboljšo telovadnico v Opatiji, ki jo bo spremljalo bogato zdravilišče s kriosavno za vaše pomlajevanje. Odpočili si boste lahko v sprostitvenem območju, kjer vam bo bližnje zelenje pomagalo obnoviti misli. Sveži in polni pozitivne energije boste lahko popoln dan sklenili na 2000 kvadratnih metrov velikem sodobnem mestnem igrišču za golf, kjer se boste z družino in prijatelji lahko zabavali ob pogledu na sončni zahod v Kvarnerskem zalivu.

Odlična cestna povezanost in preprost dostop sta še en adut lokacije Tramontana Exclusive Living. Ne glede na to, ali prihajate iz Ljubljane, Zagreba ali Trsta – kompleks je od razcepa, kjer z avtoceste zavijete proti središču Opatije, oddaljen le tri minute vožnje.

Projekt Tramontana gradimo investitorji iz Opatije, najbolj znani kot lastniki hotela in restavracije Bevanda. Projekt sta zasnovala priznani arhitekturni studio DGA in uveljavljeno gradbeno podjetje Strabag. Z gotovostjo trdimo, da ne gradimo le zidov. Gradimo ekskluziven urban, regenerativen in zdrav življenjski slog.

Naj vam zaupamo še zgodbo o imenu Tramontana. Pri stanovanjskih projektih ključno vlogo igra lokacija. Naša je tako izvrstna, da si zasluži počastitev z zgodbo o značilnem lokalnem vetru, tramontani. Ime vetra izvira iz latinščine in pomeni preko gora. Tramontana prihaja s severa in prinaša svež veter tudi v najbolj vročih poletnih dneh. Kompleks, ki se dviguje nad nekdanjo ribiško vasico, si zaradi svoje lege in naklonjenosti vetra še kako zasluži takšno ime.

W: www.tramontana-living.com

T: +385 99 583 3335

Kakovost bivanja

nakUpUJeMo V MilanU z modno strokovnjakinjo Leo Pisani

Vabimo vas na potep po nakupovalnih ulicah Milana, mesta mode in prestiža, kamor prihajajo ljudje z vsega sveta.

ilano je namreč eno veliko nakupovalno središče, tam skorajda ni ulice brez trgovine. Mesto je dom svetovno znanih italijanskih blagovnih znamk, kot so Armani, Prada, Valentino, La Perla, Louis Vuitton, Tod's, Fendi, Hermes, Gianfranco Ferre, Versace in Emilio Pucci. Po drugi strani pa Milano ponuja tudi veliko drugih zanimivih trgovin, kjer lahko kupite kreativne in kakovostne kose za manj denarja.

MZ nasveti nas po milanskih ulicah spremlja strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti in svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani, avtorica treh knjižnih uspešnic, ki z nami deli modne nasvete in skrivnosti najboljših nakupov.

»Za vse, ki obiščejo svetovno prestolnico mode, je obvezen obisk t. i. zlatega pravokotnika,« nam pove Lea Pisani. To je območje, ki ga povezujejo štiri glavne ulice – najdražje nakupovalne ulice v Milanu s prečudovitimi stavbami iz 19. stoletja. »Tukaj boste našli številne svetovno znane prodajalne velikih imen italijanske mode, med katerimi so Dolce & Gabbana, Roberto Cavalli, Versace in Giorgio Armani, in tu lahko uživamo v t. i.

window shoppingu (ogledovanju izložb, op. a.) ali pa si privoščimo kakšen nepozaben kos,« nas po enem izmed najpomembnejših modnih središč na svetu popelje Lea.

Med cenovno dostopnejšimi možnostmi je tu Corso Buenos Aires, kjer boste našli blagovne znamke, kot so Guess, Max Mara, Lacoste, Adidas in H&M, nadaljuje Lea. »Za tiste, ki iščete kreativne italijanske oblikovalce, je tu ulica Via Brera, kjer boste našli zanimive kose po ugodnejših cenah. Če iščete takšne kose, je Via Brera ulica za vas.« Majhni ekskluzivni draguljarski butiki ponujajo edinstven, ročno izdelan nakit iz zlata, srebra, platine in jekla. Za ljubitelje in poznavalce dišav pa je obvezen obisk salona Olfattorio – Bar a Parfums, kjer boste

našli bogato izbiro nišnih dišav. Če nimate veliko časa, je najboljša izbira ena najlepših veleblagovnic na svetu: La Rinascente v središču Milana.

žensKA moDA: HipijevsKi pRiDiH in BARvA LeTA

V prestolnici mode in nakupovanja boste brez težav našli najboljše kose za letošnjo sezono pomlad/poletje. Letošnja moda bo barvita, sproščena in malo hipijevska. Pri barvnem inštitutu Pantone so razglasili barvo leta 2023: to je živahna magenta. Gre za odtenek žive rožnato rdeče barve, ki bo letos narekoval barvne smernice v oblikovanju in modi. Srebrna bo prevladala nad zlato, pomirjale nas bodo barve sivke, zastrte modre, nežni odtenki rožnate, rumene in zelene.

Po napovedih Lee Pisani bomo letos ženske nosile oblačila z veliko našitimi malhastimi žepi tako na hlačah kot na bluzah in oblekah. »Oblikovalci so ugotovili, da rade nosimo obleke, saj v tem primeru ni treba kombinirati dveh kosov, pa tudi podoba je bolj ženstvena. V trgovinah bomo našle ženstvene obleke s čipkami (t. i. slip obleke), cvetličnimi vzorci, tiste, ki bodo zelo spominjale na romantične spalne srajce, ne bodo najboljša izbira za v službo. Značilnost letošnje mode sta asimetrija in draperija, ki pri ženstvenih oblekah pride še posebej do izraza. Oblika kril se spet zgleduje po krinolinah, postajajo široka, z naborki, tako kratka kot malo daljša do meč,« razloži strokovnjakinja za kulturo oblačenja.

Poleg starinskih cvetličnih vzorcev bodo pogosti vzorec karo, svetlikajoči se materiali ter oblačila z asimetričnimi robovi in nezaključenimi šivi. Džins bo kraljeval povsod, na plaščih, krilih, bluzah: potiskan, pobarvan, z zakovicami. V poslovnem svetu večinoma nosimo oblačila, ki spadajo na elegantno-sproščeno raven oblačenja (smart casual). Džins spada na to raven oblačenja, vendar naj bo enakomerno obarvan in nepoškodovan. Bolj formalno deluje, če je temne barve.

pRi mošKiH veLiKo spRoščenosTi

Moška moda ponuja veliko hibridnih kosov, ki ustrezajo sproščeno-elegantni ravni oblačenja, bomber je zelo uporaben kos, lahko je eleganten, ki se nosi s srajco, ali prevelik – za trendovske moške. Chino hlače imajo spodaj patent, našite žepe ali pa so preproste klasične, ki se nosijo s sproščenim suknjičem, srajco ali polo majico. Usnjeni čevlji z vezalkami lahko dvignejo podobo v bolj formalno, z belimi supergami postane bolj sproščena.

»Če želite biti v svojih sproščenih oblačilih videti malo bolj formalno, raje izbirajte temne barve ter oblačila brez vzorcev in napisov. Čeprav se kravato komajda še opazi, jo boste nekateri občasno morali zavezati. Takrat gre zares in vaši usnjeni čevlji naj bodo z vezalkami, nogavice dovolj dolge, da pokrijejo kožo, pas v hlačah in ura na roki,« poudarja Lea.

nAjpomemBnejše pRAviLo nAKupovAnjA

Za tiste, ki imate radi nakupovanje, je Milano pravi raj. Če želite osvežiti svojo garderobo ter se počutiti mladostno in sveže, je Milano torej pravo mesto za vas. Z najnovejšimi trendi in najboljšimi trgovinami bo vaša pot v Milano nepozabna izkušnja.

moda se spreminja, stil ostaja.

»Moda se spreminja, stil ostaja,« pravi Lea Pisani, ki se z modo ter ozaveščanjem ljudi o lepšem in ustreznejšem oblačenju ukvarja že več kot 25 let.

Ob koncu našega nakupovanja po Milanu nam Pisanijeva da še koristen nasvet: »Najpomembnejše pravilo nakupovanja je: kupite komplet usklajenih oblačil. Stajling izdelajte v trgovini: gre za usklajevanje barv, materialov in proporcev. Če kupite samo en kos, je zelo veliko možnosti, da

postane osamelec v omari. Kupite kakovostna oblačila, ki jih boste radi nosili, morda celo do izrabe. Prepričana sem, da je to tudi trajnostno.«

Lea Pisani vsem tistim, ki si želite dobrega sloga in usklajeno garderobo v svojih omarah, še razkriva, da je najboljši čas za nakupe na začetku sezone – torej za pomladno-poletno kolekcijo od druge polovice marca do konca aprila. Da, še imate čas.

Lokalno življenje globalne znamke

McDonald’s je ena najprepoznavnejših

svetovnih blagovnih

znamk in s svojo politiko

lokalnega delovanja je

lahko zgled marsikateremu

mednarodnemu podjetju

in blagovni znamki. O

tem smo se pogovarjali z

Denisom Potočnikom, vodjo

marketinga pri podjetju

ALPE-PANON, ki je nosilec

franšize McDonald’s v Sloveniji, in Andreo Volenik, lastnico treh franšiznih

restavracij McDonald’s v Sloveniji in direktorico

podjetja Volenik d.o.o.

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo popularno geslo: Misli globalno, deluj lokalno. Ali je danes še aktualno?

»McDonald’sova uspešna širitev in uveljavitev na trgih več kot sto držav na vseh celinah je dokaz, da je znal prepoznati in upoštevati posebnosti posameznega trga. Torej je deloval v skladu s konceptom glokalizacije. Najočitnejši pokazatelj tega so razlike v ponudbi. Za primer: v Indiji je Big Maca zamenjal Maharaja Mack, seveda brez govedine, v Avstraliji so del redne ponudbe pite z jagnjetino, v Indoneziji burger postrežejo z rižem, na Norveškem si lahko privoščite McLaks z lososom. Toda danes mora globalna znamka za uspeh na lokalnem trgu narediti še veliko več,« je povedal Denis Potočnik.

Kako slovenska je torej ponudba McDonald’sa v Sloveniji?

»V resnici je precej prilagojena našemu okusu. Klasiki, kot so Big Mac, Chicken McNuggets ali dvojni cheeseburger, predstavljajo le del ponudbe. Na jedilniku imamo, na primer, širok nabor piščančjih dobrot, ki so zelo po slovenskem okusu.« je razložil Denis Potočnik in z nasmehom dodal: »Ko si naslednjič za družinsko kosilo zaželite ocvrtega piščanca, ne pozabite na McDonald’s. Postrežemo ga v najrazličnejših okusnih kombinacijah, od svežih solat do priljubljenih wrapov in različnih piščančjih burgerjev.«

Verjetno imajo pri lokalizaciji ponudbe pomembno vlogo tudi domači dobavitelji ...

»Tako je,« se strinja Denis: »Imamo zelo široko ponudbo, saj želimo, da pri nas vsakdo najde kaj zase, in to lahko dosežemo le v sodelovanju s številnimi dobavitelji. Med njimi so seveda številni slovenski proizvajalci. Če jih nekaj naštejem ... piščančji file v naših jedeh je iz Perutnine Ptuj. V recepture solat in wrapov vključujemo paradižnik iz Lušta. Sadne prelive za naše sladolede in sladice izdelajo pri Mercator Embi. V kavarnah McCafé naši bariste za svoje kavne mojstrovine dosledno uporabljajo Alpsko mleko Barista iz Ljubljanskih mlekarn in vam ob kavi postrežejo originalno blejsko kremšnito podjetja Conditus. V ponudbo pijač pa so vključeni tudi sokovi Fructal in mineralna voda Radenska.«

In kaj pomeni lokalna vpetost na ravni posamezne restavracije, na terenu?

»Za začetek to pomeni lokalne izvajalce; od gradnje in opreme nove restavracije do različnih servisnih storitev, ki jih prav tako za nas opravljajo lokalni strokovnjaki,« je povedala Andrea Volenik in dodala: »Ob vsakem odprtju nove restavracije doniramo denarna sredstva za namen, o katerem se dogovorimo skupaj z občino. Nato pa se preprosto trudimo dokazati kot odgovoren član skupnosti.«

Kakšen pomen v povezovanju z lokalno skupnostjo imajo donacije?

»Na globalni ravni je McDonald’s velik podpornik športa in kot pokrovitelj nastopa na največjih svetovnih dogodkih. Na lokalni ravni pa veliko pozornosti posvečamo manjšim, konkretnim akcijam, ki nas še bolj povežejo z lokalnimi skupnostmi. V času pandemije smo, na primer, donirali več ton svežih živil, s svežimi obroki priskočili na pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, dostavili obroke požrtvovalnim zdravstvenim delavcem itd. Podpiramo tudi različne humanitarne projekte, doniramo denar slovenskim bolnišnicam in porodnišnicam, sponzoriramo tradicionalno ptujsko kurentovanje ... « je našteval Denis Potočnik. »To so morda res manjše zgodbe, ki ne polnijo pogosto nacionalnih medijev. Toda verjamemo, da so na svoj način zato še bolj prepričljive.«

«

Sodobnega potrošnika zveneče besede ne prepričajo. Verjame, kar izkusi. Zato je pomembno, da se kot odgovoren član skupnosti dokažemo v dejanjih, o vlogi restavracije v življenju lokalne skupnosti razmišlja Andrea Volenik.

Kaj je po vašem mnenju še bistvenega pomena pri tem, da neka znamka dokaže svojo vpetost v lokalno okolje?

Za Denisa Potočnika ni dileme: »Znamka mora biti tudi zgled. Recimo na področju zmanjševanja odpadkov in recikliranja. Pohvalimo se lahko, da je že 96 % naše embalaže narejene iz papirja, kartona ali recikliranega materiala.« Andrea Volenik pa je izpostavila zaposlene, ki so prvi in najpomembnejši ambasadorji znamke: »Trudimo se, da ustvarimo vključujoče, varno in spodbudno delovno okolje. Imamo zares super ekipo, v kateri energijo mladih dopolnjujejo toplina in izkušnje starejših zaposlenih. Naši zaposleni so naša neposredna vez s skupnostjo, v kateri delujemo. In oni ustvarjajo vzdušje, zaradi katerega se gostje radi vračajo.«

Golf kot zdrav način življenja

Verjetno se vsi kdaj vprašamo, zakaj bi izbrali in igrali golf. Je golf sploh šport?

odgovor je na dlani, golf bi izbrali:

ker gibanje poteka v naravi

ker omogoča telesno in duševno sprostitev

ker je igralec odvisen le od sebe

ker ga lahko igramo sami ali v družbi s svojimi prijatelji, družino, znanci

ker je igra, pri kateri se sklepajo nova poznanstva

ker ta igra kaže spoštovanje in povezanost z naravo

ker je šport, primeren za vsa življenjska obdobja

ker povečuje samozavest in sposobnost pozitivnega razmišljanja

ker povečuje sposobnost osredotočanja in strateškega razmišljanja

ker na svoj račun pridejo tudi najbolj tekmovalni rekreativci

Zaradi vsega naštetega je odgovor jasen: golf je šport. Pri golfskem zamahu deluje 125 mišic v našem telesu, poleg tega je treba upoštevati,

da za 18 lukenj prehodimo vsaj 7 kilometrov po razgibanem terenu golfskih igrišč in pri tem s seboj vozimo ali celo nosimo še torbo z golfskimi palicami, ki lahko tehta tudi več kot 15 kilogramov. Golf je torej šport in golf je tudi odlična rekreacija.

Golf je eden od tistih športov, ki jih vzljubiš že po prvi predstavitvi in pri katerih se za dosego dobrega rezultata lahko zanašamo samo nase. Mnogo golfistov pravi, da ko si enkrat zasvojen z golfom, si zasvojen za vse življenje. Golf za mnoge igralce pomeni način življenja, ki je povezan z gibanjem in harmonijo v naravi.

Za zdrav življenjski slog lahko gibanje v naravi med igro golfa kombiniramo tudi z zdravo prehrano. Ryan Fernando, eden najboljših športnih nutricionistov, pravi: »Golf se je precej spremenil z vstopom Tigra Woodsa. Tiger ima mornariški pristop k treniranju in je strogo osredotočen na svojo prehrano. S tem je spremenil tudi videz golfista, saj namesto težkih trebušatih prvakov zdaj videvamo bolj postavne in telesno bolje pripravljene igralce golfa.«

igranje

Uravnotežena prehrana: golfist, ki zaužije pravo razmerje beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, bo imel optimalne ravni energije, da bo na treningu lahko udaril 250 žogic ali prehodil 10 kilometrov, naslednji dan pa bo vse skupaj ponovil. Vsak športnik mora vedeti naslednje: vaše telo gradijo mitohondriji, mali generatorji za proizvodnjo, ki jo potrebujete. Število teh malih generatorjev v vsaki celici lahko povečate, če se osredotočite na kakovostno prehrano in znanstveno podkrepljen trening.

Še nekaj nasvetov za rekreativce in tekmovalce:

1. Sodelujte z nutricionistom, ki vam bo svetoval, kaj jesti doma in kaj takrat, ko ste na igrišču.

2. Na vsako igro golfa s seboj vzemite oreščke in drugo suho sadje; uživanje oreščkov in suhega sadja med igro naj postane vaša zdrava navada.

3. Zelo dobrodošle so tudi jagode, borovnice ali rozine, saj so izvrstno sredstvo za umirjanje delovanja možganov in nadomestilo za sladkor v telesu.

4. Med igro na igrišču se izogibajte energijskih napitkov s kofeinom. Raje izberite športne napitke, ki imajo primerno razmerje natrija in kalija (priporočljivo 5:1) ter šest odstotkov izotoničnih ogljikovih hidratov.

Kaj pa golf igrišče Arboretum?

Igrišče leži v neokrnjeni naravi, ob robu slavnega botaničnega vrta Arboretum v kraju Volčji Potok. Od avtoceste je oddaljeno slabih 8 kilometrov, le 15 kilometrov od Ljubljane in letališča Brnik.

Golf igrišče se uvršča med tri najbolj urejena in obiskana golf igrišča v regiji ter ima daleč največ klubskih igralcev v Sloveniji.

5. Banana je še vedno eden najboljših prigrizkov za golfista.

6. Granatno jabolko, rdeča pesa in chia semena so skrivna zaloga energije za napitke, izboljšujejo osredotočenost in vzdržljivost.

7. Golfisti naj bi pred igro zaužili lažjo hrano. Zgodnji jutranji štarti za marsikoga pomenijo prevelik stres, zato se ne uspejo ustrezno pripraviti in sprostiti; pri tem pomagajo prejšnji dan zaužita kokosova voda, korenčkov sok in slive.

8. Pa še nasvet, ki ni povezan s prehrano: poznavanje srčnega utripa vam bo omogočilo, da boste med igro zaužili prave količine tekočine in glukoze. Tekočina in glukoza sta ključna elementa za mirno glavo in dobro delujoče mišice.

Digitalna aplikacija Eurogolf App – vse, kar potrebujete za dobro partijo golfa Digitalna aplikacija omogoča plačilo članarine za Golf Arboretum Ljubljana in nakup letnih kart za CUBO Golf. V prihodnje bo omogočala informacije o igriščih in vremenu ter rezervacijo iger. V preglednem meniju boste lahko dodali igralce, izbrali način in stil igre ter si ogledali vizualno predstavitev lukenj. Za boljšo pripravo igre vam bodo na voljo videoposnetki igrišč, vse skupaj pa bo zaokrožila pregledna statistika odigranih iger (scorecard).

Eurogolf App je na voljo za mobilne telefone Apple, Android in Huawei

V preteklih letih je golf igrišče gostilo številna domača in mednarodna tekmovanja, na igrišču pa so se zvrstili tudi različni poslovni dogodki, poroke in jubilejna srečanja.

Golf igrišče bo do leta 2024 v celoti obnovljeno in bo ponujalo vse, kar potrebuje sodoben golfist tako na področju golfa kot pri dodatni ponudbi.

Ponašalo se bo s slikovitim glavnim objektom, ki bo zagotavljalo udobje golfistom in drugim obiskovalcem. Klubski in poslovni prostori bodo namenjeni vsakovrstnemu druženju, pa tudi organizaciji poslovnih srečanj in delovnih seminarjev, mnoga družabna srečanja pa bodo potekala na vadbenih zelenicah v senci borovih dreves. V klubskem objektu bodo na voljo tudi sodobna gostilna, fitnes in SPA.

Poleg glavnega objekta pa bo na golfišču zgrajen tudi nov vadbeni objekt – driving range. Omogočal bo moderno zabavo tako za izkušene golfiste kot za tiste, ki se bodo z golfsko palico srečali prvič.

golfa v mladosti pomeni popotnico za starost, igranje golfa v starosti pa pomeni ohranjanje mladosti.

Foto: Lojze Burja

diaGnostika ClarUs, kjer

življenju dodajajo kvalitetna leta

Z direktorico Diagnostike Clarus

Biserko Anterič o tem, zakaj mora podjetnik aktivno skrbeti za svoje zdravje in kako mu lahko najboljši zdravniki, ki jih Diagnostika Clarus vsekakor ima, pomagajo pri njegovi skrbi za zdravje.

Znanosti, ki vplivajo na področje medicine, so zadnja desetletja v nenehnem vzponu. Vsak dan prihaja do novih znanstvenih odkritij, pojavljajo se nove diagnostične metode, nove metode zdravljenja in načini rehabilitacije. Tako lahko zagotovo trdimo, da je zdravstvo najhitreje razvijajoča se dejavnost na svetu, meni direktorica Biserka Anterič.

Moderni medicinski center za izvajanje samoplačniških specialističnih zdravstvenih storitev Diagnostika Clarus opravlja svojo dejavnost že od leta 2008. Center je v tem času obiskalo že več kot 100.000 ljudi. Ponudba zdravstvenih storitev v samoplačniških ambulantnih dejavnostih iz leta v leto narašča. V Diagnostiki Clarus zato razmišljajo o razvoju novih in razširitvi že obstoječih dejavnosti.

Gospa Anterič, kakšno je poslanstvo Diagnostike Clarus?

Temeljno vodilo Diagnostike Clarus od ustanovitve dalje je zagotavljanje visokokakovostnih zdravstvenih storitev na področju preventive in diagnostike ter usmerjenost v dobro počutje naših strank ozi-

roma pacientov. Svoje poslanstvo gradimo s premišljeno izbranimi zdravniki, ki imajo dolgoletno prakso in strokovne izkušnje, predanimi medicinskimi sestrami in drugimi strokovnimi sodelavci, ki pacientom zagotavljajo profesionalno, prijazno in varno okolje. Za nas je ključno prepričanje, da je zdravje največja vrednota vsakega posameznika.

Kaj so ključne prednosti Diagnostike Clarus pred drugimi ustanovami?

Dovolite mi, da naštejem najbolj bistvene:

• vrhunske zdravstvene storitve na enem mestu –kompleten izbor samoplačniških specialističnih pregledov;

• nadstandardni prostori in oprema;

• več kot 30 uglednih in priznanih imen zdravnikov specialistov;

• zelo kratke čakalne dobe – verjemite, to je lahko ključen dejavnik, kdaj odkrijemo in začnemo zdraviti določeno bolezen;

• prijazno in strokovno osebje, ki zagotavlja »odlično storitev«;

• cenovno dostopne in konkurenčne storitve;

• osebna in celostna obravnava posameznika;

• lahka dostopnost do našega centra, ki je blizu obvoznice in ima dovolj parkirnih mest.

Kakšna je sploh vizija vašega centra?

Vizija razvoja Diagnostike Clarus je, da ostane med

Skrb za zdravje

vodilnimi zasebnimi medicinskimi centri v Sloveniji ter pacientom omogoča najsodobnejšo celovito preventivno oskrbo za ohranjanje zdravja ter dvig kakovosti življenja in kakovosti staranja.

Zakaj so preventivni zdravniški pregledi pomembni, četudi se počutimo povsem zdrave?

Kakovost življenja je močno odvisna od našega zdravja. Zavedamo se, da je ključna naloga vsakega podjetja skrb in ohranjanje zdravja zaposlenih. V Diagnostiki Clarus poudarjamo, da so za ohranjanje zdravja izredno pomembni preventivni pregledi, saj mnoge bolezni razvijejo simptome, ko je že prepozno, zdravljenje pa je nato omejeno. Primer so srčno-žilne bolezni, ki se razvijajo počasi in so glavni vzrok smrti na svetu. Pravočasno odkritje rizičnih dejavnikov nam omogoča učinkovito zdravljenje.

Katere preventivne preglede opravljate v Diagnostiki

Clarus za podjetja?

Sodelujemo že z več kot 2.500 podjetji, za katera opravljamo zakonsko določene preventivne zdravstvene preglede medicine dela, prometa in športa za podjetja. Opravljamo predhodne preventivne preglede za delovno mesto pred nastopom dela in obdobni preventivni pregled že zaposlenih oseb v določenih časovnih intervalih glede na naravo dela, prav tako preglede za voznike in preglede za ugotavljanje zdravniške zmožnosti za nošenje orožja.

Za podjetnike so pomembni in posebej prilagojeni zlasti preventivni menedžerski pregledi. Kakšno oskrbo lahko podjetniki dobijo na teh pregledih?

Glavna prednost naših preventivnih menedžerskih pregledov je, da so dobro organizirani in opravljeni v kratkem času. Naporno in stresno delo menedžerjev prinaša velike obremenitve, zato je preventivni menedžerski pregled pomemben.

Kaj pa vključuje menedžerski pregled za podjetnike?

V Diagnostiki Clarus trdimo, da je obseg pregleda odvisen predvsem od stopnje zahtevnosti delovnega mesta in s tem povezane stopnje stresa. Pregledi so lahko manj ali bolj obsežni.

Ponujamo več različnih programov menedžerskih pregledov, ki se med seboj razlikujejo po obsežnosti. Bolj ko se vzpenjamo proti vrhu ponudbe Clarusovih menedžerskih pregledov, bolj so temeljiti. Srednje obsežni programi, ki pa so še vedno dovolj

Naša vizija je, da Diagnostika Clarus še naprej ostane med vodilnimi zasebnimi medicinskimi centri v Sloveniji. Našim strankam omogočamo najsodobnejšo celovito preventivno oskrbo za ohranjanje zdravja in dvig kakovosti življenja ter za kakovostno staranje,” pravi direktorica Diagnostike Clarus Biserka Anterič.

temeljiti, so namenjeni srednjemu menedžmentu, najbolj obsežni pa najvišjim menedžerjem, ki jih specialisti pregledajo celostno. Lahko izbirate med Srčnim, Enodnevnim ali Diamantnim Clarus programom. Programi vsebujejo tudi oceno stresa na delovnem mestu, ki jo izdelamo ob pomoči kakovostnega psihometričnega vprašalnika in pogovora s terapevtom.

Kaj pa lahko podjetniku ponudite v vašem centru glede preiskave, kako močno je podvržen stresu? Stres je pri podjetnikih in menedžerjih največji sovražnik. Menedžerji in podjetniki, ki so zaradi narave svojega dela podvrženi velikim pritiskom in psihofizičnim obremenitvam, so zaradi hitrega tempa življenja še bolj zdravstveno ogroženi. Prav zaradi tega smo v Diagnostiki Clarus popestrili naš izbor storitev za obvladovanje stresa. V sklopu ambulante za psihoterapevtsko svetovanje ponujamo test za ocenjevanje stopnje stresa/izgorelosti s svetovanjem, pettedenski individualni antistresni program in program sprostitvenih tehnik.

Kakšne storitve pa ponujate v specialističnih ambulantah?

V samoplačniških ambulantah Diagnostike Clarus redno sodeluje več kot 30 priznanih, uglednih zdravnikov specialistov z različnih področij, kot so ortopedija, fiziatrija, radiologija – ultrazvočna diagnostika in meritve kostne gostote, dermatologija, urologija, kardiologija, ginekologija, tireologija, interna medicina, družinska medicina, gastroenterologija, estetika, nutricionistika, okulistika ter psihologija, psihoterapija in coaching. Izvajamo tudi kompletno laboratorijsko diagnostiko.

V vašem centru razvijate tudi anti-aging medicino. Kaj ponuja ta veja medicine?

Razvoj anti-aging medicine temelji predvsem na prizadevanju za vzdrževanje, ohranjanje in izboljšanje kakovosti posameznikovega življenja in bivanja. Vključuje vse preventivne medicinske postopke in terapije, ki posamezniku zagotovijo polnovredno in daljše življenje. Življenju dodajamo kvalitetna leta in končni cilj anti-aging medicine je vsekakor kakovostno staranje.

vOh je človekovo

najmočnejše čutilo

Ljudje v stik s svojim okoljem prihajamo s čutili. Eden glavnih čutov za zaznavanje je ravno voh.

Ta je integriran v osnovno funkcijo človeškega telesa – dihanje. Je torej edini čut, ki ga nikoli ne moremo izključiti. Zato je pri ljudeh izjemno močno orodje za vzbujanje spominov ter ustvarjanje asociacij in podob, bitjem na nižji evolucijski lestvici pa služi za prepoznavanje nevarnosti v okolici. Pri ljudeh ga procesira najstarejši del možganov in je edini čut, ki nanje vpliva popolnoma neracionalno.

Posledično se dišava ljudem v spomin vtisne bistveno bolj kot zvok, slika in okus ter tam ostane mnogo dlje, zato je z njeno pomočjo mnogo lažje priklicati spomine iz preteklosti.

Človek se rodi s čutom za voh, vendar z vonji nima izkušenj, pridobi jih skozi čas. Čustvene povezave s posebnimi vonji v procesu odraščanja in življenja pri človeku ustvarjajo percepcije, ki se kasneje zelo težko spremenijo. Bistveno težje se spremenijo tam, kjer so jim pogosteje izpostavljeni, kot tam, kjer so jim redkeje. Individualna izkušnja, ki jo pri človeku sproži posebna in njemu že znana dišava, spodbudi večje čustvene občutke kot tista, ki jo zazna na novo, ob enaki izkušnji. Gre torej za močno vez med dišavo in čustveno izkušnjo ob zaznavi dišave. Prijetni in znani vonji so v tesni povezavi s preferencami vonjev, znani vonji so običajno prijetnejši od neznanih. Tudi intenzivnost dišave lahko vpliva na njeno zaznavo, kajti sprva prijetna dišava lahko ob previsoki intenzivnosti postane neprijetna.

Vsekakor pa lahko na zaznavo dišav in njihovo intenzivnost vplivajo tudi razlike med posamezniki – osebne, starostne, demografske ali spolne. Dišave lahko imajo na človeka pozitivne in negativne učinke ter spodbudijo čustveno obarvane spomine, ki jih ohranja skozi čas.

upoRABA DišAv v pRosToRu

Dišave v prostoru se danes uporabljajo na mnogo načinov in v različne namene, saj močno vplivajo na počutje, razpoloženje, spomin, obnašanje in delovanje človeka.

Raziskave in naše osebne izkušnje potrjujejo, da primerno odišavljen prodajni prostor na kupca naredi pomemben prvi vtis in ga motivira za vstop v prodajalno. Zaznava prijetnega vonja in s tem povezano občutenje povzroči, da se kupec dalj časa zadrži v prodajalni, kar pomembno vpliva na njegovo nakupno odločitev oziroma poveča verjetnost njegovega nakupa.

Zaznava dišave v okolju pri kupcu namreč sproži takojšnji čustveni odziv, zato možgani odločitev za nakup sprejmejo pred vplivom racionalne misli.

Uporaba primernega vonja tako omogoča ustvariti drugačno prodajno mesto in izjemno nakupovalno izkušnjo, kar pomaga dosegati boljše poslovne rezultate, pomembno pa prispeva tudi h krepitvi identitete blagovne znamke. Uporaba dišav tako pomembno vpliva na pospeševanje prodaje v trgovinah na drobno, restavracijah, hotelih, igralnih salonih.

V skrbi za dobro psihično počutje sprostitvene in protistresne dišave z naravnimi kakovostnimi eteričnimi olji delujejo na vse vidike človekovega telesa: fizično, energetsko, čustveno in mentalno. Delujejo blagodejno, pomagajo pomirjati in poživljati, izboljšajo razpoloženje, vzpostavljajo ravnovesje ter prinašajo občutek ugodja. Za ustvarjanje prijetnega in sproščujočega vzdušja se v poslovnem okolju uporabljajo predvsem v nastanitvenih obratih (hoteli, apartmaji), v zdraviliščih, sanatorijih, termah in centrih dobrega počutja (wellness), v lepotnih salonih, estetskih klinikah, čakalnicah ordinacij.

Zelo pogosta je tudi uporaba dišav z namenom razgrajevanja oziroma nevtralizacije neprijetnih vonjav, saj izboljšajo kakovost zraka v posebnih okoliščinah, kot so kajenje, potenje, vonj po hrani ipd. Uporabljajo se zlasti v fitnesih ter gostinskih in športnih objektih.

Dišave v poslovnem okolju pozitivno vplivajo na učinkovitost, motivacijo in koncentracijo ter tako povečujejo ustvarjalnost in splošno učinkovitost pri delu. Uporabljajo se v predavalnicah, učilnicah, pisarnah, delovnih prostorih, prostorih za počitek.

DišAve v posLovniH pRosToRiH

Dokazano je, da imata prisotnost naravnih eteričnih olj, ki so v dišavah, in izpostavljenost njihovim vonjavam pozitiven učinek na človeški organizem.

Difuzorji in dišeče sveče tako pomembno vplivajo na učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih, saj poskrbijo za dvig razpoloženja in boljše počutje, povečujejo osredotočenost in zmanjšujejo stres.

Številne študije kažejo, da obstaja pozitivna povezava med zadovoljstvom pri delu in zadrževanjem zaposlenih na delovnem mestu. Ena je celo dokazala, da se več kot 90 odstotkov zaposlenih

počuti bolj cenjene na delovnem mestu, če je njihova pisarna odišavljena.

Vse več raziskav tudi dokazuje, da so ljudje ob izpostavljenosti primernemu in prijetnemu vonju bolj ustvarjalni pri reševanju problemov. Na Japonskem so ugotovili, da so delavci pri tipkanju bistveno hitrejši in natančnejši, ko so izpostavljeni vonju poprove mete. Druga študija je pokazala, da vonj limone napake zaposlenih zmanjša za 54 odstotkov, vonj jasmina za 33 odstotkov, vonj sivke pa za 20 odstotkov. Uporaba dišave z vonjem sivke med delovnimi odmori pa naj bi preprečevala, da bi se zaposlenim zmanjšala delovna vnema po končanem odmoru. Vonj po cimetu naj bi povečeval pozornost posameznika, izboljšal njegov virtualni in delovni spomin ter povečal hitrost njegovega odziva. Mnogo eteričnih olj ima tudi protivirusne, protiglivične in protibakterijske lastnosti, zato lahko njihova uporaba v okolju, kjer se zadržuje veliko ljudi, pomaga preprečiti mikrobe in ustvarja čistejše ozračje.

izBiRA pRAve DišAve zA pRosToR

Vsak prostor ima svoj poseben vonj, ki je lahko prijeten ali neprijeten. S pravo izbiro dišav prostoru vlijemo svežino in pečat, ki si ga ljudje zapomnijo. Čeprav veliko znanstvenikov zagovarja, da smo si ljudje različni in da lahko vsak od nas

Čustvene povezave s posebnimi vonji v procesu odraščanja in življenja pri človeku ustvarjajo percepcije, ki se kasneje zelo težko spremenijo.

dišavo zazna drugače, nekateri raziskovalci trdijo, da je zaznava dišav v bistvu enaka pri vseh ljudeh, če vonj zaznajo v podobnih okoliščinah in v enaki koncentraciji.

Pri izbiri dišav v poslovnem okolju, kjer se zadržuje ali izmenjuje več ljudi, je pomembno predvsem to, da izberemo naravne dišave ter ustrezno intenzivnost, ki deluje nemoteče. Velja tudi, da intenzivnost enake dišave postopoma izgublja svojo moč, kar pomeni, da dišave, ki jih vohamo vsak dan, sčasoma ne zaznavamo več tako intenzivno.

V notranjih prostorih je vedno bolj zaželena uporaba izdelkov za osvežitev zraka, ki odišavijo prostore na nevsiljiv način, prekrijejo neprijeten vonj ter izboljšajo počutje.

Atelier Rebul ima v svoji ponudbi difuzorje različnih militraž. Difuzorji (razpršilci dišav) vsebujejo stoodstotno naravna in čista eterična olja. V tekočino se namoči priložene paličice iz ratana, ki poskrbijo za enakomerno razpršitev (difuzijo) dišave. Zaradi svojega elegantnega videza je difuzor hkrati tudi pomemben dekorativni element vsakega prostora. Atelier Rebul navdih za vse svoje kolekcije dišav črpa iz receptov in formul zapuščine Rebul, ki so se ohranili skozi stoletja.

DišAvA KoT popoLno DARiLo

Dobri odnosi med ljudmi v domačem in poslovnem okolju se gradijo tudi z drobnimi in prijaznimi malenkostmi. Srce dobrega poslovnega odnosa so poslovna darila, ki naj bodo, tako vsaj pravi poslovni bonton, prijazna, predvsem pa domiselna, uporabna in namenska. Raziskave so pokazale, da prejemniki poslovnih daril najbolj cenijo uporabnost in kakovost darila.

Prav tako je pomembno ločiti poslovna darila od reklamnih daril. Poslovna darila praviloma ne smejo nositi logotipov podjetja, ki obdaruje. Ta napaka je sicer v Sloveniji še vedno precej razširjena.

Z izbiro dišave Atelier Rebul za poslovno darilo boste izkazali umetnost obdarovanja ne glede na spol ali priložnost. Z izbiro vonjev vanilje, tobačnih in konopljinih listov, vonjev mandarine ali zelenega čaja podjetja zagotovo zadostijo protokolu primernega obdarovanja v poslovnem svetu ter tako pustijo trajen vtis pri obdarovancu.

ATeLieR ReBuL ponujA DišAve, Ki

puščAjo TRAjen spomin

Blagovna znamka Atelier Rebul je pionir v izdelavi kakovostnih in naravnih dišav, ki obogatijo vsak prostor in mu dodajo specifično noto prepoznavnosti.

Najbolj priljubljena dišava kolekcije Istanbul je obogatena z naravnimi eteričnimi olji, katerih prijetne arome ustvarjajo sproščujoč ambient in

zmanjšujejo stres, in hkrati predstavlja lepo pozornost, ki se bo obdarovancu vtisnila v spomin. Formula tega edinstvenega in najuspešnejšega vonja že 128 let prehaja iz roda v rod. Spominja na sprehod skozi bazar začimb, kjer se prepletajo raznolike vonjave, ki vodijo po skrivnostnih ulicah in uličicah Istanbula. Najprej občutimo bleščeče note bergamotke, ki nato razkrivajo glamurozen in čaroben svet razkošnih in toplih not cimeta, žafrana in klinčkov. V srčnih notah se zapeljive cvetne vonjave zlijejo z vijolico, jasminom in črno orhidejo. Nazadnje osnovne note vanilje, jantarja, mošusa, cedre, pačulija in sandalovine izpolnjujejo očarljivo drevo oud, ki pusti trajen in nepozaben vtis.

Pri izbiri dišav v poslovnem okolju, kjer se zadržuje ali izmenjuje več ljudi, je pomembno predvsem to, da izberemo naravne dišave ter ustrezno intenzivnost, ki deluje nemoteče.

Rebul je dosegljiva na spletni strani www.atelierrebul.si; povpraševanje pa lahko oddate na elektronski naslov poslovna.prodaja@atelierrebul.si.

Celotna ponudba dišav Atelier

SION OBČINSKO MOBILNO OKOLJE – VSE SLOVENSKE OBČINE ZDRUŽUJEMO V ENO APLIKACIJO

SiON je mobilna aplikacija, ki omogoča izboljšano, lažje in priročnejše obveščanje ter komunikacijo z občani. Upravljanje in pridružitev občinskemu mobilnemu okolju SiON sta preprosta in hitra, za občino pa ne predstavljata dodatnega dela.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je uradni zastopnik aplikacije SiON, ki bo digitalizirala Slovenijo, podjetnike pa še bolj povezala z lokalnimi skupnostmi in odprla nova vrata sodelovanja.

Vse občine so že na voljo v okolju SiON, zato vas vabimo, da si aplikacijo naložite in jo pregledate. V želji, da vse občine ostanejo povezane, vam ponujamo ekskluzivno priložnost postati sponzor vaše občine, ker verjamemo, da ste zelo pomemben del lokalne skupnosti.

S skupnimi močmi lahko naredimo digitalni preboj, ki ga potrebujemo vsi.

Dodatne prednosti aplikacije SiON:

• učinkovita promocija občinskih spletnih strani,

• priročnost in univerzalna povezljivost (iOS, Android, Huawei),

• pošiljanje in arhiviranje potisnih obvestil (notifications),

• zbiranje mnenj občanov prek anket (ažurni rezultati in povratne statistike),

• prijave in predlogi občanov (besedilo in fotografije z geolokacijami),

• preprosta uporaba (prilagodljiva za vse generacije).

Ena aplikacija za 212 občin:

• poenotena uporabniška prednost,

• sinergija promocije,

• povečan krog obveščanja.

Dodatni razvoj:

• integracija z občinskimi in javnimi platformami

skenirajte QR KODO

Papir spodbuja možgane, celo ustvarja nevrone, medtem ko jih tablični računalniki polenijo.

Ko gre za inteligenco: učenje na papirju je boljše od učenja na tabličnem računalniku

AvToR: Gunter pauli

O avtorju: Gunter

Pauli je podjetnik in več kot desetletje predsednik Novamonta, ki je vodilna evropska znamka za bioplastiko. Inovacije v znanosti in podjetništvu prenaša v pravljice. Leta 2019 je bil izbran med deseterico najboljših učiteljev znanosti na Kitajskem. pauli@porrima.eu www.gunthersfables.com

Kot avtorja 25 knjig in 365 pravljic me zelo zanima, kako bi lahko najučinkoviteje nagovoril svojo publiko. Ko je kitajska vlada Kitajskemu okoljskemu izobraževanju in komunikaciji (CEEC) pri Ministrstvu za ekologijo in okolje zaupala prevod in izdajo mojih 365 pravljic, ki sem jih pisal več kot 30 let, in jih posredovala 5.000 zelenim šolam, je bila to moja največja priložnost, da bi se naučil, kaj je boljše, če želim doseči zavest svojih bralcev in v njej tudi ostati: digitalizacija ali tisk.

Po treh letih dela z več kot stotimi (1 do 108) tabličnimi računalniki smo rahlo prilagodili pedagoški pristop za otroke, ki so nameravali študirati znanost, razumeti emocije, obvladovati umetnost, razvijati logiko in zgraditi novo generacijo podjetnikov, ki bi služili skupnemu dobremu. Šele zdaj je lahko zastavljeno vprašanje: ali ima digitalna izdaja pri učenju

enako vrednost kot tiskana? Naslednji niz pravljic (109 do 180) je bil selektivno dosegljiv šolam tako v tisku kot v tabličnem formatu. Kitajska akademija znanosti in ministrstvo sta družno preučila usvajanje vsebine, njen učinek na študij, sposobnost izvajanja logike in motivacijo pri posledičnem delovanju. Rezultati so bili osupljivi: otroci, ki so brali besedila v tiskani inačici, so presegli tiste, ki so prebirali besedila v digitalni verziji.

pReHoD z

DvoDimenzionALneGA na TRIDIMenZIonalno BRanJe

Ključno vprašanje, ki ga je pedagog zastavil, je bilo: »Zakaj?« Temu je sledil obsežen niz razprav in argumentacija na njih je bila silno zaokrožena: tablični računalnik mobilizira tisočkrat manj nevronov v primerjavi s tiskano knjigo. »Kako to?« je samoumevno naslednje vprašanje. Znanstveniki, predvsem strokovnjaki za nevroznanost, so bili v svojih utemeljitvah nadvse

prepričljivi. Kadar nekdo kaj bere na tabličnem računalniku, bere z zaslona, z nadzorovano svetlobo. To olajša branje. Nenaporno branje pospešuje pogled na tekst in ilustracije zgolj v dveh dimenzijah. To pa zahteva manj možganske dejavnosti. Razlika med tiskano in digitalno inačico je v tem, da natisnjena stran v naših rokah nikoli ni popolnoma ploska površina. Upogibanje besedila na papirnati osnovi in ilustracije v spremenljivih svetlobnih razmerah možgane prisilijo, da aktivirajo več nevronov. Oči, ki drsijo po besedilu, neprestano silijo možgane, da se prilagajajo različnim bralnim perspektivam, različnim oblikam črk, različnim barvam ilustracij in različnim svetlobam. Prehod z dvodimenzionalne zaznave na ploskem zaslonu na tridimenzionalno zaznavo knjige ali časopisa zahteva tisočkrat več »pikslov«. To pa pomeni hiperaktivacijo možganov. Na moje presenečenje sem bil leta 2019 izbran med deset najboljših učiteljev znanosti na Kitajskem, čeprav sploh ne govorim kitajsko. Ko sem od vladnih predstavnikov zahteval pojasnila glede tega neverjetnega rezultata, so mi zatrdili, da je medmrežno glasovanje koordiniral Alibaba. Vlada je mojo popularnost razumela kot dodaten dokaz, da učenje in spominjanje na osnovi tiskanih besedil presega digitalne različice z isto vsebino. Pri privabljanju pozornosti na medmrežju ali na tabličnih računalnikih vlada velika tekmovalnost. To pa ne velja za tiskane izdaje, saj otroke redko spodbujamo, naj vzamejo v roke knjigo in berejo.

pRoGRAmsKi nAsveT: BISTRoUMnI oTRoCI

MoRaJo BRaTI TISKane KnJIGe

Otroci se rodijo z neverjetno sposobnostjo učenja. Izobraževalni sistem že dolgo pritiska na šole, da bi izoblikovale računal-

niško pismene generacije. Od tod običaj, da otroci delajo s tabličnimi računalniki in računalniki. Pričujoče novo razumevanje velikega pomena tiskanega branja v primerjavi z digitalnim bi moralo usmerjevalce politike v izobraževanju spodbuditi, da bi se manj osredotočali na digitalno in bi tako zagotovili več branja tiskovin. Tisk aktivira in tudi proizvaja nevrone – morda tisočkrat bolj kakor digitalna verzija. Uporaba papirja ne le aktivira možgane in v nas krepi pozornost, ampak pripomore tudi k temu, da postajamo srečnejši in odgovornejši državljani. Naše oči so namreč ustvarjene za tridimenzionalno zaznavanje realnosti. Posiljevanje možganov, da bi znanje črpali dvodimenzionalno, je preprosto lažje, vendar nas poleni. To pa ni tisto, kar pričakujemo od čvrstega izobraževalnega okolja. Naj spomnimo, da razpon pozornosti pri otrocih, ki jih moramo učiti, tekmuje z videoigricami in Tik Tokom.

Branje tiskovin pa ni spodbudno samo za otroke v dobi odraščanja, ampak tudi za odrasle, ki zelo potrebujejo stimulacijo lastnih možganov. Preštevilni med nami so postali topoumni, ker sledijo polariziranim informacijam in živijo v naraščajočem strahu. Imamo zelo veliko prostora za to, da bi ohranili in izgradili neodvisni um, ki utrjuje demokracijo. Zaključimo lahko z mislijo, da se moramo vsi vrniti k navadi rednega branja knjig ter vsakodnevnega preletavanja časopisov in revij. Branje tiskovin bo morda nekoč razglašeno za eno od najučinkovitejših sredstev za preudarno pospeševanje logike, da bi tako z lahkoto preprečevali pozabo.

Uporaba papirja ne le aktivira možgane in v nas krepi pozornost, ampak pripomore tudi k temu, da postajamo srečnejši in odgovornejši državljani.”

Gunter Pauli: Modra ekonomija 4.0

Dokler vztrajaš pri istem, ne moreš pričakovati drugačnih rezultatov, je vodilo avtorja knjižne uspešnice Modra ekonomija 4.0, ki podjetnikom ponuja drugačen, družbeno in okoljsko odgovoren pogled na ustvarjanje.

e

konomist in podjetnik Gunter Pauli, rojen v Belgiji, zdaj pa razpet med Japonsko in Republiko Južno Afriko, svoje življenjsko poslanstvo odkriva v delu za korist našega planeta in človeštva. K sodelovanju zato spodbuja tudi znanstvenike in podjetnike. Zaslovel je s knjižno uspešnico Modra ekonomija, v kateri predstavlja mnoge rešitve za odpravo lakote in pomanjkanje resursov ter ponuja koncepte, kako se trajno posloviti od onesnaževanja okolja.

Toda še večje delo opravlja kot avtor projektov, s katerimi ozavešča o skrbi za naš planet, rešitev za naše probleme, ki so posledica brezbrižnega odnosa človeštva do planeta, pa vidi v znanosti. Zagovarja preobrazbo proizvodnje in porabe v industrijske gruče, ki jih navdihujejo naravni sistemi. Spodbuja lokalno porabo in odločevalce poziva k oblikovanju družbe, ki bo vsem zagotavljala osnovne človekove potrebe, kot so voda, hrana, stanovanje, zdravstvena oskrba in energija. Njegove ideje, ki jih je na različnih celinah že prenesel v realnost, izpolnjujejo sodobne potrebe: kako iz rudarskih odpadkov ustvarjati posebno vrsto papirja, kako izkoristiti kavne odpadke, zakaj les v gozdu ni namenjen samo za sekanje, temveč je v njem tudi lignin, ki je pomemben v industriji celuloze … Pauli tako pojasni, zakaj zagovarja intenzivno usmeritev v lokalno okolje: globalizacija v pol stoletja ni uspela izkoreniniti revščine in zagotoviti spodobnih služb, ni poskrbela za zdravstveno oskrbo ljudi in ni izboljšala skrbi za okolje. Potreben je torej boljši sistem in Pauli ga vidi v modri ekonomiji. Da je koncept globalizacije treba spremeniti, pokaže na primeru Argentine, ki izvaža

meso in žito za 300 milijonov ljudi, a obenem je četrtina Argentincev brezposelnih in živi v revščini. Paulijeva ključna teza je, da je prihodnost v modrem, in ne zelenem gospodarstvu. Po njegovem mnenju je največja pomanjkljivost zelenega gospodarstva v tem, da je treba biti za doseganje konkurenčnosti poceni. Zeleno tega ne dopušča, ker ne omogoča ekonomije obsega, za odgovornost do okolja pa je treba plačati. Ljudje se tako raje odločajo za cenejše rešitve, pa čeprav je to slabo zanje, za njihovo zdravje in okolje. Modra ekonomija se od poceni odločitev obrača h konceptu ustvarjanja čim večje vrednosti. Kaj to pomeni za slovenske podjetnike? Slovenski podjetniki ne morejo tekmovati s kitajskimi v tem, da bi bili od njih cenejši, kar pa ne pomeni, da nimamo na voljo naravnih danosti, ki podjetnikom omogočajo ustvarjati večjo dodano vrednost, kot jo lahko njihovi kitajski konkurenti.

Knjigo Modra ekonomija 4.0 je v slovenskem prevodu izdal SBC – Klub slovenskih podjetnikov, kjer jo lahko tudi naročite.

žiVeti NAJBOLJE

Vedno več si nas prizadeva živeti po trajnostnih načelih in poskušamo se čim bolj izogibati vsemu, kar (preveč) obremenjuje okolje. To se odraža tudi na področju gradnje – v zadnjih letih se razmerje med zidano in montažno gradnjo vse bolj nagiba v prid druge. Panoga se je v zadnjih dveh desetletjih zelo razvila, k čemur je veliko prispevalo podjetje Lumar, ki velja za inovatorja na področju montažne gradnje in trajnostnih konceptov gradnje.

osnovni konstrukcijski material pri montažni gradnji je les. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v stavbah in ima tudi druge blagodejne učinke. Je obnovljiv vir z negativnim ogljičnim odtisom in po gradnji ga je mogoče reciklirati. V primerjavi z drugimi materiali les zahteva manj energije tudi že pri sami proizvodnji in predelavi, kar dodatno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Danes so vse hiše Lumar skoraj ničenergijske, kar pomeni, da jim je uspelo ujeti vse tisto, kar človek potrebuje za zdrav in udoben dom: sodobno in

Kakovost bivanja

Kakovost bivanja

funkcionalno arhitekturno zasnovo, odprte in svetle zasnove tlorisov, visoko ugodje bivanja ter minimalno porabo energije in nizke stroške skozi celoten življenjski cikel. To je mogoče doseči le s skrbnim načrtovanjem, pravilnim projektiranjem, uporabo preverjenih materialov in kakovostno montažo. Vse omenjeno danes ponujajo v Lumarju v sklopu svojega koncepta Lumar Zero Emission Living®.

Korak do vizualizacije nove hiše je lahko nadvse preprost. Izberite tisto, ki zadovoljuje vaše zahteve, in se odpeljite v prihodnost: zamislite si svoje življenje v sodobni hiši. Kje bo vaš najljubši kotiček? Na razkošni terasi ob travniku ali celo bazenu? V novi sodobni kuhinji, kjer je vse vedno na svojem mestu? Ali morda na velikem kavču v svetli dnevni sobi z razgledom na čudovito okolico, ki vas obdaja? Hiše Lumar so prava paša za oči – iskrica ponavadi preskoči že na prvi pogled. W:

AvToR: David zupančič, dr. med., specializant infektologije, avtor knjižne uspešnice življenje v sivi coni

Nekje sem prebral, da so možgani človekov glavni spolni organ. Zanimiv argument, ki ga le stežka izpodbijam. V resnici so možgani za marsikaj v našem telesu poglavitni. Predvsem zato, ker so naši možgani – mi.

najbolj neposredna definicija človeka in duše se skriva med nevroni in vsemi njihovimi povezavami. Jutri vam lahko kirurg odreže obe spodnji okončini, vstavi splint v sečevod in presadi vaše srce. Teden dni kasneje boste pisali poezijo v enakem slogu kot predhodno, še vedno boste oboževali isto zvrst glasbe in še vedno boste zaljubljeni v isto osebo. Če boste namesto vseh teh operacij doživeli manjšo prometno nesrečo in nežen, vendar neposrečen trk z glavo ob streho avtomobila, pa se lahko za vas spremeni vse. Ena sama poškodba na napačnem mestu in svet za vas nikoli več ne bo enak.

Nihče od nas nikoli ne opazuje objektivne resničnosti sveta. Vsak čutni dražljaj, od vida pa do vonja,

Neskončen potencial zgodb v naši glavi

sluha in dotika, gre brez izjeme skozi kompleksno nevronsko nitje različnih možganskih centrov. Tako v svojo zavest ne prejmemo surove informacije čutil, ampak interpretacijo tega, kar smo zaznali. Brezplačno analizo položaja, ki jo strukture naše podzavesti lično uredijo in nam jo predložijo v razmislek.

Razširimo vprašanje dojemanja s preprostih čutnih zaznav na kompleksnejše zadeve. Dogodki v službi in osebnem življenju. Vse naše odločitve in njihove bolj ali manj neposredne posledice. Vzponi in padci, tveganja in premisleki, zmage in porazi. Koliko različnih smešnih, zanimivih, tragičnih, prijetnih in bolečih stvari doživimo praktično vsak dan!

In glavna napaka – naše prepričanje, da je zgodba, ki ob vsakem od teh dogodkov vzklije v naši zavesti, objektivno resnična.

Za preprost primer lahko vzamemo mirno dopoldne v službi po neprespani noči. Zaradi vseh vsiljivih misli o obremenitvah in sestankih, ki so nam še ob dveh ponoči blodile po glavi, smo prejšnjo noč spali bolj malo. Zjutraj si postrežemo dve skodelici močne turške kave in odhitimo v poln pogon. In nekje okoli enajstih začutimo, da je kofein le začasno in neuspešno zamaskiral občutek težke glave. Utrujeni smo. Zelo.

Če že iščemo neko objektivno resnico, bi morda lahko rekli: ponoči

smo zaradi mnogih skrbi slabše spali, zato smo danes bolj utrujeni. Tu bi končali. To je najbolj preprosta in najbrž najbolj resnična zgodba v danem primeru in nobene potrebe ni, da jo razpletamo dalje. Osebno ne poznam nikogar, ki ga hektika modernega vsakdana ne bi slej ko prej ujela. Prav vsak od nas občasno zaradi polne glave spi nekoliko slabše. Nič posebnega.

Razen ko iz tega naredimo nekaj posebnega. Občutki za sabo potegnejo zgodbe. Pripovedi, ki si jih bolj ali manj zavestno ustvarimo v svoji glavi. In njihova glavna nevarnost je, da smo ponavadi prepričani, da v celoti držijo.

Slabo sem spal, ker sem živčen človek. To se najbrž dogaja le meni. Zagotovo bom slabo spal tudi danes, saj ima ob petkih sosed ponavadi glasno glasbo. Jutri bom utrujen in nimam pojma, kako bom lahko vozil v Rogaško Slatino na tisti kongres. Tam bo ogromno potencialnih strank, jaz pa bom videti kot zombi. Slab sem v svoji službi in ne znam normalno funkcionirati.

Morda malo ekstremen primer, pa vendar – iz popolnoma banalne zadeve smo razvili zgodbo, ki nas ne le označi za neuspešnega in nervoznega človeka, ampak celo napove apokaliptični kratkoročni potek naše nesojene kariere. Iz ene neprespane noči, ki jo občasno doživi praktično vsak človek na celem svetu, smo izpeljali zaključek, da bo zagotovo vse, kar nas čaka, spodletelo. Radodarno smo si iz-

Kolumna

Foto: Mateja Jordović Potočnik

mislili nekaj takojšnjih nazivov (živčen človek, zombi), vrhunsko anksiogenih napovedi (danes bo glasna glasba, jutri bo katastrofalno na kongresu) in brez debate zaključili, da smo nefunkcionalni. In najbolj strašljivo je, da nas lahko ta notranji glas o vsem tem dejansko tudi prepriča. Ne more se mu namreč upreti prav nihče drug razen nas samih.

živel v kliničnem centru, niso bili več namenjeni sproščujočim aktivnostim z družino. Veliko sem jih preživel v različnih knjižnicah po Sloveniji, pa za računalnikom in na videokonferencah. Ko sem odpisal na en mail, sta priletela dva druga. In postopno mi je šlo že vse na živce. Postal sem utrujen.

Ko bi me vsaj pustili na miru. Ne bo mi uspelo urediti vsega. Kaj mi spet pišejo, ko pa sem rekel, da nimam časa! Naj mi nehajo težiti.

To je bil moj prvi odziv in zgodba, ki se je nenadoma pojavila v moji glavi – težijo mi.

optimizirati svoj nemogoči urnik, popolnoma obrnil zgodbo v svoji glavi. Dojel sem, da mi nihče ne teži. Ljudje me radi berejo. In ljudje me radi poslušajo. Ali sploh obstaja večji privilegij? Seveda je naporno, sploh ob vseh nočnih izmenah v kliničnem centru in ob majhnem otroku. Ampak to, kar se mi dogaja, je ogromna čast. In obenem pomembna odgovornost. S pozornostjo, ki mi je namenjena, lahko naredim veliko lepega. Seveda moram paziti, da se ne zgaram do izgorelosti. Obenem pa moram tudi paziti, da me izkrivljene zgodbice ne prepričajo o tem, da so čudovite življenjske priložnosti v resnici nadležne tegobe.

Oktobra 2022 sem izdal svojo prvo knjigo. Iz založbe so me vnaprej opozorili, da naj si približno tri tedne po izidu rezerviram za različne knjižne dogodke in intervjuje. Nisem jih jemal resno – bom že nekako opravil tista dva pogovora z novinarji, sem si mislil. Saj ne bo iz tega nič posebnega. Knjiga je odšla po štirih dneh v prvi ponatis, po enem tednu je bilo prodanih 1500 izvodov in po enem mesecu je postala najhitreje prodajana knjiga slovenskega avtorja v zgodovini naše države. Mesec dni po izidu je na 38. knjižnem sejmu prejela naziv knjige leta.

E-mailov in telefonskih klicev sploh nisem dohajal. Moja primarna izobrazba je še vedno doktor medicine in kot zdravnik sem polno zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Seveda sem bil nad uspehom svojega literarnega prvenca navdušen in celo jesen sem od elana skorajda lebdel po svetu. Ampak ves vrvež, ki ga je ta uspeh samodejno potegnil za sabo, me je povsem zasul. Opazil sem, da postajam utrujen. Še tisti vikendi, ki jih nisem pre-

Nastanka teh mentalnih pripovedi ne moremo ustaviti. To je prva resnica, ki jo moramo sprejeti. Druga resnica pa je, da imajo te zgodbe izjemno moč. In tretja, moja najljubša resnica – ko te miselne vzorce prepoznamo, jih lahko obračamo, kakor hočemo in povsem po lastni presoji. In to naredi vso razliko na tem svetu.

Če bo po težki noči namesto rafala anksioznosti v naši glavi obveljala misel slabše sem spal, kot se to pač dogodi komurkoli, bom že sčasoma nadoknadil, smo zmagali. Obljubim, da dejansko pride do boljšega fizičnega počutja. Človek se nenadoma počuti bolj spočitega. Seveda mu ni uspelo v sekundi nadoknaditi petih ur spanja, pa vendar. Vse neumne izpeljanke ter zaključki o naši osebnosti in naši prihodnosti odpadejo. Prepoznamo jih kot namišljene in jih izpustimo. Neprespano noč vidimo kot točno to, kar je – neprespana noč. In skupaj z vsemi neumnimi zgodbicami odpade tudi gromozanska teža z našega prsnega koša. Ne, naše kariere ni konec, ker smo včeraj slabo spali. Razen če se nam bo o takšnem zaključku uspelo prepričati samim.

Tako sem tudi jaz neko dopoldne, ko sem kot kup nesreče sedel pred računalnikom in skušal

Ko najdemo to moč uravnavanja lastne interpretacije življenja, postanemo na neki način neustavljivi. »Joj, ta moj dojenček nič ne spi, ne zmorem več« se spremeni v »kljub naporni službi sem vsako noč na voljo svoji hčerki, kot res dober oče«. Iz obupa v ponos. »Zakaj sem privolil v pisanje kolumne za to revijo, če že tako ali tako nimam časa, zdaj pa tipkam, namesto da bi počival?« se spremeni v »povabili so me, da spišem prispevek, ker me cenijo in me radi berejo«. Iz tarnanja v hvaležnost. Vsa razlika na tem svetu.

Ne zahtevam, da brezpogojno verjamete moji refleksiji. Vabim vas le, da se opazujete. In naslednjič, ko v vaše misli prileti impulzivna interpretacija, se vprašajte – ali je ta zgodba sploh resnična?

In še pomembneje – ali se lahko konča drugače?

David Zupančič je avtor knjižne uspešnice Življenje v sivi coni, ki predstavlja pogled na covidno krizo skozi oči zdravnika in je v vrhu najbolj prodajanih knjig.

ko najdemo to moč uravnavanja lastne interpretacije življenja, postanemo na neki način neustavljivi.