Magazin SBC - številka 4 - zima 2023

9 772820 622045

19,90 €

Številka 4

Zima 2023

PETRA MAJDIČ: Življenje me je naučilo, da pričakujem nepričakovano

SLOVENIAN BUSINESS CLUB

4

Zgodba z naslovnice

Življenje me je naučilo,

da pričakujem nepričakovano

V

zimski številki magazina SBC imamo na naslovnici Petro Majdič, slovensko legendo smučarskega teka, ki je na olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru osvojila bronasto medaljo. Njen dosežek je legendaren, ker si je ob padcu zlomila pet reber in kljub temu odtekla do konca. Petra Majdič je simbol vztrajnosti, osredotočenosti, poguma. Je slovenska junakinja tudi poldrugo desetletje po tem, ko je stala na stopničkah najboljših olimpijskih tekačic.

Petra Majdič, danes podjetnica, uteleša vse, kar odraža uspešnega podjetnika.

Po končani športni karieri se je Petra Majdič posvetila razvoju lastnega podjetja.

Njen moto Pričakuj nepričakovano odseva njen pristop k življenju – biti pripravljen na vse in iz vsake situacije izvleči najboljše. Njena zgodba je dokaz, da lahko s trdim delom, vztrajnostjo in pozitivnim odnosom premagamo tudi najtežje ovire. Verjame, da tisti, ki mu ni uspelo doseči cilja – ali ni dovolj dolgo vztrajal ali pa ni dovolj velikokrat poskusil. »Vedno sem si govorila, da bom slej ko prej jokala. Samo odločiti sem se morala, kdaj bom jokala. Ali bom jokala poleti med pripravami, ker so težke, ali pa pozimi, ko ne bom dosegla želenih rezultatov. Samo ti dve možnosti sem imela. In podobno je tudi v poslu. Kdor pričakuje lahke pogoje, ne bo dosegel želenega uspeha, če pa mu morebiti vseeno uspe, ne bo zadovoljen z doseženim, saj ne bo imel zadoščenja.« Fotografijo Petre Majdič je posnel fotograf Vid Ponikvar iz agencije Sportida. Dizajn magazina je tudi tokrat delo Nenada Bebića.

6

Predsednikov nagovor

Čaka nas najboljše leto v zgodovini Slovenije Kot predsednik kluba SBC vam želim srečno in zdravo ter za Slovenijo pričakovano najproduktivnejše leto doslej – leto 2024!

V

em, da vas bo mnoge SBC-jevce moj naslov presenetil. Kljub temu bom tvegal in dal napoved za leto 2024. Kristalne krogle nimam, prepričan pa sem, da se bo to zgodilo. Zgodilo se bo najproduktivnejše leto za našo državo, in to zato, ker druge možnosti več ni. Prišli smo na rob. Na rob, kjer ni več mogoč niti korak naprej.

Prišli smo na rob družbenega sprenevedanja, kjer je meja normalnega zabrisana, kjer se pravice prilastijo pod krinko organiziranih skupin, ki po svoji vlogi niso najbolj številčne in množične, ampak najglasnejše, če ne že nasilno glasne. Njihov cilj je obstati v medijih, tudi za ceno nasprotovanja pošteno zasluženemu kapitalu, ki ga po pravilu označujejo kot pokvarjen pojav in postavljajo v kontekst, da pošteno tako ali tako ne more biti zaslužen. Žal je pri nas tako, da posamezniki, ki se vse življenje igrajo v slovenskem peskovniku, ne razumejo, kaj sta tujina in mednarodna konkurenca. Tudi med novinarji je veliko takšnih.

Prišli smo do skrajnosti desetletnih organizacijskih napak v državi, paraliziranega šolskega sistema brez smeri in nacionalne identitete, ki deluje, kot da je z drugega planeta. Zdravstva, ki stane vse več z vse manj učinka, in to pri populaciji, ki se manjša. To je edini sistem, ki ga plačujemo vsak mesec, storitev, ki jih plačujemo, pa ne moremo (smemo) dobiti. Dobimo čakalno vrsto. V klubu imamo za zdravstveni sistem rešitev, ki jo bomo predstavili v naslednjem letu.

V kulturi se porablja ogromne vsote denarja, izvozno zanimivih kulturnih produktov pa nimamo.

Potem je tukaj šport, v katerega država v primerjavi s kulturo ne vlaga skoraj nič (vsaj 20-krat manjši proračun kot kultura). Šport nas veseli, nas dela Slovence in je edini nacionalni izvozni produkt. Hvala, Bojan Križaj, Jure Košir, Peter Prevc, Tina Maze, Petra Majdič, Anže Kopitar, Goran Dragić, v zadnjem času Luka Dončić in Jan Oblak ter vsi, ki vas nisem omenil in se vam opravičujem. Brez vas smo vas.

Ne vem še, ali sanjam ali ne, ampak v sanjah sem se pogovarjal s predsednikom vlade in mi je obljubil, da bomo v novem letu izvedli sledeče: Vlado bomo obdržali, vendar se bo delno prilagodila potrebam »kravic«, ki jo hranijo.

Luka Mesec bo ostal minister in ugotovil, da poleg tega, da se bori za populistične ideje državljanov in drži svojo besedo, mora za njim stvari nekdo narediti in za takšne stvari moramo imeti sredstva. Mislim, da bo od predvidenih 30.000 in nato 10.000 stanovanj realnost ob koncu mandata okoli 2.000. Ugotovil bo, da država denarja ne pobira z neba, ampak od gospodarstva.

SBC-jevci bomo dobili veliko zaupanje vlade in politika bo sledila našim predlogom, saj bo ugotovila, da so to edini predlogi, ki imajo rep in glavo ter imajo za sabo ustavno, pravno, makro- in mikroekonomsko analizo ter so za državo in državljane dobri.

V letu 2024 bomo uskladili nov dohodninski zakon.

Mnoge dejavnosti s področij gostinstva, turizma in hotelirstva bomo obdavčili pavšalno.

Predsednikov nagovor Uvedli bomo nov sistem plač, na podlagi katerih bomo državljani zaslužili več, ter s tem pomirili sindikate.

Posodobili bomo šolski sistem, ki bo krepil nacionalno zavest in se odzival na sodobne potrebe po določenih kadrih. IT, umetna inteligenca, poslovna analitika in podjetništvo bodo v šolskem sistemu obvezni predmeti. Uvedli bomo jutranje igranje himne ob zastavi – za dvig razumevanja pomena države in nacionalne zavesti.

V zdravstvu bomo uvedli digitalizacijo in primerjalne cene v nabavi. To je vse, kar zdravstvo potrebuje.

Uvedli bomo nižje davke, da nam podjetja in kapital ne zbežijo. Davki bodo razumni in oblikovani na način, da bodo na dolgi rok prispevali več v državno blagajno.

Uveljavili bomo nepremičninski davek, ki bo korektno obdavčil lastnike, ki z nepremičninami služijo brez plačevanja davkov, ali pa prisilili tiste, ki imajo nepremičnine prazne ali zapuščene, da jih aktivirajo.

Regije bomo temeljito povezali in ugotovili, kakšno je njihovo pravo število. Vsaki regiji bomo določili tri razvojne smernice in nanje prenesli upravljanje 70 odstotkov sredstev, ki jih zdaj upravlja država. Iz trenutnih občin bomo naredili regije s skupnim upravljanjem in administracijo, ki bo skrbela za regijo. Vsaka regija bo imela svoj infrastrukturni načrt in desetletno razvojno strategijo.

Okoljska problematika bo izginila, saj bomo obrnili način pristopanja k njenemu reševanju.

Namesto da vsaka občina ali razvojni investitor sprašujeta državo in njene organe, kaj lahko zgradita, bo država na podlagi regijske strategije vnaprej pripravila in povedala, kaj se lahko gradi na določenem območju. Državljani, investitorji in občine bodo gradbena dovoljenja poiskali in natisnili na internetu, saj bodo pogoji

7

na podlagi regijske strategije vnaprej določeni.

Država bo poskrbela za nacionalni in javni interes ter uvedla instrument hitrega odkupa po vnaprej določenih cenah ali prisilne zamenjave z drugim zemljiščem iste kategorije.

Za mednarodno povezanost bomo s sosednjimi državami v okviru regijskih projektov začeli gradnjo hitrih povezav in uvedbo hitrih vlakov za Dunaj, Benetke in Zagreb. To bi nam rešilo mnogo težav, saj bi imeli s takšno dostopnostjo Zagreba v 25 minutah, Benetk v 45 minutah in Dunaja v uri in 30 minutah veliko perspektivo za turizem in gospodarstvo.

Uvedli bomo železniški transport za mobilna sredstva in organizirali prevoz avtomobilov, kombijev in tovornjakov po železniški progi. S tem bo na cestah manj gneče, transport pa bo čistejši za državo, predvsem pa bo železnica postala profitabilno podjetje, ne pa strošek države.

Povišali bomo neto plače ter porazdelili breme plač na delodajalce, državo in preostale deležnike z namenom, da bodo državljani imeli na računih več in da bomo konkurenčni za razvojno in menedžersko delovno silo iz Slovenije in iz tujine.

Delali bomo tako, da bo v državi zaradi ugodnih razmer več prihodkov in posledično več denarja v državni blagajni. Bogata država je lahko socialno dobra država. Takšna bo Slovenija. Spremembe so tukaj in leto 2024 bo ključno.

Srečno novo leto vsem SBC-jevkam in SBC-jevcem ter vsem državljanom naše čudovite države.

Pomagajmo si in radi se imejmo. Samo povezani bomo zmagali.

Janša in Golob naj opustita ideološko retoriko in sovraštvo drug do drugega. Mislim, da to počneta, ker drug drugega potrebujeta. Ne nasedajmo.

Potrebujemo ljubezen, tovarištvo in prijateljstvo, da nas tujci ne povozijo!

Joc Pečečnik, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov

8

Kazalo

Ekonomist dr. Anže Burger

Živimo v obdobju šokov in negotovosti.

Kako se lahko podjetnik na to pripravi?

36

Naši podjetniki zmagujejo, kaj pa Slovenija?

Dr. Igor Masten

Gospodarske napovedi za leto 2024 30

Dr . Jure Knez

Škoda, ki jo politika povzroča s svojimi ukrepi, se bo pokazala šele v naslednjih letih

46

Lidija Jerkič

Odgovorni sindikalizem, pogled naprej in iskanje ravnotežja. To je zelo 52 težko.

10

98

let SBC

Deset let kluba, ki je najboljše slovenske podjetnike povezal v edinstveno združenje.

SLOVENIAN

Številka 4

BUSINESS CLUB

Zima 2023

Magazin Slovenian Business Club Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Joc Pečečnik Direktorica SBC – Kluba slovenskih podjetnikov: Katarina Karlovšek Direktorica oddelka Poslovno okolje: Anuša Gaši

10

Igor Akrapovič

Težava ni višina davkov.

Težava je, kaj dobimo za to, kar plačujemo. Čemu plačevati nekaj, česar ne dobimo?

42

Saša Boštjančič

Dobro počutje in prosti čas kadrom še nikoli nista bila tako pomembna

60

Uredniški odbor: Joc Pečečnik, Katarina Karlovšek, Uroš Urbas, Jan Tomše, Špela Jurglič, Nenad Bebić

Kreativa in oblikovanje: Nenad Bebić

Glavni in odgovorni urednik: Uroš Urbas

Fotografije: Barbara Reya, Vid Ponikvar/Sportida, Matic Klanšek Velej/Sportida, Ana Kovač/Siol.net, Zen, SBC – Klub slovenskih podjetnikov, člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, poslovni partnerji v magazinu, Shutterstock

Izvršni urednik: Jan Tomše Priprava vsebin: Uroš Urbas, Jan Tomše, Veronika Mikec, Špela Jurglič, Lorella Flego, Aleš Žužek, SBC – Klub slovenskih podjetnikov urednistvo@sbc.si

Fotografija na naslovnici: Vid Ponikvar/Sportida

Kazalo

9

Modna čarovnija z Lorello Flego:

Ko slišim, da bo kravata izumrla, me kar zmrazi 220

Spoznajte člane SBC

K

aj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino …

Pogovor: Peter Hribar

129

Pogumna vizija, ki jo je uničil tragični konec

178 Navtika

TECHNOHULL

Petra Majdič

Ko želiš zmagati, si pripravljen na vse

Jezikovni pregled: Tjaša Karer, Manca Uršič Trženje oglasnega prostora: Jerneja Duhovnik, Nika Gračan, Ajda Tratar marketing@sbc.si Tiskano v Sloveniji ISSN 2820-6223

92

Magazin Slovenian Business Club je natisnjen na ekološkem papirju. S tem klub uresničuje svoje zlato vodilo, ki zavezuje k ohranjanju narave in spodbujanju ekoloških poslovnih praks in uporabi okolju prijaznih tehnologij.

240

Grki, ki so postavili nova merila med luksuznimi gumenjaki Magazin Slovenian Business Club štirikrat letno izdaja SBC - Klub slovenskih podjetnikov, Dunajska cesta 119, Ljubljana.

Na voljo je v izbranih hotelih, restavracijah, kongresnih in poslovnih centrih, wellness in športnih centrih, golfskih klubih, na letališčih. Magazin prejemajo vsa ključna poslovna in gospodarska javnost ter politični odločevalci.

Če bi želeli svoj izvod, nam pišite na marketing@sbc.si.

Naslednja številka izide marca 2024.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119 Ljubljana www.sbc.si info@sbc.si

10

2. Festival podjetništva

Naši podjetniki zmagujejo, kaj pa Slovenija?

2. Festival podjetništva

S

BC – Klub slovenskih podjetnikov je v tednu med 13. in 17. novembrom že drugič organiziral teden prireditev o odgovornem podjetništvu. Osrednji dogodek je bil v Kongresnem centru Brdo pri Kranju.

Tam se je zbralo več kot 600 podjetnikov, prišla sta tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, zaradi bolezni se je namesto v živo po videopovezavi javil nekdanji lastnik Agrokorja Ivica Todorić.

Nato so od torka do petka po vsej Sloveniji potekali dogodki, ki smo jih poimenovali Podjetniške kavarne. Uspešni podjetnice in podjetniki so udeležencem pripovedovali skrivnosti svojega podjetniškega uspeha ter z njimi delili lekcije in napake, iz katerih so se največ naučili.

Najboljši slovenski podjetniki so mlade povabili v podjetja in jim prikazali način dela, ustvarjanja in razvijanja poslovnih rešitev. Podjetništvo je od blizu doživelo 1.500 mladih, ki so lahko spoznali vrhunske izdelke in storitve ter trajnostno in do lokalnega okolja odgovorno delovanje članov kluba.

600

podjetnikov na osrednjem dogodku na Brdu pri Kranju

9 42 1.500 podjetniških kavarn

dogodkov za mlade po vsej Sloveniji

mladih je spoznalo podjetništvo od blizu

11

12

Predsednik kluba SBC Joc Pečečnik:

Za državo, v kateri bo mogoče dobro in ustvarjalno živeti

2. Festival podjetništva

»

S

lovenijo vidim kot lepo in uspešno državo, ki jo povezujejo dobri ljudje.

Sem optimist, a ob pogoju, da bomo obrtniki, podjetniki in vsi mi prispevali, da se bo država oziroma politika zbudila.

Naš namen nikakor ni nasprotovanje obstoječi vladi. Moramo pa opozoriti na poniževanje in blatenje podjetnikov. Vzvišen odnos, da je vlada nad državljani, je nesprejemljiv. Ta vzorec je v slovenski politiki dokaj predvidljiv: najprej se vsaka nova vlada maščuje prejšnji vladi, potem poskuša nekaj narediti, ampak ji ne uspe in zato jo prehitijo volitve, po katerih se vlada zamenja. Takšno stanje opazujemo že 30 let, posledica pa je, da nas prehitevajo vse evropske države.

Politika nam je dokazala, da ne zna delati v dobro države, ampak samo za svoj obstoj. Ne razume naših podjetniških prizadevanj, ne razume, da je lahko socialna država le tista, ki ima čim višje prihodke in čim nižje stroške.

Ste mar že kdaj slišali, da bi vlada uvedla ukrepe, ki bi znižali stroške njenemu delovanju? Mar v podjetju sploh obstaja teden, ko se ne pogovarjate o obvladovanju stroškov? Ste že kdaj slišali, da bi vlada govorila o tem, kako bi sprejeli ukrepe za razvoj in preboj manj razvitih delov države? Ali o homogenem razvoju naše države? Zakaj se regijam ne določijo razvojne prioritete? V razumevanju naših socialnih okolij je najprej dom, nato krajevna skupnost, občina in šele nato država. Želim izpostaviti tudi naše obljube, kaj so do novega leta cilji kluba SBC. Skoraj končana je medijska platforma SBC. Naš prvi podkast je imel 38 tisoč ogledov. Uvedli smo tudi tri nove TV-studijske objave, in sicer aktualno, intervju ter dobre poslovne zgodbe. Veliko se ukvarjamo z mladimi, ker so oni naša prihodnost. Z mladimi bomo napisali strategijo Slovenija 2025.

13

Odkar sem postal predsednik kluba SBC pred tremi leti, je klub trikrat večji – smo na pol poti do tega, da pridemo do tisoč članov. Če se vsak član zaveže, da pripelje še enega člana, bomo naslednje leto dosegli cilj tisoč članov. Klub bo v prihodnjih letih pripravljen na konkreten dialog in boj za pravice.

Ne bomo sodelovali z organizacijami, ki so bile proti našemu vstopu v ekonomsko-socialni svet.

Od sedanje vlade pričakujemo, da bo podprla naše predloge za davčno reformo in nov davčni sistem, ki bo omogočal konkurenčnost na ključnih mestih in privabljanje mednarodnih partnerjev.

Kljub zdajšnji situaciji ostajam optimist. Poskrbeli bomo, da držimo in izpolnimo svoje obljube. Kot pravijo: milom ili silom.« Zato smo v klubu SBC ustanovili oddelek Podjetniško okolje. Njegova naloga je priprava analiz, ki bodo najbolj temeljita in profesionalno pripravljena podlaga za ukrepe, ki jih bomo predlagali, in na teh temeljih pripravili predloge za zakonske spremembe. S temi analizami in zakonskimi predlogi bomo nagovorili vlado.

Ne želimo razmišljati sebično, želimo ustvariti pravično delovno okolje. Člane pozivam, da se vključijo v te procese, če želimo otrokom ustvariti državo, v kateri bo mogoče dobro in ustvarjalno živeti. Svoj čas, trud, vpliv in ideje bomo namenili temu, da bomo prispevali k spremembi miselnosti v državi. Prepričan sem, da nam bo to uspelo doseči.

Kljub zdajšnji situaciji ostajam optimist. Poskrbeli bomo, da držimo in izpolnimo svoje obljube. Kot pravijo: milom ili silom.« (Urejen nagovor predsednika kluba SBC, s katerim je nagovoril 600 zbranih podjetnikov ob začetku 2. festivala podjetništva.)

14

Kakšno Slovenijo

bomo zapustili mladim?

Kaj lahko Slovenija doseže v prihodnjih letih? Kakšno Slovenijo si želimo za naše otroke? Kako vidimo razvoj Slovenije? Kaj storiti z izmerjenim optimizmom, kajti po podatkih Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana kar 50 odstotkov prebivalcev vidi svetlo prihodnost za Slovenijo? Kako vsakdo vidi področje, na katerem deluje? Moderatorka, ki je spraševala svoje goste, je članica SBC Ajda Sibinčič iz kadrovske agencije FirstClass.

2. Festival podjetništva

Metka Marovt, Marovt Group: »Naše podjetje Marovt ima 50-letno tradicijo, sodelujemo z največjimi avtomobilskimi podjetji. Z vpeljavo električne mobilnosti se je takoj ustavil razvoj motorjev, kapacitete proizvajalcev so se zmanjšale, vlaganja v e-mobilnost se ne vračajo. To je politična odločitev, manj ekonomska, subvencije v resnici ne pomenijo razvoja. Določena podjetja, ki so vlagala v e-mobilnost, že čutijo finančne težave. V podjetju Marovt smo se odločili za preusmeritev v druge branže, zato že proizvajamo za letalstvo, medicino in energetiko.

EU izgublja primat v gradbeništvu, avtomobilizmu, večina podjetij je prodana. EU se ukvarja samo še z okoljem. Kdo se bo ukvarjal z dobrinami, ki jih vsi potrebujemo?« Igor Akrapovič, ustanovitelj podjetja Akrapovič, podpredsednik SBC: »Električna prihodnost, kot so si jo zamislili evropski politiki, očitno ne bo delovala. Avtomobili imajo prekratek domet, predolge polnilne čase, kupci jih zavračajo … Sintetična goriva so dovoljena, čeprav se ukinja bencin in nafto. So pa potrebna vlaganja, če želiš ostati na vrhu. Ciklus vlaganj je neskončen.

Menim, da v Sloveniji potrebujemo javno-zasebno partnerstvo pri 2. bloku NEK. Dobili smo že pravno zastopanje iz tujine, ki je pripravilo predloge za vstop v projekt. Želimo, da se čim prej odloči o NEK2 in da se ne čaka še štiri leta, ker to pomeni deset let zamika gradnje. Ne potrebujemo 20 ali 25 let, da izpeljemo drugi blok jedrske elektrarne. V Združenih arabskih emiratih so Južni Korejci v šestih letih zgradili tri nuklearke s po 1.700 megavati. Ekonorosti je treba zavreči, to niso trajnostne rešitve, po 20 letih je treba zamenjati tako vetrnice kot sončne panele. NEK2 je edina učinkovita investicija za bistveno nižjo ceno elektrike. Pričakujemo ceno elektrike od 70 do 80 evrov za megavat, vse druge alternative so bistveno dražje.« Dr. Marko Bitenc, Kirurgija Bitenc, član upravnega odbora SBC: »Baron Žiga Zois ni bil le mecen umetnosti, industrialec, ampak je bil kot aristokrat tudi nosilec razsvetljenske ideje. Primerno je, da smo se podjetniki zbrali na njegovem nekdanjem posestvu. Razsvetljenci so bili prodorni ljudje takratnega časa in so se borili za meritokracijo, proti oviram in mračnjaštvu. Spodbujali so kulturni dialog, razvoj demokracije, ki omogoča medsebojno spoštovanje, gradi našo osnovno celico, Slovenijo, boljše življenje za vse. Čeprav imamo leve in desne vlade, javno zdravstvo ves čas propada. Kdor je zavarovan pri javnem skladu, ima pravico prejeti brezplačno storitev, ko jo potrebuje. Mi imamo 30-letno krizo izvajalske strukture javnega zdravstva, čeprav vanj vlagamo veliko več denarja kot v preteklosti, pa iz tega ne dobimo dovolj.

15

Ne delim splošnega mnenja, da so čakalne vrste zaradi pomanjkanja zdravnikov. Gre za to, da zdravniki niso opolnomočeni, da delajo po lastni pameti.

Zdravniki so lačni dela, a ko pridejo v klešče zakonodaje, javne ustanove niso sposobne organizirati dela. Naši specializanti hodijo na dežurstva v javne ustanove, storitve so časovno ukleščene – ni pravih rešitev. Uvažanje zdravnikov, podobno kot IT-strokovnjakov, je omejeno: prihajajo iz republik nekdanje Jugoslavije, a ker so naše licence v EU, gredo hitro naprej. Za srbske zdravnike smo že popolnoma nezanimivi.

Tekmovanje levo-desnih politikov je treba preseči.

Zato potrebujemo veliko rdeče-črno koalicijo, ki bo na oblasti več mandatov in se bo osredotočila na to, kako višati produktivnost, nižati davke, graditi močan srednji razred ... Zdajšnje socialne države brez zasužnjevanja s krediti ni mogoče vzdrževati.« Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Razmere so negotove, potrebujemo odzivnost in odpornost. Za slovenske podjetnike me ne skrbi. Tudi ob osamosvojitvi smo izgubili 80 odstotkov trga, pa so preživeli. Zanesti se moramo nase, biti moramo svetovno konkurenčni in zmanjševati odvisnost od EU, biti moramo konkurenčni tudi Kitajcem. Trenutno pa v Sloveniji sprejemamo ukrepe, ki znižujejo našo konkurenčnost.

Pred kratkim je na obisku v Sloveniji novi predsednik Črne gore predstavil vizijo svoje države in postavil dve jasni časovni obdobji: v petih letih želijo postati članica EU, v desetih letih želijo doseči razvoj Slovenije. Nanizal je deset infrastrukturnih projektov, od avtocest do hidroelektrarn. Lovijo nas torej Črnogorci. Tudi Srbija, Beograd bo imel tri milijone prebivalcev. Na Hrvaškem sprejemajo množico ukrepov, razvojno kapico, spodbude za digitalne nomade ... Se zavedamo, da je Ptujčanom Zagreb bližje kot Ljubljana? Odgovor, da odhaja samo nekaj tisoč ljudi, v resnici pomeni, da nam uhajajo najboljši. Zasebno je nujno, ne le potrebno. Treba je izbrati, ali je uspeh nekaj dobrega ali slabega. Imamo problem z zavistjo.« Marija Petre, Petre šotori - hale: »Imamo srečo, da živimo na vasi. Naši najboljši delavci so kmetje, tudi taki, ki imajo sto glav živine. Zjutraj jih nakrmijo, potem gredo na montažo. V naši državi je delo razvrednoteno, zato je treba že v šolah in pri vzgoji spremeniti vzorce. Začnimo ceniti fizične delavce, jih spoštovati in se z njimi ukvarjati.«

16

Podjetniki in župani z roko v roki za boljšo državo, boljše

službe in višje plače

Ali podjetniki in župani sploh govorijo isti jezik? To je svoje goste spraševal član SBC Andrej Klančar iz podjetja Klančar žerjavi.

2. Festival podjetništva

Peter Verlič, župan občine Grosuplje, je takoj odgovoril: »Mislim, da govorimo precej podoben jezik, vendar imamo vsi iste težave. Podjetniki, ki iščejo rešitve, pridejo na občino, mi pa smo nemočni. Torej, rešitev je: zakonodaja bo morala malo popustiti, gradbena dovoljenja pa bi se morala vrniti v roke občinam. Občina je poštar, mi samo predamo dovoljenja. Recimo, pekarna Grosuplje je želela investicijo, pa je prišla do nas, mi smo jih poslali naprej, oni pa nazaj k nam. Ne smemo imeti občutka, da so eni bolj privilegirani kot drugi. Naša zakonodaja je problematična predvsem na področju prostora. Občine se moramo povezati in se ne prepirati, kje bo 'središče'. Mislim pa, da bo povezovanje s podjetniki vedno pogostejše. Seveda dajemo prednost tam, kjer domače okolje potrebuje kadre. Stanovanjska politika in vse drugo nista na ramenih lokalne skupnosti, ampak države, ki lahko čisto preprosto uredi, katere pristojnosti dobimo mi. Tu mislim, da lahko skupaj naredimo preboj. Prepričan sem, da lahko investicije hitreje umestimo v prostor.

V javni upravi se moramo naučiti podjetniškega duha. Hitrost, odgovornost. Lokalna samouprava se ni razbohotila kot kakšna ministrstva. Vmesna rešitev za število županov bi bile skupne občinske uprave. Dobro je, da so podjetniki pripravljeni investirati v občine, v lokalna okolja, to je po mojem mnenju dobra pot za našo državo. Menim, da so podjetja tudi pripravljena vlagati v to skupno okolje, kar je dobra popotnica.« Andrej Ržišnik, Ržišnik Perc: »Imamo župane entuziaste in župane, ki iščejo svoje poslanstvo v zadovoljevanju vseh želja in potreb občanov. Občine se razlikujejo po značaju in pristopu do podjetnikov, vsekakor pa je župan za podjetnike oddaljen 15 minut, država pa veliko več. Zato so občine tako zelo pomembne. Pogum in entuziazem, ki ju imamo podjetniki, potrebujejo tudi župani.

Občine lahko spreminjajo državo od spodaj navzgor.

Podjetniki lahko dobro delamo, po drugi strani pa zahtevamo ustrezen odnos politike do nas. Podjetniški vidik je drugačen, jaz si absolutno ne želim ničesar drugega kot demokracijo. Ne mislim, da smo pravila pripravljeni prenesti iz podjetniške sfere v družbeno ureditev. Živim dobro z našo demokracijo, ne razumem politike in mi je ni treba razumeti.« Zdravka Zalar, Smartis: »Smartis je IT-podjetje in ima težave s kadri, zato se moramo zelo truditi, da privabimo mlade. In ravno s tem namenom smo začeli poslovati še na Hrvaškem, kjer IT-jevci lahko delujejo od koderkoli. Ustvarjajo se celotni kampusi in Hrvaška je tu naredila zelo lep korak naprej.

Imam srečo, da prihajam iz občine Grosuplje, kjer je gospod Verlič odličen župan že četrti mandat. Mislim, da je veliko prostora za izboljšave, digitaliza-

17

cijo in umetno inteligenco, smo se pa temu segmentu pred leti že veliko posvečali, ker želimo s podatki pomagati občini in občanom pri delu na skupnih projektih.« Branko Roglič, Orbico: »V Sloveniji imamo srečo z župani. Najboljše, kar sem doživel v poslovanju z župani, je bilo v Sloveniji. Vsi so drugačni – nekateri razumejo podjetnike, drugi ne. Slovenijo sem doživel kot državo, ki razume podjetnike. In gospod Verlič je eden izmed teh županov. Mi smo vedno, že od nekdaj, na prvo mesto postavljali človeka. Vsakdo je pomemben dejavnik v podjetju. Ponudimo mu vse, kar potrebuje – ker on ponudi sebe. In na to smo ponosni in tako bomo nadaljevali. Človek bo vedno na prvem mestu. Definitivno je treba prepoloviti število županov. Na Hrvaškem jih je okoli 500, dobrih pa je kakih 20 odstotkov.« Sabina Sobočan, Varis Lendava: »Že nekaj let imamo težavo z optičnim kablom, ki smo jo morali sami rešiti. Precej komuniciramo z našim županom, mislim pa, da je veliko odvisno od tega, kako dolgo je župan na položaju, ali se je kdaj že srečal s takimi zadevami itd. Imam tudi izkušnjo z občino, kjer je bil župan podjetnik, vendar ni govoril enakega jezika kot mi.

Naša politika in država se morata zavedati, da podjetja ne tekmujemo več med sabo, ampak da tekmujejo samo še države. Širiti je treba zavedanje, da potrebujemo davčno zakonodajo, ki privabi talente.

Dobre prakse naj se širijo in spodbujajo. Podjetniki polnimo državno blagajno – naj država ne troši več kot dobi, naj se zgleduje po podjetnikih, da ostane nam za razvoj in investicijo.«

18

Mladi talenti peljejo Slovenijo naprej

Je Slovenija prijazna podjetnikom? Ali podjetniki cenijo Slovenijo? Bi si želeli, da bi se rodili drugje? Kako vključevati mlade v posel in jih ohraniti motivirane?

Kako in kje pridobiti kapital za podjetja? To je na tretjem panelu 2 drugega festivala podjetništva Uroš Mlakar iz podjetja Naturalica Foods spraševal svoje goste. To so bili: predsednik sekcije SBC Mladi Andraž Žurman iz LabCore, Nastja Kramer iz Malince, Nina Milošič Slapšak iz Odori, Kristina Kočet Hudrap iz Tiko Pro, Tomaž Lah iz Nektar Natura, Damian Merlak iz Alpinie in Tomaž Bizjak, ReCatalyst.

2. Festival podjetništva Kristina Kočet Hudrap, Tiko Pro: »V mojem času je bilo mogoče biti študent in podjetnik hkrati, sedaj zdaj to ni več mogoče. Rojena sem pri meji. Mama se je preselila v Avstrijo, sama vztrajam v Sloveniji, čeprav bi lahko bila boljša, če bi imela bolj predvidljivo okolje. Ne le zakonodaja, tudi birokracija je preobsežna, da bi se ukvarjali le s projekti. Kot mati se čudim, česa se morajo otroci v šoli naučiti. Šolski sistem ne sledi potrebam gospodarstva, trga. Učitelji nimajo v vodstvih šolstva nikogar, ki bi jih poslušal njih. Starši in otroci niso več navajeni počakati.

Mladi nimajo življenjskih izkušenj, delovnih navad, želja. Premalo jim dopuščamo, da tudi padejo, kar jim na dolgi rok koristi.

Kar se pa tiče zadeva razlike z drugimi državami: V v Sloveniji se vlaga v industrijo oziroma v že obstoječa podjetja. Na Hrvaškem se dosti bolj vlaga v start-upe, Slovenija znatno manj. Avstrija nameni start-upom nameni do da pol milijona evrov ob odprtju, v Sloveniji do 70.000 tisoč evrov v 3 treh letih, na Hrvaškem 150.000 tisoč na leto. Sredstev je načeloma dovolj, tudi s strani iz EU. Večina sredstev je na voljo takrat, ko jih ne rabiš potrebuješ (več).« Andraž Žurman, LabCore: »Začel sem že pri 17. letih, pogoji za začetek pri nas niso najslabši, ker moraš na začetku pri sebi razčistiti, se utrditi, da ne odnehaš. Vedno bi ponovil svojo pot. Rad bi samo delal in vedel, koliko davka moram plačati. Preveč časa se moram ukvarjati s spreminjanjem davkov.

Delamo za farmacijo, vse je zelo regulirano. Šport mi je pomagal. Zatika se nam pri birokraciji. Odgovornost moramo prenesti tudi na javne uslužbence, ki so uradne osebe.« Nastja Kramer, Malinca: »Začela sem z navdihom, problemi pridejo z rastjo, z birokracijo. Za začetek podjetništva je Slovenija dobra. Mene je spodbujala babica. S prijateljico in maminim posojilom sva se pričeli začeli samopromovirati. Po 10-desetih letih sva zgradili bazo zvestih strank. Medijska izpostavljenost prinese tako prednosti, kot slabosti.« Tomaž Lah, Nektar Natura: »Slovenija je odlična kot inkubator, če bi bili v tujini, bi takoj prišli pod radar multinacionalk. Tako smo lahko počasi rasli in postajamo multinacionalka. Slovenija smo ljudje, Slovenci smo prijazni do podjetništva, inovatorstva, uspešnosti. Država ni tako problematična z vidika zakonodaje, delovne zakonodaje, davkov, glavni problem je v tem, da za jutri ne vemo, kaj bodo storili (nas resetirali, pribili na križ, izgnali v morje …).

Vseeno ostajam optimist.

Mlado generacijo zaznavam kot ambiciozne, Slovenija je odlična za vzgojo strokovnjakov. Mladi so predvsem neučakani. Ko sem sam začenjal, je bilo v resnici vsak dan nekaj novega. Mladi, po 20. letu postajajo bolj trezni, premišljeni, z njimi se da delati.

19

V Kamniku nismo verjeli v državne podpore ali podjetniški sklad … Mi smo verjeli, da edinole podjetniki znajo. Skupaj smo ustvarili prebojna podjetja, država je dvignila roke stran. Kar je tudi najboljše. Kar se tiče Glede izobraževanja, … smo v Sloveniji smo dobri v ustvarjanju strokovnjakov, manj pa podjetnikov.« Nina Milošič Slapšak, Odori: »Po fakulteti sem sem odločila za podjetništvo, Štartaj Slovenija mi je pomagal. Ovira nas birokracija, tu bi si želela poenostavitev. Veliko je subvencij, priložnosti, premalo pa je realizacije, resničnih korakov. Želim si manj birokracije za podjetja, od države večje spoštovanje naših prispevkov in njena njeno varčna varčno porabaporabo.« Damian Merlak, Alpinia: »V evropski primerjavi Slovenija ne odstopa preveč, želim pa si, da bi se pravila čim manj spreminjajospreminjala. Trg dela se je v zadnjih letih zelo spremenil v zadnjih letih. Politiki živijo še vedno živijo v 90-ih. letih, ko je manjkalo služb. Danes manjka delavcev. Težko je dobiti kadre. V svojih tehnoloških podjetjih sem opazil, da ni povezave med izobrazbo in znanjem, kakorkoli čudno se to sliši.« Tomaž Bizjak, ReCatalyst: »Naše podjetje je visokotehnološko, izhaja iz Kemijskega inštituta. Podporno okolje države delim na 2 dva dela: politika in inkubatorji. Slednji Zadnji so nas podpirali, politiki pa so nam postavljali ovire. V Nemčiji so investitorji ocenili, da smo koruptivna država, zato smo potrebovali veliko energije, da smo jih prepričali. Če me vprašate, v kakšnem okolju bi se raje rodil s tega vidika, potem bi najraje izbral Veliko Britanijo.

Kaj potrebujemo? Najprej decentralizacijadecentralizacijo, vrnitev odločanja na lokalne ravni. Bolj aktivna aktivno internacionalizacijainternacionalizacijo, država naj vzpostavlja druge pogoje. Pa trgovine naj odpre v nedeljo.«

Hvala za podporo!

Zahvaljujemo se partnerjem, ki so nam omogočili izvedbo Festivala podjetništva 2023: Elektronček Group, NLB d.d., Kovis Group, Business Solutions d.o.o., LabCore d.o.o., Spirit Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Akrapovič d.d., iVent, Dun & Bradstreet d.o.o., Lumar d.o.o., Tiko Pro d.o.o., Prigo d.o.o., Vizija Računovodstvo d.d., Abelium R&D d.o.o., Labena d.o.o., Kozmetika Afrodita d.o.o., GoGreen, Surf d.o.o., Vrtko d.o.o., Džungla Plants d.o.o.

20

Spopad Ivice Todorića z državo

K

er mu je hrvaška država vzela podjetje, tako kot ga je marsikateremu podjetniku vzela konec druge svetovne vojne, le da je Todorić zdaj dobil tožbo na mednarodnem sodišču v Washingtonu v ZDA zoper državo. Ker pa je gost zbolel, se je kljub prvotni obljubi, da bo prišel na Brdo pri Kranju, javil le prek videopovezave. Pogovor je potekal na dan, ko je nekoč Agrokorjev Mercator kupil še trgovca Tuš.

Joc Pečečnik: Kako ste dosegli ta uspeh, da ste ustvarili tako velik koncern?

Ivica Todorić: Zelo sem vesel, da lahko delim svoje izkušnje. Kar zadeva poslovni vidik, se vsi zavedamo velikih izzivov. Ne vemo, kako bodo vplivali na nas. Zadnja leta so se ZDA in EU soočale z zelo ostro konkurenco. Kitajska narekuje tempo, zato so ZDA močno omejile proizvodnjo s Kitajsko, medtem ko je EU to uredila veliko slabše. Države EU posledično zaostajajo kljub dobri industriji.

Menim, da je glede na nove čase, možnosti, ki jih ponuja internet, nova znanja itd. edina možnost, da delamo. Ne smemo zaostajati. Male države ne moremo biti konkurenca velikim. Treba je pritisniti na EU, da se izjasni, kam bo usmerjala in kako bo spodbujala avtomobilsko in druge industrije. Naši politiki se morajo boriti za pravično delitev. Prepričan sem, da morajo balkanske države od EU dobiti nepovratna sredstva. Ne pozabite, gledati moramo globalno, žal brez te politike ne gre. To je velik izziv, o tem moramo govoriti in drugače nastopati.

Gost presenečenja ob drugem festivalu podjetništva je bil nekdanji lastnik Agrokorja Ivica Todorić. Z njim se je pogovarjal predsednik kluba SBC Joc Pečečnik. Zakaj se je odločil za gosta, ki je marsikoga razburil?

Joc Pečečnik: Kako vidite možnosti, ki jih je imel za razvoj Agrokor, zlasti glede na podporo bank ter drugih investitorjev, v primerjavi z največjim regijskim konkurentom Lidlom?

Ivica Todorić: Podjetniki imamo svojo odgovornost. Odgovornosti ne moremo prenesti na nekoga drugega. Naša odgovornost so dober menedžment in njihove veščine. Mi smo imeli fantastičen načrt, s katerim smo dosegli veliko vrednost. Z združitvijo dveh trgovcev, Konzuma in Mercatorja, smo dosegli močen sistem, ki se je lahko hitro razvijal. Moj lastniški delež v Agrokorju je prevzela država in nato ni bilo več investicij v podjetje. Vmes so se zgodili spletni trgovci, kot sta na primer Amazon in AliBaba, in morali smo se jim prilagoditi.

Joc Pečečnik: Kako danes vidite vlogo in moč politike, ki jo ima na podjetništvo?

Ivica Todorić: Politika lahko še vedno škoduje ali koristi, koncern Agrokor, ki se je raztezal od Poljske do Grčije, je to izkusil. Še naprej pa se bom boril proti posegom politike v podjetja, tudi v Bruslju.

Joc Pečečnik: Ali boste dobili Agrokor nazaj?

Ivica Todorić: Za zdaj se bom samo nasmehnil.

Poslovni paketni računi

Kdor obvlada svoj posel, enako pričakuje tudi od svoje banke.

Naše srce bije za vaše želje.

Poslovni paketni transakcijski računi BKS Bank za podjetja in samostojne podjetnike so oblikovani tako, da med seboj povezujejo vse bančne storitve, ki jih vaše podjetje potrebuje za enostavno, ugodno in preprosto poslovanje. Obiščite nas v eni izmed naših poslovnih enot v Ljubljani, Domžalah, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu in Mariboru ali obiščite našo spletno stran. www.bksbank.si

22

SBC

SBC je tudi letos organiziral podjetniška druženja po Sloveniji.

Podjetniške kavarne

SBC

9

pogovornih dogodkov po Sloveniji

500 obiskovalcev

23

24

SBC

SBC

25

26

SBC

Predstavljanje podjetništva mladim.

Podjetništvo od blizu

SBC

42

27

dogodkov v podjetjih, ki so odprla svoja vrata učencem, dijakom in študentom

1500 mladih je spoznalo podjetništvo od blizu

28

SBC

SBC

29

30

Ekonomski kazalci

Z ekonomistom ljubljanske ekonomske fakultete in solastnikom podjetja Econlab dr.

Igorjem Mastenom o ključnih finančnih in gospodarskih kazalcih ter obetih za slovenska podjetja v letu 2024

Ekonomski kazalci

31

Gospodarske napovedi za leto 2024

K

aj lahko slovensko procesu bo uspešen tisti, ki bo to dosegel z dvigom gospodarstvo pričakuje produktivnosti, saj nam makroekonomsko okolje v letu 2024? pri tem ne bo v pomoč. Država z dodatnimi adVstopamo v okolje, ki ministrativnimi bremeni in napovedanimi višjimi se sooča s postopnim davčnimi obremenitvami nalaga dodatne stroške. zmanjševanjem goZato je težko najti pozitivne elemente za prihospodarske dinamike dnje leto, ki bi kazali na izboljšanje v primerjav mnogo segmentih, vi z leti 2023 ali 2022. To še posebej velja zaradi vključno z gospodarekonomske politike, ki ne podpira gospodarstva v skim upadom. Podatki procesu prilagajanja. kažejo na negativne trende in upadanje akSlovenija ima tretjo najvišjo inflacijo v tivnosti v industrijski proizvodnji, kar ni značilno evroobmočju. Zakaj se z inflacijo v letošnjem letu samo za Nemčijo. Podobne trende opažamo tudi v ne spopadamo uspešneje?

Sloveniji, kjer je kratkoročna dinamika negativna.

Pomemben razlog za trenutne gospodarske razInflacija je dosegla vrhunec, a kljub nekaterim mere je nadpovprečno visoka rast plač, ki skupaj znakom dezinflacije še vedno presega cilj Evropz močnim povpraševanjem vztraja. Prav tako je ske centralne banke, ki je dva odstotka. Trenutno prisotna zelo ekspanzivno usmerjena fiskalna so v ospredju dejavniki, ki ohranjajo visoko inflapolitika, ki dodatno vpliva na stroškovni in povcijo, med njimi rast plač in stroškov dela, ki predpraševalni element ekonomije. stavljajo pritisk na konkurenčnost podjetij.

Obstaja pričakovanje, da bodo obrestne mere ostaKakšna so vaša priporočila za prihodnje leto v le visoke zaradi vztrajne inflacije, kar bi lahko zvezi z državnimi naročili in večjimi državnimi vodilo v še višje stroške zadolževanja. Slovensko infrastrukturnimi projekti? gospodarstvo kaže bolj negativno dinamiko glede Investicijski projekti so pomembni, saj po eni inflacije in stroškov v primerjavi s strani povečujejo kapaciteto goključnimi trgovinskimi partnerji, spodarstva, po drugi strani pa kar vodi do izgube interne konku- Država z dodatnimi predstavljajo tisti del državnih izrenčnosti. Čeprav ta izguba ni tako administrativnimi datkov, ki ima najbolj pozitivne in dramatična kot pred globalno fiugodne makroekonomske učinke. bremeni in nančno krizo, je dinamika še vedno Ne vidim problema pri tej vrsti iznegativna. datkov. Dejstvo je, da so drugi senapovedanimi Za obnovitev ravnovesja bo slogmenti proračuna postali zelo navišjimi davčnimi peti. Lahko začnemo pri konceptih vensko gospodarstvo moralo opraviti proces interne depreciavitke državne uprave, kjer po indiobremenitvami cije, kar pomeni pridobivanje izkatorjih, ki jih uporablja Evropska nalaga dodatne gubljene konkurenčnosti skozi komisija, zaostajamo, še posebej zniževanje stroškov in cen. V tem na področju digitalizacije. stroške.

32

Ekonomski kazalci

Sprejeli smo določene ukrepe, kot je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki nepričakovano povečujejo porabo v prihodnjih letih.

Seveda pa obstaja tudi več projektov investicijske narave, ki jih država izvaja in ki ne spadajo med ključno infrastrukturo. Prepričan sem, da je tudi pri porabi ministrstev precej nepotrebnih izdatkov oziroma »špeha«. Danes država potroši tri odstotke bruto domačega proizvoda manj kot leta 2019, pa nam državne institucije ne dajejo nič boljšega servisa.

Kaj čaka proračun v prihodnjem letu glede na javni primanjkljaj?

Proračun je področje, kjer moramo ukrepati. Država mora začeti zmanjševati delež izdatkov v bruto domačem proizvodu, kar pomeni, da mora biti njihova rast znatno nižja od tiste, ki je predvidena v predlaganih proračunih. To je ključno ne samo zaradi deficita, ki je že tako previsok, ampak ker Slovenija tvega, da bo tudi brez upoštevanja neposrednih stroškov avgustovskih poplav presegla triodstotni deficit in s tem začetek postopka odprave presežnega primanjkljaja pred Evropsko komisijo, ki nam bo potem tudi diktirala fiskalno politiko.

Država mora začeti zmanjševati delež izdatkov v bruto domačem proizvodu, kar pomeni, da mora biti njihova rast znatno nižja od tiste, ki je predvidena v predlaganih proračunih.

Kaj to pomeni za napovedovane reforme?

Definicija reforme je, da prinaša prihranke in večjo učinkovitost. Trenutni ukrepi ne kažejo na prave reforme. Če govorimo o reformi plačnega sistema, je jasno, da gre za povišanje plač, kar bo obremenilo proračun. Podobno je v zdravstvu, kjer moderni pristopi, ki jih uporabljajo učinkoviti zdravstveni sistemi, kot je na primer nizozemski, in ki temeljijo na obvladovanju stroškov in zaseb-

Ekonomski kazalci

nem financiranju javnega zdravstva, pri nas niso omenjeni ali so omenjeni le sramežljivo. V Sloveniji se ne zavedamo potrebe prenosa večjega dela financiranja na zasebni sektor.

Znašli smo se v naravni nesreči s preobremenjenimi javnimi financami in enim največjih strukturnih deficitov v Evropi, brez rezerv v proračunu za pokrivanje teh stroškov. Vse to vodi k napihovanju stroškov na milijarde, da bi pridobili čim več sredstev iz Evropske unije. A s preobremenjenimi javnimi financami je edina rešitev iskanje sredstev nekje drugje v proračunu. Prvi odziv vlade je obraten, povečanje davčnih bremen in s tem stroškov poslovanja.

Kakšen je vpliv davčnih obremenitev na gospodarsko učinkovitost in zakaj vlada, ki se označuje za liberalno, uvede večjo količino birokracije? Kako to vpliva na trgovce, predvsem v kontekstu dela ob sobotah, in kakšne posledice bi lahko to imelo za splošno gospodarsko stanje?

Zlasti za manjše organizacije, ki se težko prilagodijo ali nimajo zadostnih sredstev za prehod na digitalno poslovanje, lahko to predstavlja prekomerno breme. Kritika gospodarstva glede tega je upravičena. Obvezno beleženje različnih podatkov bo zahtevno in bo pomenilo opustitev vitke organizacije, na katero je marsikatero podjetje ponosno.

Dejstvo je, da ekonomske strukture vlade nosijo socialistični pečat. Mnoge od vladnih sprememb izvirajo iz resorjev, ki jih vodi levica, ta pa svojo ekonomsko politiko opredeljuje kot socialistično.

To je opredelitev, ki so si jo sami nadeli in s katero se tudi promovirajo. Rezultat tega je ideologija državnega paternalizma, kjer se želi regulirati in nadzirati vse.

Kar zadeva digitalizacijo javnih storitev, analize Evropske komisije kažejo, da je Slovenija na tem področju zelo slabo uvrščena. Če bi bilo uvajanje digitalnih rešitev vodilno načelo uprave, bi bili davčni prihodki porabljeni za zagotavljanje dostopnih, učinkovitih in neobremenjujočih storitev, hitro in enostavno. Takšne ukrepe načrtuje

»Uspešen bo tisti, ki bo dosegel dvig produktivnosti, saj nam makroekonomsko okolje ne bo v pomoč. Država z dodatnimi administrativnimi bremeni in napovedanimi višjimi davčnimi obremenitvami nalaga dodatne stroške,« pravi ekonomist dr. Igor Masten.

33

uradništvo, ki bi moralo imeti drugačen pristop k razmišljanju in delovanju z uporabo novih tehnologij. Ne bi narekovali beleženja malenkosti na delovnem mestu, ne da bi hkrati razmišljali o sodobnih implementacijskih rešitvah.

Kako vidite vlogo sindikatov v trenutnih gospodarskih razmerah? Če upoštevamo, da je bila t. i. mala davčna zakonodaja sprejeta brez soglasja ene od ključnih strani, torej delodajalcev, ki so se umaknili iz pogovorov v okviru Socialno-ekonomskega sveta (SES), to kaže na napetosti. V preteklosti smo bili priča mnogo uspešno koordiniranim zakonodajnim predlogom, kjer nihče ni zapustil pogajalske mize. Razlog za odhod delodajalcev tokrat ni bila sindikalna stran, temveč tretja stran. Vendar sem prepričan, da obstaja dovolj racionalnosti med sindikati, še posebej ker se zavedajo, da so za njih pomembna tudi delovna mesta, saj višja plača za nezasedeno delovno mesto ne prinaša dohodka.

Bomo videli, kaj bo prineslo prihodnje leto. Zavedati se moramo, da imamo trenutno rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in da je izziv zapolniti delovna mesta. Dejstvo, da plače rastejo, po-

34

Ekonomski kazalci

meni, da lahko del gospodarstva to še vedno prenese, vsaj dokler ima naročila. Leto 2024 pa lahko pokaže povsem drugačno sliko.

Ko gre za racionalizacijo poslovanja, prvi ukrep običajno ni znižanje plač. Namesto tega se organizacija odpove stvarem, ki si jih ne more privoščiti.

Odpuščanje zaposlenih je drago, saj lahko pomeni pol leta stroškov in energije. Vendar je dejstvo, da se mu mnogo podjetij prihodnje leto ne bo moglo izogniti.

Ko gre za racionalizacijo poslovanja, prvi ukrep običajno ni znižanje plač.

Kaj nas čaka v 2024: soft ali hard landing?

Ostajam optimističen. Kot najšibkejši element trenutno vidim javne finance in prihajajoča bremena, ki jih prinašajo. Vendar v gospodarstvu na

splošno ne zaznavam šibkih členov, kar mi daje razlog za soft landing, torej mehko pristajanje gospodarstva brez večjih pretresov.

Kako se lahko podjetniki že preventivno izognejo morebitnim pastem v prihodnjem letu?

Na operativni ravni morda ne toliko kot na strateški ravni se postavlja vprašanje, kako sredstva, ki so trenutno na voljo – finančno stanje podjetij v gospodarstvu je trenutno dobro –, uporabiti na način, ki omogoča obrambo in preživetje v fazi pritiska na cene, ko se hkrati zapirajo stroškovne škarje. To zahteva strateško razmišljanje. Morda ste načrtovali izvedbo določene naložbe, za katero je bolje razmisliti, ali je res potrebna ali bi bilo bolje storiti nekaj drugega.

Uradna statistika zdaj že zaznava upad ekonomske aktivnosti, za katerega smo iz poslovnih tendenc vedeli že veliko prej, preden je bila revidirana uradna številka gospodarske rasti. In z makroekonomskega vidika, na podlagi izkušenj drugih držav, ki so šle skozi procese interne devalvacije in depreciacije, je v fazi šibke rasti in še vedno visoke inflacije vse osredotočeno na stroške. Želeno bi bilo, da v tem procesu vlada kot nosilec ekonomske politike začne delovati kot partner, ki pa mora spremeniti svojo ekonomsko paradigmo, saj zdajšnja ne bo delovala.

!

O T JE

L D U Š TR E

J

! a t s e t a g e n e č e l v z i , n e č e p Že

www.pekarna-pecjak.si

36

Ekonomist dr. Anže Burger

Ekonomist dr. Anže Burger podaja kritičen in analitičen pregled lokalnih in globalnih dejavnikov, ki jih mora upoštevati podjetnik v prihajajočem letu 2024.

Ekonomist dr. Anže Burger

37

Živimo v obdobju šokov in negotovosti.

Kako se lahko

podjetnik na to pripravi?

Z

akaj ukrepi za obvladovanje inflacije v primerjavi z državami evroobmočja v Sloveniji nimajo želenega učinka?

Razmere na trgu dela so izjemne, saj beležimo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, zgolj 3,6 odstotka za delo sposobnih je brezposelnih.

Po anketnih podatkih je brez dela le okrog 37 tisoč ljudi. To je posledica različnih dejavnikov: na eni strani smo imeli dolgo časa ekspanzivno denarno politiko, ki je bila zaznamovana z nizkimi obrestnimi merami, na drugi strani pa še izrazito aktivno fiskalno politiko. Od začetka pandemije smo v gospodarstvo prelili obsežne količine finančnih sredstev, okrog 6,5 milijarde evrov. Ta finančna injekcija je sprožila obsežno potrošnjo v času okrevanja, kar je dodatno vplivalo na rast plač in cen.

Dejavnik, ki prav tako prispeva k višjim cenam v primerjavi z drugimi državami, je manjša konkurenca na trgih. Naše gospodarstvo je prav tako eno najbolj odprtih in zato še posebej ranljivo za zu-

nanje šoke. Posledično se je prelivanje visokih cen energentov in drugih surovin zelo hitro odražalo na stroških podjetij, kar je povzročilo nadaljnje povečanje cen izdelkov in storitev. Ta dinamika zahteva posebno pozornost in ukrepanje, da se ohrani stabilnost gospodarstva in zaščiti potrošnike.

Pogled v 2024: negotovost, tveganja in izzivi

V prihodnjem letu bo ključno vprašanje, kaj se bo zgodilo z gospodarstvom: ali bo mehek ali trd pristanek. V Evropski uniji in Sloveniji pričakujem, da bo vztrajala nizka gospodarska rast, medtem ko bi inflacija lahko hitro padla na ciljne ravni, če ne bo novih ponudbenih šokov.

OBRESTNE MERE: Pričakujem, da bo Evrop-

ska centralna banka (ECB) že v prihodnjem letu verjetno prisiljena znižati obrestne mere, da bi omilila padec bruto domačega proizvoda (BDP), ki je nastopil po gospodarski zaustavitvi v tretjem četrtletju. Češka, na primer, je že začela zniževati obrestne mere, saj si to lahko privošči zaradi padca inflacije. Sprostitev denarne politike naj bi prispevala k »soft landingu«, s čimer bi se izognili

38

Ekonomist dr. Anže Burger

globlji recesiji. Vendar pa je veliko odvisno od geopolitičnih razmer, vključno z energenti in drugimi ključnimi surovinami.

Visoke obrestne mere bi lahko predstavljale problem zaradi visoke zadolženosti podjetij in držav.

Pribitki na desetletne obveznice so v Sloveniji narasli s skoraj nič leta 2021 na 3,7 odstotka letos, podobno kot v drugih bolj zadolženih državah. To lahko negativno vpliva na investicijsko aktivnost in zniža gospodarsko rast.

DOLG: V prihodnjih letih bo vzdržnost javnega

in zasebnega dolga predstavljala izziv na globalni ravni in tudi v EU. Če obrestne mere ostanejo visoke, bo to otežilo poslovanje bančnega sistema, ki se sooča s trojčkom izzivov: visoko inflacijo, nizko gospodarsko rastjo in finančno stabilnostjo.

Visoke obrestne mere lahko ogrozijo banke, občutljive na kakovost svojih naložb.

Po napovedih naj bi se število prebivalcev EU z zdajšnjih 450 milijonov do leta 2070 zmanjšalo na 420 milijonov, medianska starost pa narasla na 50 let.

TEHNOLOŠKI RAZVOJ: Inovacije na področju umetne inteligence bodo v prihodnjem letu prinesle transformacije v poslovnem svetu. Tehnologije so zelo skalabilne in podjetja, ki bodo našla prave rešitve, bodo imela velike donose, medtem ko bodo tisti na drugi strani hitro izgubljali prednost. Avtomatizacija, ki jo omogoča umetna inteligenca, bo imela uničujoče učinke na nekatera delovna mesta, a pozitivne učinke na vrsto panog.

Investicije v umetno inteligenco so visoke, tveganje pa se povečuje s pojavljanjem novih rešitev z vsega sveta. Podjetja morajo zato sprejemati nove tehnologije in potrebujejo specifična znanja. To še dodatno povečuje že tako intenzivno pomanjkanje delovne sile, poslabšano zaradi staranja prebivalstva. V prihodnjih letih bo pomanjkanje delovne sile še posebej očitno v nekaterih deficitarnih poklicih.

DEMOGRAFIJA: Demografske napovedi so črnoglede. Razmerje med delovno sposobnimi in vzdrževanimi prebivalci se bo poslabšalo. Po napovedih naj bi se število prebivalcev EU z zdajšnjih 450 milijonov do leta 2070 zmanjšalo na 420 milijonov, medianska starost pa narasla na 50 let.

Brez sprejetja ustreznih reform se bodo stroški staranja prebivalstva znatno povečali.

RAZLOG ZA OPTIMIZEM: Kljub opisanim izzivom se lahko z optimizmom zazremo v prihodnost.

Slovenija se je na lestvici Doing Business Banke Slovenije uvrstila med najboljše države. Tako je bil gospodarski razvoj v zadnjih letih podprt z dobrim poslovnim okoljem. Prav tako se Slovenija postavlja kot odlična destinacija za start-up podjetja, zlasti na področju tehnologije in digitalnih inovacij. Vlada je že predstavila več spodbud za podporo inovativnosti in digitalizaciji.

Vpliv geopolitike na poslovanje

Razvoj globalizacije je v zadnjem desetletju šel skozi tri različne faze.

Prva faza se je začela po letu 2015, ko je svet okreval po veliki recesiji. Glavno vprašanje v tem obdobju je bila bojazen pred preveč intenzivno globalizacijo, zlasti s Kitajske. V tem času smo bili tudi priča brexitu in množičnemu migrantskemu toku leta 2015 v Evropski uniji. Prav tako se je začela trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. Kljub tem dogodkom še ni bilo opaziti upočasnitve globalizacije.

Druga faza je nastopila med pandemijo covid-19, ko so se razkrile ranljivosti globalnih verig vrednosti. To se je zlasti pokazalo pri proizvodnji zaščitne opreme, kjer so določeni sektorji postali izjemno odvisni od posameznih držav. Kasnejše študije so sicer pokazale, da so ravno te globalne verige vrednosti omogočile hitro ponovno vzpostavitev proizvodnje in zadostnih zalog zaščitne opreme.

Tretja faza se je začela s krizo v Ukrajini in rusko-ukrajinsko vojno. To obdobje je izpostavilo vprašanje nacionalne varnosti in strateške suverenosti.

Pojavili so se pozivi k zmanjševanju odvisnosti od Rusije in Kitajske, kar je privedlo do širokega spektra omejitev izvoza tehnologij v ZDA. Tudi Evropska unija je sprejela številne protekcionistične ukrepe. Posledično bo globalizacija predstavljala izziv za podjetja, ki se bodo soočala z višjimi stroški, kar bo vplivalo na cene za potrošnike in obseg mednarodne trgovine. Delež mednarodne trgovine v BDP-ju se je zmanjšal za pet odstotnih točk od obdobja zadnje velike recesije.

Strah pred Kitajsko

Tuje neposredne investicije se zmanjšujejo. S 1.900 milijard leta 2007 so padle na 1.300 milijard lani. Protekcionistični ukrepi se širijo, število držav z ukrepi za preverjanje tujih investicij se je povečalo na 37. Razmerja se še zaostrujejo, kot kažejo nedavni ukrepi francoske vlade glede omejitev prevzemov francoskih podjetij tujih multinacionalk, zlasti kitajskih.

Ekonomist dr. Anže Burger

Čeprav so nekatere analize pokazale, da se je odvisnost od Kitajske v mednarodni trgovini zmanjšala, pa je treba poudariti, da so se te verige premaknile na druge lokacije, na primer v Vietnam, kar pa je povečalo odvisnost tega regijskega igralca od Kitajske. Zdi se, da je prihodnost globalizacije negotova, pri čemer se bodo odnosi med državami ter tokovi blaga in investicije nadaljevali počasneje ali stagnirali. Negotovo pa ostaja, ali se bo globalizacija umirila ali celo obrnila svoj proces nazaj.

Prehod v zeleno gospodarstvo

Prehod bo zahteval ustrezen vir energije in ključne surovine. Kitajska je že zdaj ključna igralka na tem področju in ima v lasti velik del ključnih surovin. Omejitve izvoza teh surovin s Kitajske lahko povzročijo ponudbeni šok, ki bi negativno vplival na gospodarstvo. Kljub temu obstajajo tudi alternative, kot so nove tehnologije na osnovi drugih materialov, ki bi lahko nadomestile pomanjkanje ključnih surovin.

Skrb za kibernetsko varnost

Poleg ekonomskih izzivov se srečujemo tudi z rastočimi kibernetskimi grožnjami. S povečevanjem digitalizacije postajajo omrežja bolj ranljiva za

39

Podjetja bodo prisiljena več vlagati v kibernetsko varnost, da se zaščitijo pred tovrstnimi napadi, kar bo privedlo do dodatnih stroškov, ki se lahko odražajo tudi v višjih cenah za potrošnike.

kibernetske napade. Nedavni napadi na kritično infrastrukturo, kot so plinovodi, internetne povezave in elektrarne, so opozorili na resnost teh groženj. Podjetja bodo prisiljena več vlagati v kibernetsko varnost, da se zaščitijo pred tovrstnimi napadi, kar bo privedlo do dodatnih stroškov, ki se lahko odražajo tudi v višjih cenah za potrošnike.

Pogled v prihodnost malih in srednjih podjetij

Čeprav stanje ni najslabše v primerjavi z drugimi državami, obstaja velik potencial za izboljšave, s katerimi bi lahko dosegli raven najrazvitejših držav. Osnovni problem predstavlja pomanjkanje reform. Srečujemo se z vedno višjimi davki in

40

Ekonomist dr. Anže Burger

prispevki, namesto da bi se usmerili k tržnim rešitvam, ki bi spodbujale konkurenco, na primer v zdravstvu.

V zdravstvenem sektorju smo priča reformam, ki zmanjšujejo konkurenco med zavarovalnicami, kar je nasprotno od potrebnega ukrepanja. Namesto ukinjanja ZZZS in uvajanja konkurence pri zavarovanju povečujemo prispevke in obvezne dajatve za dolgotrajno oskrbo ter dopolnilno zavarovanje. Ironično je, da se pričakuje podražitev zavarovanj, ki pa jih bo v končni fazi pokrival proračun – torej spet davkoplačevalci.

Podobno je stanje pri pokojninski reformi, kjer kljub staranju prebivalstva še vedno vztrajamo pri štiridesetletni delovni dobi. Izhodišča nove pokojninske reforme sicer ponujajo tudi dobre rešitve, kot so dodatno spodbujanje dela upokojencev in dvig minimalne upokojitvene starosti.

Gospodarski model Slovenije je dolgo temeljil na konkurenčnosti z nizkimi stroški, a s povečevanjem stroškov dela in dodatnim obremenjevanjem z davki in prispevki je industrija pod pritiskom. Strukturne reforme so nujne, če želimo povečati učinkovitost javnega sektorja, vključno z zdravstvom in pokojninskim sistemom. Treba je zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju in s tem omogočiti povečanje produktivnosti, kar bi lahko vodilo tudi do višjih plač v javnem sektorju, kjer imamo resen problem s številnimi deficitarnimi poklici.

V času naraščajočih globalnih šokov in negotovosti se moramo osredotočiti na zmanjšanje ranljivosti in povečanje agilnosti naših sistemov.

Ključne dimenzije za zmanjšanje ranljivosti so: spodbujanje konkurence in fleksibilnosti, ustvarjanje rezerv in razpršenih virov ter decentralizacija, ki zagotavlja avtonomijo nižjih ravni tako na ravni lokalnih skupnosti kot podjetij.

V praksi to pomeni, da morajo podjetja prilagoditi svoje poslovne modele za večjo robustnost in država ustvariti okolje, ki spodbuja te spremembe.

Zagotoviti moramo, da bodo tako država kot podjetja zmanjšala svojo ranljivost in se prilagodila na načine, ki povečujejo odpornost našega gospodarstva na prihodnje izzive.

Vloga države in prihodnost EU

Podjetja se bodo v prihodnje soočala z večjimi izzivi in zahtevnejšo državno regulacijo, medtem ko je v preteklosti trg sam določal primerjalne prednosti. Zdaj pa morajo države aktivno pristopiti s pomočjo gospodarske diplomacije in podpirati podjetja pri iskanju priložnosti tako doma kot v tujini. Ta vloga je še posebej pomembna zunaj Evropske unije. Podjetja se morajo pripraviti

na nov, fragmentiran (ne)sistem, ki ga oblikujejo bilateralni dogovori, ne pa multilateralizem, nepredvidljivost in ne dolgoročnost ter geopolitična trenja in vmešavanje držav v preskrbne verige.

Velik izziv je tudi strategija geopolitike, ki bo v prihodnosti narekovala premike na svetovni ravni in vplivala na razmerja med silami. Slovenija kot majhna država ima omejen vpliv, naslanjati se bo morala na Evropsko unijo in iskati svoj prostor znotraj nje, obenem pa kljub predvidljivim težavam podpirati širitev Unije na Balkan.

Pričakuje se tudi spremembe v načinu odločanja, ki bi lahko ogrozile suverenost držav članic. Tveganje predstavljajo tudi nove tehnologije, ki lahko vodijo v povečanje razlik med središčem in periferijo, kar zadeva razvitost, migracije in investicije.

Ta širitev lahko dolgoročno pripelje do večje centralizacije Evropske unije, ki že zdaj kaže znake neučinkovitega odločanja zaradi notranjih razhajanj. Pričakuje se tudi spremembe v načinu odločanja, ki bi lahko ogrozile suverenost držav članic.

Tveganje predstavljajo tudi nove tehnologije, ki lahko vodijo v povečanje razlik med središčem in periferijo, kar zadeva razvitost, migracije in investicije.

Slovenija mora izboljšati svoje poslovno okolje, ki temelji na izobraženi delovni sili in urejeni državi.

Poudarek mora biti na: privabljanju investicij, izkoriščanju poznavanja balkanskih trgov, krepitvi gospodarske diplomacije. Čeprav so pred nami zahtevna obdobja, ostajam optimist, saj je s pravimi strukturnimi ukrepi mogoče ohraniti stabilnost in rast ter se učinkovito spopasti s prihajajočimi spremembami!

Izbirajo nas najboljši. Že od leta 1989. www.arcadialightwear.com

42

Podpredsednik SBC

»Težava ni višina davkov.

Težava je, kaj dobimo za to, kar plačujemo. Čemu

plačevati nekaj, česar ne dobimo?«

K

ako bi s podjetniškega vidika ocenili iztekajoče se leto?

Letos je bilo okolje izjemno kompleksno.

Razvili sta se dve vojni, ena v srednji Evropi in druga na Bližnjem vzhodu, obenem se poleg Kitajske krepi tudi Indija in bojim se, da Evropa dolgoročno izgublja vpliv in mednarodno konkurenčnost. Slika EU je dokaj razdvojena: Nemčija se je žal zanašala na dokaj cenen ruski plin ter na sončno in vetrno energijo. Nasproti ji stoji Francija, ki stavi na jedrsko energijo, in to je na primer eden od mnogih, a ključnih razlogov za to, da evropski politiki v Bruslju ne najdejo skupnega jezika, kar ima seveda posledice tudi za gospodarstvo.

Izstop Velike Britanije iz Evropske unije in nadaljevanje tega procesa bi lahko vodila tudi do dejanske dezintegracije unije. To nas lahko kot majhno državo izjemno oslabi, kajti odvisni smo od partnerjev, ki imajo tudi svoje težave, te pa neposredno vplivajo na naše gospodarstvo. Nekatera podjetja se že prilagajajo spremenjenim razmeram z vstopom na nove trge, kot so Amerika, Japonska in Kitajska, kar pa seveda dodatno povečuje stroške in kompleksnost poslovanja.

Zato pričakujemo, da bi vlada pomagala domačemu gospodarstvu, ne pa, da uvaja nove davke in zaostruje že tako preobremenjeno poslovno okolje. Posledično pa izobraženi mladi odhajajo v tu-

jino, kar ustvarja dodatne težave pri pridobivanju potrebnih visokokvalificiranih kadrov.

Kako ste se v svojem podjetju letos spopadali z novimi birokratskimi ukrepi in preostalimi spremembami?

Smo dovolj velika organizacija, da se lahko prilagodimo novim ukrepom, seveda pa se je manjšim podjetjem veliko težje spopasti z vsemi novimi zamislimi, ki jih dobivamo. Od štempljanja do novih davkov ...

Podpredsednik SBC

43

Slovenijo tepe, da ima premalo strokovnjakov ter preveč lobistov in politikov. Tako Slovenijo ob iztekajočem se letu 2023 ocenjuje Igor Akrapovič, lastnik globalnega podjetja Akrapovič in podpredsednik SBC.

Kaj lahko podjetniki v Sloveniji storijo, da ustvarijo bolj stimulativno okolje in zagotovijo, da bodo njihovi glasovi slišani?

Sodelovali smo z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom na področju nagrajevanja zaposlenih. Ideja je bila, da bi podjetniki izplačali dobiček zaposlenim pod enakimi pogoji kot lastnikom, torej kumulativno 39-odstotni davek.

Podjetja bi lahko izplačala do 2,2-kratnika plače ali do maksimalno tretjino dobička zaposlenim. Ponder za posameznika, zaposlenega v podjetju, bi bil njegova povprečna mesečna plača, vključno z vsemi dodatki. Ta predlog je bil junija že skoraj usklajen in pričakovali smo njegovo sprejetje. A se je proces na neki točki ustavil in od takrat ni novih informacij. Prednost sistema je bila tudi, da praktično z ničimer ne bi obremenjeval proračuna, saj bi uspešna podjetja, ki dejansko plačujejo davke v Sloveniji, imela možnost izplačati del dobička zaposlenim, s čimer bi jih dodatno stimulirali, ter tako izboljšati svoj položaj in konkurenčnost na trgu dela. Kljub podpori sindikatov se ta predlog še ni uresničil.

44

Podpredsednik SBC

Opozarjate, da slovenska podjetja izgubljate konkurenčnost. Na katerih področjih to opažate?

Predvsem na najvišje plačanih delovnih mestih, kot so inženirji, magistri in doktorji znanosti. Težava je, da jih ne moremo primerno nagraditi, saj je vsakih tisoč evrov v zgornji 50-% dohodninski lestvici obremenjenih s 710 evrov plačila državi.

Poskusili smo praktično vse možnosti, vendar smo žal neuspešni zaradi populizma, ki prevladuje. Večina volivcev gleda na svoje interese in jih morda ne zanima, kaj se dogaja z ljudmi na visoko plačanih delovnih mestih, ki pa dejansko ustvarjajo nova delovna mesta. Dejstvo je, da ima vsak človek samo en glas na volitvah in da si seveda stranke poskušajo pridobiti čim več glasov, s tem pa ciljajo na svojo volilno bazo, ki pa morda ni sestavljena iz dokaj redkih visoko izobraženih kadrov.

Tudi politika prispeva svoj delež s stališčem, da ne bodo obremenili ljudi, ampak gospodarstvo.

Gre za eno temeljnih nerazumevanj politikov. Ne zavedajo se, da na koncu vsi stroški vedno padejo na zaposlene. Približno dobra tretjina prometa našega podjetja gre za plače. Moja naloga kot delodajalca je, da postavim primerna razmerja med plačami, država pa odmerja davke. Če se odloči, da bo od ljudi z malo višjimi ali visokimi plačami ekstremno veliko pobrala, to izmaliči celotno prihodkovno lestvico, kar na koncu pomeni, da se dejansko teži k egalitarnosti. Vendar to nikakor ni prava pot, ker vemo, da ne samo inženirji, ampak na primer tudi zdravniki odhajajo v tujino. Se morda zavedamo, da izobrazba zdravnika z opravljenim strokovnim izpitom lahko davkoplačevalce stane več kot 200.000 evrov? Morali bomo najti načine, kako zadržati te kadre v Sloveniji ter jih ustrezno nagrajevati in stimulirati.

Kakšna so vaša pričakovanja na trgu dela za prihodnje leto?

Opažamo, da se trg dela ohlaja. Veliko podjetij ima zaposlene že na čakanju, nekateri delajo samo štiri dni na teden. Podobno je tudi v Nemčiji, kjer velika podjetja ne delajo več neprekinjeno. Dokler so ti ljudje še vedno uradno zaposleni, se to še ne zazna na trgu dela. Ko pa enkrat dejansko izgubijo službe, bo seveda prepozno.

Posledično bo morda prihodnje leto celo lažje pridobivati kadre, vendar smo tudi mi nekoliko upočasnili zaposlovanje. V povprečju smo na leto zaposlovali okoli 200 novih sodelavcev. Zdaj pa smo to ustavili in poskušamo stabilizirati razmere, saj izjemno hitra rast skozi leta prinaša tudi nekatere negativne posledice, na katere se trenutno bolj osredotočamo.

Kakšna so vaša pričakovanja glede notranjepolitične stabilnosti v Sloveniji?

To je za nas velika enigma, saj se razmere spreminjajo zelo hitro, praktično iz dneva v dan, iz tedna

v teden. Zaradi tega nismo več povsem prepričani o stabilnosti. Nekateri so že zelo skeptični in si pripravljajo svoje rezervne scenarije. Tudi mi delujemo podobno in se pripravljamo na različne možnosti.

Kakšna so vaša pričakovanja v zvezi s predlogom o referendumu glede nove jedrske elektrarne?

Na področju sodelovanja med zasebnim sektorjem in državo sem zelo dejaven, a opažam dokaj pasivne procese in počasno izvedbo projektov.

Dolge razprave o prostorskih umeščanjih ovirajo hitro sprejemanje odločitev. Kljub temu se zavedam, da sončna in vetrna energija v kombinaciji z baterijskim shranjevalniki nista učinkoviti, posledica so in bodo visoki stroške energije.

Za primerjavo pa je na primer cena iz sicer res že amortizirane elektrarne Krško manj kot 30 evrov za megavat, iz potencialno nove NEK2 pa bi ime-

Podpredsednik SBC la okvirno ceno med 70 in 80 evri.

Glede financiranja menim, da bi lahko bila to javno-zasebna investicija, morda celo z večinskim zasebnim kapitalom. To bi zagotovilo transparentnost stroškov in financiranja ter pospešilo gradnjo.

Z ekipo mednarodnih strokovnjakov pripravljamo idejno podlago za model soinvestitorstva, ki ga bomo predstavili tudi vladi. Želim si, da bi morda že ob naslednjih volitvah za Evropski parlament izvedli tudi referendum, na katerem bi lahko ljudje jasno izrazili svojo voljo glede nove jedrske elektrarne.

Kaj lahko v 2024 podjetniki pričakujejo na davčnem področju?

Pričakujem, da bo vsaj del razbremenitev, o katerih smo govorili z gospodarskim ministrom, uresničen. To bi bil eden od res redkih in velikih korakov v pravo smer.

Dodatno obdavčevanje dobička je način, kako država preprosto in hitro pridobi več denarja, a vendar moramo biti pozorni na primerljivost davkov z drugimi, konkurenčnimi državami. Po drugi strani pa je treba razmišljati o davkih ne le v smislu dodatnega obremenjevanja, ampak tudi – in predvsem – kaj za plačane davke dobimo. Če bi na primer visoki davki pomenili izjemno kakovostno zdravstvo, učinkovite in hitre storitve sistemov v državi, ne bi bilo težav, nastanejo pa, ko plačujemo visoke davke in za to ne dobimo pravzaprav ničesar. To lahko dnevno spremljamo v neučinkovitem zdravstvenem sistemu, kjer denar odteka, rezultati pa so katastrofalni – kljub velikim vlaganjem. Razprave o tako imenovanem javnem zdravstvu so pogoste, a brez kakršnegakoli napredka. Razumevanje vzrokov težav je dobesedno javna tajna, vendar se jih žal nihče ne upa resno lotiti.

Kaj pričakujete v 2024 za Nemčijo?

V Nemčiji so trenutno na pomembni prelomnici, kjer bodo prisiljeni razmisliti o prilagoditvi časovnih načrtov za avtomobilski sektor, zlasti glede ciljev za hibridne in električne avtomobile do leta 2030 oziroma 2035. To je potrebno predvsem zaradi manjšega povpraševanja po električnih avtomobilih, kot je bilo pričakovano, kljub veliki proizvodnji in subvencijam. Subvencioniranje ni dolgoročno vzdržno, še posebej ker povzroča paradoks, kjer manj premožni prispevajo k nakupu dražjih električnih avtomobilov. Evropa in njene države pa morajo dodobra razmisliti o svoji davčni politiki in tudi nekritičnem deljenju nepovratnih sredstev, ki – kot že samo ime karikirano pove – premnogokrat končajo v dejanskem nepovratu.

Kaj pričakujete v 2024 za ZDA? V ZDA kljub političnim napetostim pričakujem stabilne gospodarske razmere. Trenutno visoka vrednost dolarja je ugodna za naš izvoz. Na drugi

45

strani pa je koristna tudi trenutno nekoliko nižja vrednost jena, saj do neke mere znižuje stroške naše nabave pri japonskih dobaviteljih, ki so ključni za dobavo posebnih titanovih zlitin, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji.

Kaj pričakujete v 2024 za Azijo?

Naša prodaja na Japonskem ostaja stabilna, medtem ko je Kitajska izjemno uspešna, zlasti v avtomobilskem sektorju. Kljub težavam s ponaredki na Kitajskem, ki jih zelo uspešno omejujemo. A vsekakor naši zvesti kupci iščejo originalne in kakovostne blagovne znamke.

Če se odloči, da bo od ljudi z malo višjimi ali visokimi plačami ekstremno veliko pobrala, to izmaliči celotno prihodkovno lestvico, kar na koncu pomeni, da se dejansko teži k egalitarnosti.˝ Kakšna so vaša naročila za 2024?

Letos smo imeli od avgusta do oktobra nekoliko manjšo prodajo, zato bo letna rast okoli sedem odstotkov. Pričakovali smo sicer več.

Kako se lahko SBC kot združenje spopade s prihodnjimi izzivi, še posebej zdaj, ko prehajamo v deseto leto delovanja kluba?

Res se trudimo, opozarjamo in delamo vse, kar je v naši moči, vendar nisem prepričan, ali smo dovolj uspešni. Večinoma smo preglasovani, skoraj povsod in vedno znova. Na žalost smo v položaju, ko si prizadevamo predvsem za to, da se stanje ne bi še poslabšalo, kar je res neverjetno. V zadnjih desetih letih opažamo izrazito negativno težnjo v odnosu do podjetnikov in podjetništva nasploh. Naša možnost za uspeh je dejansko omejena, ker nismo dovolj slišani, nimamo dovolj moči.

Morda bo treba v nekem trenutku sprejeti radikalnejše ukrepe, na primer po vzoru sindikatov, kajti podjetniki si zares želimo enkrat dokončno razjasniti razumevanje svojega položaj v družbi kot dejansko prvega, ključnega temelja razvoja in blaginje ter osnovo za vse preostale sisteme, ki morajo tvorno sodelovati v korist vseh državljanov.

A žal naš javni sektor trenutno nebrzdano raste.

Imamo več kot 190.000 zaposlenih, medtem ko jih je bilo ob osamosvojitvi le 85.000. Na drugi strani pa gospodarstvo potrebuje kvalificirane delavce, in če bi se jih le del preusmerjalo v zasebni sektor, bi to drastično spremenilo razmere – prispevki v blagajno bi se povečali, kar bi zmanjšalo potrebo po dvigovanju davkov. Če tega ne dosežemo, bomo ostali v trenutnem stanju, ki pa je tudi zaradi relativno starajočega prebivalstva na dolgi rok absolutno nevzdržno.

46

Podpredsednik SBC

Škoda, ki jo politika povzroča s svojimi ukrepi, se bo pokazala šele v naslednjih letih Podpredsednik SBC in ustanovitelj podjetja Dewesoft dr. Jure Knez

o analizi leta 2023 in pričakovanjih v letu 2024.

K

ako ocenjujete 2023 z vidika podjetništva? Čutimo ohlajanje gospodarstva, kar se odraža v padcu števila naročil v primerjavi z letom 2022.

Splošno mnenje je, da se gospodarske aktivnosti upočasnjujejo, kar vpliva na celotno poslovno okolje, zlasti v smislu dobavnih verig. Razmere so se sicer uredile in umirile, kar nam omogoča normalno pridobivanje komponent. Opažamo, da je v tujini lažje pridobiti kader, medtem ko je v Sloveniji to še vedno precej težje.

Podpredsednik SBC

47

48

Podpredsednik SBC

Kar zadeva slovensko politiko, se zdi, da ni pravega posluha za potrebe podjetnikov.

To se kaže v dodatnih obremenitvah in oteževanju pogojev dela, kar ima za posledico, da precej podjetnikov potiho zapušča državo.˝ Država je uvedla kar nekaj novih obremenitev v 2023. Kakšen je vpliv vladnih ukrepov na gospodarstvo?

Kar zadeva slovensko politiko, se zdi, da ni pravega posluha za potrebe podjetnikov. To se kaže v dodatnih obremenitvah in oteževanju pogojev dela, kar ima za posledico, da precej podjetnikov potiho zapušča državo. Ta težnja traja že kar nekaj časa, še posebej opazna je med startup podjetji, ki jim skladi tveganega kapitala praviloma predlagajo, naj raje izberejo registracijo podjetja zunaj Slovenije.

To kaže na to, da je podjetniško okolje v sosednjih državah veliko bolj privlačno in ugodno kot pri nas.

Kakšen je vpliv državnih politik na motivacijo in uspešnost startupov?

Podjetja znotraj EU danes zelo svobodno izbira-

jo svojo lokacijo delovanja. Ogromna škoda nam bo bolj jasna v naslednjih letih. Vendar pa sem prepričan, da bomo kljub temu slišali za mnoga uspešna podjetja, ki so jih ustanovili Slovenci. Ta dinamika je v veliki meri odvisna od državnih politik in pogojev, ki jih država ustvarja za podjetništvo.

Kakšna so vaša pričakovanja za leto 2024 na tujih trgih?

Naslednje leto je v Ameriki volilno leto, kar je vedno pomenilo zmanjšanje aktivnosti. Na trgih, kot sta Mehika in Brazilija, pa so obeti ugodni. V Evropi že čutimo gospodarsko ohlajanje, zato je težko napovedati razvoj dogodkov za naslednje leto. Mogoče je, da bodo razmere podobne kot letos, vendar obstaja tudi možnost večjih pretresov. V Aziji pa opažamo, da so nekateri trgi, kot je Indija, zelo stabilni, medtem ko države, kot so Japonska, Koreja in Kitajska, že nekaj let dajejo prednost lokalnim proizvajalcem. To predstavlja večje izzive za naše delovanje na teh trgih v naslednjem letu.

Kakšna so vaša pričakovanja za Slovenijo v naslednjem letu?

V Sloveniji smo že v letošnjem letu slišali napovedi o recesiji, kar smo do neke mere tudi občutili.

Podpredsednik SBC Kljub temu menim, da smo leto precej dobro preživeli. Slovenija je odvisna od usmeritev v Evropi, zlasti glede zmanjševanja naročil. Tako kot bo delovala Evropa, bo delovala tudi Slovenija. Veliko bo odvisno od odločitev evropskih voditeljev, na primer glede obrestnih mer, ki bi lahko vplivale na gospodarstvo. Obstaja možnost, da bomo občutili večje padce.

Rekli ste, da čutite nekaj ohlajanja gospodarstva.

Kljub temu so bili vaši poslovni rezultati izjemni?

V 2023 pričakujemo vsaj 20-odstotno rast, ki izhaja iz naročil, oddanih v letu 2022. Na začetku leta smo imeli šestmesečni dobavni rok, ki nam ga je uspelo skrajšati na dva meseca. To pomeni, da smo optimizirali svoje proizvodne procese in zdaj proizvajamo več, kot je trenutno povpraševanje na trgu.

Po dvigu stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) bomo pobrali manj davka, kot če bi znižali davčno stopnjo. To se sliši kot nenavadna logika, ampak resnično drži.

Kako solastništvo v podjetju vpliva na vaš odnos z zaposlenimi v času negotovosti? Že nekaj časa se pogovarjamo o zaključevanju velikega razvojnega cikla, ki trenutno poteka v podjetju, in rešujemo ga z novimi izdelki. To nam bo omogočilo dostop do novega dela trga, ki ga do zdaj nismo imeli. S tem in z novimi produktnimi linijami, ki jih načrtujemo predstaviti aprila na naši največji konferenci do zdaj, kamor bomo povabili 500 partnerjev in strank, se spopadamo s temi izzivi. Ta dogodek in nov razvoj dajeta podjetju nov zagon. Aktivno se pogovarjamo in si prizadevamo za vse potrebno, da bo podjetje še naprej uspešno.

Ali še vedno zagovarjate davčno razbremenitev z uvedbo davčne kapice?

Trenutno nismo priča razbremenitvi, temveč dodatnemu obremenjevanju, kar je zagotovo korak v napačno smer. Vsak davek, ki se zviša nad razumno mero v primerjavi z drugimi državami, ne bo učinkovito pobran v tej državi. Po dvigu stopnje

49

davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) bomo pobrali manj davka, kot če bi znižali davčno stopnjo. To se sliši kot nenavadna logika, ampak resnično drži.

Kako se spopadate s privabljanjem delovne sile v konkurenci s Srbijo in Hrvaško ob upoštevanju paketov, ki vključujejo finančne in druge ugodnosti?

Poskušamo stabilno zaposlovati ter ne delamo razlik med obstoječimi in novimi zaposlenimi.

Res pa je, da se tujci, ko razmišljajo o delu v Sloveniji, pogosto odločajo za Hrvaško ali Srbijo, kjer ponujajo zelo dobre pakete za digitalne nomade, ki jih pri nas nimamo. To je zame osebno nerazumljivo, saj sposobni inženirji ustvarjajo dodano vrednost, a se zdi, da ne naredimo dovolj, da bi jih pritegnili.

Kdaj bo politika po vašem začela sprejemati ukrepe, ki bodo do gospodarstva bolj stimulativni?

Opažamo veliko neenotnost in neodzivnost vladnih organov. Kljub podobnim opozorilom in sporočilom gospodarstva se zdi, da naše predloge ignorirajo. Bojim se, da bo treba počakati na resnične težave, preden se bo začelo kaj premikati v pravo smer.

Ko enkrat stvari začnejo iti narobe, se na površju pojavijo vse napake, ki smo si jih privoščili v tem obdobju. Namesto da bi zmanjšali birokracijo, jo še povečujemo, in namesto da bi zniževali obremenitve, jih še višamo. To ima svoje posledice.

Kakšna bo po vašem mnenju Slovenija leta 2030?

Predvidevam, da bo Slovenija leta 2030 dežela, kjer nam bo uspelo poenotiti vsaj deset temeljnih vrednot, ki bodo vodilo vsake vlade. Želim si, da začnemo razpravljati o tem, česa si želimo za Slovenijo. Verjamem, da zmoremo te cilje zapisati in jih nato upoštevati pri oblikovanju političnih in gospodarskih programov. V zgodovini so bili uspešni tisti narodi, ki so se poenotili glede svojih načrtov in ciljev, četudi ti načrti niso bili idealni.

Ključno je, da vsi delujemo v isti smeri.

Kakšen je vaš načrt za prihodnje leto?

Naš glavni načrt za prihodnje leto vključuje uvedbo novih produktnih linij. Prav tako smo dosegli pomemben korak z nakupom zemljišča za gradnjo novega proizvodnega kompleksa. Ta projekt, imenovan Mesto akrobatov, obsega 100.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin in pisarn.

Doslej smo delovali v prostorih starih tovarn, zato je zdaj čas za korak naprej. Upam, da nam bo uspelo. Ta novi prostor bo pravi »inženirski legoland«, raj za vse, ki se želijo preizkušati, učiti in delati v varnem okolju.

52

Pogovor: Lidija Jerkič

Odgovorni sindikalizem,

pogled naprej in iskanje ravnotežja.

To je zelo težko.

K

ako bi ocenili trenutno stanje javnega sektorja v Sloveniji?

Z vidika delavskih pravic lahko povem, da se v sindikatih pogosto srečujemo z nerazumevanjem kolegov iz javnega sektorja. Mnogi zaposleni v zasebnem sektorju so prepričani, da je javni sektor odveč. Mislijo si, da so javni uslužbenci tisti, ki vedno protestirajo na ulicah in dobijo, kar želijo, če le dovolj glasno zahtevajo. Prepričani so, da so preveč plačani za premalo dela.

Po drugi strani pa kolegom v zasebnem sektorju vedno znova pojasnjujem, da to ni res. Definicija javnega sektorja je namreč zelo široka. Ne zajema le uradnikov – večina ljudi v javnem sektorju ponuja storitve, ki so ključne za naše vsakdanje življenje. Najmočnejše gospodarstvo je brezpredmetno, če so ljudje bolni, če nimajo vrtcev ali če se

Kako vidi javni sektor, gospodarstvo in podjetništvo, pa tudi družbene razmere in aktualno vlado, v pogovoru z Lidijo Jerkič, članico Državnega sveta Republike Slovenije in predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Pogovor: Lidija Jerkič

53

Javni sektor v zgodovini pogosto plačuje ceno za družbene izzive.”

54

Pogovor: Lidija Jerkič

otroci ne morejo šolati. Prav tako je pomembno, da so naše meje varne.

Javni sektor v zgodovini pogosto plačuje ceno za družbene izzive. Ko smo vstopili v Evropsko unijo in prevzeli evro, so bile plače v javnem sektorju, da bi izpolnili fiskalna pravila, zamrznjene. Enako je bilo med finančno krizo.

Mnogi podjetniki menijo, da je v javnem sektorju nujno potrebna temeljita prenova. Z vsako novo vlado pridejo novi ljudje, a ko ta vlada odstopi, ti pogosto ostanejo na svojih mestih. Ker se v naši državi vlade pogosto menjajo, to vodi v naraščanje števila zaposlenih v javnem sektorju.

Kljub temu pa v ključnih službah javnega sektorja primanjkuje kadra in mnogi so slabo plačani, kar povzroča stalne težave in nezadovoljstvo.

Z vsako novo vlado pridejo novi ljudje, a ko ta vlada odstopi, ti pogosto ostanejo na svojih mestih.

Ker se v naši državi vlade pogosto menjajo, to vodi v naraščanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Kljub temu pa v ključnih službah javnega sektorja primanjkuje kadra in mnogi so slabo plačani, kar povzroča stalne težave in nezadovoljstvo.”

Kaj pa stanje slovenskega gospodarstva?

Iz krize med letoma 2009 in 2012 je gospodarstvo izšlo precej prečiščeno. Ostala so močna podjetja, ki so trenutno v dobrem stanju. Žal se mi zdi, da se najboljša slovenska podjetja pred javnostjo večinoma skrivajo, čeprav imamo kar nekaj odličnih podjetij. Slovenci smo znani po svoji iznajdljivosti, delavnosti in naprednosti, zlasti v težkih okoliščinah.

Ko govorimo o gospodarstvu, je občutek pogosto negativen, a kljub temu mnogi zaposleni v podjetjih cenijo svoje delodajalce bolj kot različne institucije. Kljub omejitvam verjamem v velik potencial našega gospodarstva. Obenem pa menim, da v Sloveniji trenutno ni mogoče ustanoviti velike avtomobilske tovarne zaradi pomanjkanja delovne sile, ki je postala širši problem.

Na gospodarstvo ne gledam le skozi prizmo delodajalskih organizacij. Te organizacije se mi zdijo preveč usmerjene v svoje interese in aktualne razprave o zakonu o delovnih razmerjih to potrjujejo. Čeprav je naše gospodarstvo stabilno in ima velik potencial, se pri pogajanjih kot socialni partnerji srečujemo z različnimi izzivi. To pa ne odseva nujno stanja gospodarstva, temveč smer socialnega dialoga.

Pogovor: Lidija Jerkič

Kako bi opisali trenutne družbene razmere v Sloveniji?

Ko Slovenec zapusti domovino, se ob vrnitvi pogosto zave, da v Sloveniji vendarle ni vse tako slabo. Podobno spoznanje lahko pridobiš, če se izklopiš iz medijev in opazuješ realno življenje večine Slovencev. V Sloveniji, če izvzamemo petino ljudi, ki živi v pomanjkanju, je situacija splošno gledano dobra. Slovenija je še vedno socialna država z dostopnim šolstvom, vrtci in zdravstvom, čeprav se ta dostopnost žal zmanjšuje.

Kot državljani smo zelo politično angažirani. Kritiziramo pogosto, a redko smo pripravljeni prevzeti odgovornost. Ta miselnost izhaja deloma iz zgodovine naše države, deloma pa iz ostankov prejšnjega sistema. Seveda ne smemo pozabiti na vpliv medijev, kjer velja, da bolj kot je senzacionalistično, bolj je zanimivo. Prav to vpliva na trenutno politično ozračje.

Osebno bi si želela stabilne vlade, ki bi trajala več mandatov, ne glede na njeno politično usmerjenost. To bi nam omogočilo, da ne delujemo zgolj kratkoročno. Zdi se, da vsaka vlada sledi podobnemu vzorcu: v prvih šestih mesecih želi spremeniti svet, nato ugotovi, da nekatere spremembe niso izvedljive, in po dveh letih so vsi – tako vlada kot državljani – utrujeni in iščejo nove rešitve. Menim, da Slovenija po nepotrebnem zaostaja. Čas je, da se kot državljani odločimo, česa si res želimo.

Kako pa ocenjujete aktualno vlado?

Vlade pri nas menjavamo prehitro. V osnovi se zdajšnja ne razlikuje veliko od prejšnjih. Spomnimo se na primer vlad Mira Cerarja in Marjana Šarca. Ker ne obstaja formalno izobraževanje za vodenje države, novince v politiki hitro »posvojijo« izkušeni politiki.

Vsaki dosedanji vladi sem osebno dala nekaj časa, da se uči iz svojih napak. Nekatere odločitve mlajših politikov pripisujem njihovi naivnosti. Tako Cerar kot Šarec sta začela s široko demokracijo in vključevanjem različnih mnenj, a kasneje tega nista več upoštevala. Kako bo s trenutno vlado, ne vem. Začela je z veliko zagona, a je naletela na ovire. Če se bodo iz teh izkušenj kaj naučili, potem verjamem, da lahko postanejo dobra vlada. Pozitivno je, da obravnavajo socialne teme, kar je všeč sindikatom, hkrati pa je prisoten občutek, da včasih poslušajo tudi mnenja delodajalskih organizacij.

A zdi se, da finančni interesi še vedno prevladujejo. Kljub vsemu pa je trenutna vlada prinesla določene izboljšave. Upam, da bodo hitro »zrasli« in politični sceni delovali bolj zrelo.

Vaš odziv na predlog o spremembi davčnih lestvic v času Janševe vlade je bil, da je težko pojasniti, zakaj so sindikati proti. Lahko razložite?

V omenjenem zakonodajnem paketu nismo na-

55

sprotovali zgolj spremembi davčnih lestvic, ampak smo med drugim nasprotovali tudi ukinitvi zgornjega razreda, torej 50-odstotni obdavčitvi, zniževanju davka na dobiček pravnih oseb ter znižanju obdavčitve nepremičnin in delnic.

Z zmanjšanjem prihodkov iz dohodnine in drugih virov se pojavlja vprašanje, kako nadoknaditi izgubljene prihodke. Ta vidik se pogosto spregleda. Razlog za naše nasprotovanje je bil preprost: neuravnotežen proračun na koncu vedno bremeni državljane. Manj sredstev v proračunu pomeni manj socialnih pravic, manj sredstev za zdravstvo in šolstvo. Nekateri si lahko privoščijo plačilo teh storitev iz lastnega žepa, mnogi, ki jih sindikati predstavljamo, pa ne. Po predlagani davčni reformi bi bila večina teh ljudi bogatejša zgolj za sto evrov letno, medtem ko bi posamezniki z višjimi dohodki pridobili od 800 do 900 evrov.

Debata o razlikah v 50 evrih na letni ravni ne bo rešila problematike nizkih dohodkov in ne bo izboljšala konkurenčnosti v razvojno usmerjenih poklicih. V preteklih 20 letih smo uspešno razbremenili nižje dohodkovne skupine, medtem ko smo višje obremenili, kar je vodilo k zatiranju srednjega razreda. OECD nas že dalj časa opozarja na previsoko obremenitev plač in premajhno obremenitev kapitala. V prihodnji davčni reformi moramo zagotoviti podporo tudi srednjemu razredu.

Zakaj se nenehno pojavlja antagonizem med sindikati in delodajalci v Sloveniji? Ali menite, da obstaja možnost sodelovanja za doseganje skupnih ciljev?

Razlika med bruto in neto plačami je večna tema razprave in v osnovi predstavlja odsev našega socialnega sistema. Ta razkorak bi lahko nadomestili iz drugih virov, denimo z davkom na dobiček podjetij. Prav tako vidimo potencial v obdavčitvi nepremičnin in davku na dodano vrednost. Kljub temu se sindikati ne bodo odpovedali stabilnima pokojninskemu in zdravstvenemu sistemu. Potrebujemo celo več financiranja, ne manj. Plače je mogoče razbremeniti samo, če je zagotovljeno, da se izgubljena sredstva nadomestijo drugje, sicer bomo imeli manj sredstev za socialne pravice.

Sindikati bodo vedno stali za tistimi z nižjimi dohodki.

Tema bruto in neto plač je zapletena. Skupaj z delodajalskimi združenji razmišljamo o novem plačnem modelu, predvsem za zasebni sektor.

Prav tako analiziramo evropske plačne sisteme.

Ko bomo dosegli primerno davčno reformo, bomo našli skupno rešitev. Kar zadeva državno upravljanje te razlike, še nisem naletela na prepričljivo analizo. Resda mnogi kritizirajo državno birokracijo, a potrebujemo jasnejše in bolj konstruktivne pristope k reševanju te problematike.

56

Pogovor: Lidija Jerkič

Ali menite, da je Ekonomsko-socialni svet trenutno v Sloveniji načet ali oslabljen?

Seveda je oslabljen, a ne nujno od letos. V zadnjih letih smo bili priča več podobnim epizodam. Glede na nedavne pogovore bo težko ponovno sedeti za pogajalsko mizo. Škoda je, da je za sindikate in delodajalce sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje edina možnost. Socialni dialog se začne pred uradnimi postopki. Ko pride na vrsto pokojninska reforma, se začetne točke predstavijo ESS, nato pa se oblikuje pogajalska skupina, ki določa podrobnosti. Če opustimo socialni dialog, opustimo ta proces. To je še posebej pomembno pri pokoj-

ninski reformi, ki vpliva na vse in je del načrta za okrevanje.

Kakšen pa je vaš pogled na odgovorno podjetništvo in odgovorni sindikalizem?

Zelo mi je všeč, ko podjetja vodijo podjetniki, in manj, ko jih vodijo menedžerji. Med podjetniki najdemo tiste, ki razmišljajo dolgoročno in jih ne skrbi, če poslovanje v enem letu ni idealno, saj so prepričani, da bo naslednje leto boljše. Podjetniki velik poudarek namenjajo medosebnim odnosom: vzpostavljajo stik z ljudmi, vstopajo mednje in neprijetne situacije rešujejo s pogovorom. Menedžer-

Pogovor: Lidija Jerkič

57

voljnimi ljudmi, je težko spremeniti njihova stališča. Taki odnosi so pogosto polni nesporazumov in redko povsem pozitivni.

Ali menite, da populizem predstavlja nevarnost za sindikalizem?

Odzivi ljudi na določene situacije so zelo različni: nekateri se zatečejo k populizmu, drugi postanejo pasivni. Ko se težave nadaljujejo nekaj časa, ljudje postanejo otopeli. V podjetjih opažam, da so bili nekateri predsedniki sindikatov na začetku svoje kariere zagnani in dosledni, zdaj pa se umikajo od ljudi. Včasih se zdi, da je ocena vodstva drugačna od ocene zaposlenih, ta razlika pa je pogosto posledica srednjega managementa. Skratka, to je zapleteno in verjamem, da ima vsak svoj edinstven pogled.

Ko Slovenec zapusti domovino, se ob vrnitvi pogosto zave, da v Sloveniji vendarle ni vse tako slabo. Podobno spoznanje lahko pridobiš, če se izklopiš iz medijev in opazuješ realno življenje večine Slovencev.”

Na soočenjih se vedno pričakuje, da bosta predstavnika sindikata in delodajalca medsebojno ostra in uničujoča. A tako kot predstavniki delavcev tudi predstavniki delodajalskih organizacij resno zastopajo interese svojih članov. Oba imata prostovoljno članstvo. Če jasno ne izražajo interesov svojih članov, se bodo ti spraševali, zakaj plačujejo članarino. To velja za obe strani.

ji pogosto tega ne počnejo. V mislih imajo svoj cilj, svoj načrt, ki ni nujno dolgoročen. Včasih imam občutek, da ne znajo najbolje ravnati z ljudmi.

Odgovorno podjetništvo pomeni skrbeti ne samo za lasten profit ali podjetje, ampak tudi za zaposlene, poslovne partnerje in okolje. Po drugi strani pa odgovorni sindikalizem predstavlja nekaj podobnega. Zahteva vpogled v prihodnost, sposobnost izražanja in pojasnjevanja lastnih skrbi. Ko uprave in sindikati najdejo skupno točko in poskušajo najti rešitev, ki ustreza obema stranema, takrat sistem deluje najbolje. A odgovorni sindikalizem ni vedno preprost. Ko imate opravka z jeznimi in nezado-

Kaj čaka Slovenijo v letu 2024?

Trenutno opažamo nekakšne črne scenarije, vendar se take napovedi pojavljajo vedno znova. V tem času skrbno beležimo vsakega odpuščenega delavca – ko smo zaposlovali ali nam je primanjkovalo ljudi, nismo bili tako natančni. Po moji presoji leta 2024 ne bomo v bistveno slabšem položaju kot danes. Morda bo prišlo do rahlega ohlajanja, kar se mi zdi popolnoma logično – po dveh letih spopadanja z boleznijo covid-19 smo morali nadomestiti izgube. Če se bo gospodarstvo rahlo ohladilo, ne bo nobene škode. Do leta 2030 imam občutek, da bomo ostali tam, kjer smo zdaj.

Vprašanje je, ali imamo željo po spremembah.

Slovenci si vedno želimo več in boljše, a sebe ne želimo spremeniti. Ko je čas za akcijo, pogosto oklevamo. Če bomo šli naprej tako kot doslej, bomo zaostajali za tistimi, ki so bili na začetku za nami.

Sinteza Sinteza tehnologije, tehnologije, oblikovanja oblikovanja inin trajnosti . trajnosti .

Plavajoče okno Zero Sash

by AJM. Plavajoče okno Zero Sash by AJM.

www.ajm.si www.fenster-ajm.at

AJM kot sinonim za inovativni svet stavbnega pohištva

Okno Zero Sash by AJM prejelo ugledno mednarodno nagrado Slovensko podjetje AJM okna-vrata-senčila že več kot 30 let stopa v ospredju proizvodnje stavbnega pohištva. Podjetje z družinsko tradicijo svoj uspeh gradi na široki paleti izdelkov, ki so inovativni, tehnično dovršeni in trajnostno zasnovani. Letošnje koledarsko leto zaključujejo na enega izmed najlepših načinov, in sicer s prestižnim nazivom German Design Award Winner 2024.

N

a prvi pogled se zdi, da na področju stavbnega pohištva ni veliko prostora za inovativno oblikovanje. Vendar pri AJM dokazujejo prav nasprotno. Njihova ekskluzivna linija Zero Sash, kamor spada tudi nagrajeno okno, je sinonim za sodobni okenski dizajn. Znotraj nje najdemo okna, drsne stene, balkonska in vhodna vrata.

Linija je že v preteklosti požela precej pozornosti tudi zato, ker gre za ekskluzivne, nekatere patentirane rešitve, ki jih ni mogoče najti drugje. Naj poudarimo le vhodna vrata, ki so v celoti v videzu stekla, nevidne okvirje drsnih sten in kljuke, nameščene v steklo na krilu okna.

Poudarek na minimalizmu in čistih linijah, na občutku prostornosti in preprostosti

Naziv German Design Award Winner 2024 je prejelo t. i.

Plavajoče okno iz omenjene linije Zero Sash. Gre za okno, vgrajeno v stekleno steno, ki daje občutek okna, plavajočega na stekleni površini. Zunanji videz okna in steklene stene je izredno minimalističen. Gre za videz neprekinjene steklene površine med obema elementoma. Ločnica med oknom in stekleno steno je samo emajlirani črn rob krila okna. Krilo okna je namreč, kar je osnovna značilnost linije Zero Sash, v celoti stekleno. Na notranji strani steklena stena in Plavajoče okno ustvarjata občutek prostornosti in maksimalne poveza-

nosti notranjega okolja z zunanjim svetom. Prav tako okno dosega tudi odlične rezultate energetske učinkovitosti in kot tako predstavlja most med oblikovanjem, tehnologijo in trajnostjo.

Priznanje za vse

Plavajoče okno Zero Sash by AJM je nagrado prejelo v kategoriji »Excellent Product Design«. Iz podjetja ob tem sporočajo, da je »prestižna nemška nagrada German Design Award potrditev, da inovativnost podjetja ne pozna meja.

Veseli nas, da se je Plavajoče okno izkazalo kot izjemno v oblikovanju in funkcionalnosti«. Dodajajo, da »to priznanje ni le za podjetje AJM, je za vse, ki se v industriji stavbnega pohištva trudijo delati kakovostno in zunaj okvirjev«. Prejeto priznanje razumejo tudi kot nadaljnjo zavezo k razvoju okenskih rešitev po najvišjih standardih.

German Design Award podeljuje German Design Council, ki je eden od vodilnih centrov za oblikovanje na svetu. Nagrado podeljujejo tistim projektom, ki predstavljajo pionirski napredek k svetovni oblikovalski krajini. Za podelitev nagrad je odgovorna neodvisna mednarodna žirija, ki jo sestavljajo strokovnjaki, ki so predstavniki oblikovalske stroke na področju industrije in izobraževanja.

Prepoznana inovativnost

German Design Council pa AJM ni nagradil prvič. Leta 2021 je podjetje za svoja vhodna vrata prejelo ugleden naziv German Innovation Award Winner. Nagrada za inovativnost je bila prejeta za nov način upravljanja vhodnih vrat na daljavo s pametnimi aplikacijami, kot je Amazonova Alexa.

Pri AJM v svoje izdelke vpletajo tudi trajnost, saj se zavedajo, da je ta ključna za prihodnost. Njihovi energetsko učinkoviti izdelki prinašajo prihranek energije, s standardoma – kakovostnim ISO 9001 in okoljskim ISO 14001 – pa k boljši prihodnosti prispevajo tudi s svojimi poslovnimi procesi.

Pri AJM ne počivajo na dosežkih, ampak še naprej razvijajo tako upravljanje stavbnega pohištva z umetno inteligenco kakor tudi stavbno pohištvo, ki združuje inovativen dizajn in kakovost. Prepričani so, da sodobno stavbno pohištvo ni le nujen in praktičen element objekta, pač pa tisti ključen element, ki definira karakter objekta in izboljšuje bivanje.

60

Kadri

Dobro počutje in prosti čas kadrom še nikoli nista bila tako pomembna

Kako do pravih kadrov v času rekordno visoke zaposlenosti, je eno od najbolj aktualnih vprašanj za podjetja. Po katerih znanjih najbolj povprašujejo podjetja? Kakšne kadre iščejo? Kaj od podjetij pričakujejo talenti? Kako pomembni so zanje trajnostne prakse in imidž podjetja?

Kakšne pakete naj oblikujejo podjetja, če želijo biti zanimiva za talente? Na ta vprašanja odgovarja Saša Boštjančič, ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com.

G

lede na gospodarsko ohlajanje – ali se bo trend pri iskanju delovne sile spremenil oziroma obrnil v smer, da bo lažje dobiti kadre?

Slovenija se, podobno kot druge razvite evropske države, že sooča z izzivi gospodarskega ohlajanja in naraščajoče ekonomske negotovosti. Zato ocenjujem, da bomo spet priča novim spremembam na trgu dela, kar zadeva brezposelnost oz.

zaposlenost. Če se je v zadnjih letih med delodajalci odvijal boj za prave kadre, kjer je lahko izbiral iskalec nove zaposlitve in ne delodajalec, menim, da se bo ta trend že kmalu, ko bo spet na voljo več kadra, prevesil v smer delodajalca.

Trenutno v Sloveniji še vedno beležimo rekordno nizko brezposelnost, ta znaša 4,7 odstotka (konec oktobra je bilo registriranih brezposelnih 47.232 oseb). To pomeni, da lahko govorimo o skoraj polni zaposlenosti, saj vemo, da nas je malo več kot dva milijona in od tega malo več kot 628 tisoč upokojencev. Vir: https://www.ess. gov.si/partnerji/trg-dela/trg-dela-v-stevilkah.

Smo na točki, ko je skoraj vsako delovno mesto težko zapolniti, saj se tudi delavce za mnogo preprostih del že išče z lučjo pri belem dnevu.

Zaradi razmer, ki smo jim priča v svetu (trenutno v naši bližini divjata kar dve vojni, imamo energetsko draginjo in posledično visoko inflacijo, avgusta so nas prizadele poplave, opažamo pa tudi hitro gospodarsko ohlajanje največjih, kot sta Nemčija v Evropi in Kitajska v Aziji), je pričakovati, da se bo trend ohlajanja vsekakor občutil tudi v Sloveniji (podatki kažejo, da se pričakovani proračunski primanjkljaj v letu 2024 zvišuje na malo več dve milijardi evrov oz.

3,3 odstotka BPD). To bi se lahko zgodilo še pred

Kadri

61

62

Kadri

začetkom pomladi. Vsak dan sem v stiku z mnogo delodajalci in veliko jih je že ustavilo novo zaposlovanje, nekateri pa tudi že napovedujejo odpuščanja.

Da, pričakovati je več delovne sile na trgu dela, vendar je ne bo toliko kot ob zadnji recesiji, tj. leta 2014, ko smo v Sloveniji beležili rekordno brezposelnost (120 tisoč brezposelnih). Vemo, da delodajalci med zadnjimi spustijo najboljši kader (tj. kader s specifičnimi znanji in kompetencami). Tako bo tudi v prihodnje, v primerih odpuščanj bodo te zadrževali in jih poskušali obdržati do zadnjega.

Kakšni so ta trenutek glavni trendi pri zaposlovanju?

Trendi se tudi tu spreminjajo, tako kot se stalno spreminja trg dela. Vemo pa, da še nobena kriza ni nikoli tako pomešala kart, kot jih je koronakriza. Prišli smo v nova obdobja in spremembe so se dogajale na obeh straneh odnosa delavec - delodajalec. Tisti delodajalci, ki so zaradi zaprtja družbe utrpeli največjo škodo in posledično odpuščali, so že pred tem težje privabili takrat že tako deficitaren kader. Po koronakrizi so ga dokončno izgubili, ker so se njihovi bivši zaposleni zaposlili v stabilnejših branžah. Tisti, ki so delali dobro in jih pandemija ni prizadela,

Miselnost, da so zaposleni največji kapital, bodo dobri delodajalci prenašali tudi v leto 2024.” pa so vse napore vlagali v to, da so kader obdržali: svoje zaposlene so ne samo slišali, temveč jih tudi poslušali, jim omogočali dobro počutje (tudi psihično) na delovnem mestu, seveda tudi hibridno delo, ki ga prej po večini niso poznali, in fleksibilen delovnik, ki omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Miselnost, da so naši zaposleni naš največji kapital, bodo dobri delodajalci prenašali tudi v leto 2024. Ti bodo torej še več časa in sredstev namenjali gradnji in razvoju blagovne znamke delodajalca – in to vse od prvega stika (izkušnje) s potencialnimi kandidati do razvoja in zadrževanja najboljših v svojih sredinah. Velik poudarek bodo dobri delodajalci še naprej dajali tudi temu, da bodo skrbeli za dobro počutje in zdravje sodelavcev ter seveda omogočali pošteno plačilo za dobro opravljeno delo. V ospredju pa bo tudi to, da se bodo organizacije trudile ustvarjati okolja vključevanja, kjer se bodo vsi zaposleni, ne glede na svoje ozadje, počutili

Kadri

spoštovane, cenjene ter bodo imeli občutek, da so pomembni, poudarek bo na ključni vlogi pri spodbujanju kulture učenja in pridobivanju novih spretnosti, agilnih metod učenja. Učenje in vključitve platform, ki bodo temeljile na umetni inteligenci, bodo postale pogoste prakse.

Raziskava zavoda za zaposlovanje kaže, da je kar 109 poklicev v primanjkljaju in samo 35 poklicev v presežku.

Kdo danes bolj nagovarja koga: podjetja delavce ali delavci podjetja?

Zanimivo vprašanje. Zadnja leta, še bolj pa po koronakrizi, se je ta trend prevesil na stran delavcev. Torej je delavec trenutno v situaciji, ko lahko izbira, in ne obratno. Osebno menim, da bi bilo prav, da se tehtnica zelo očitno ne bi prevesila v eno ali drugo smer, temveč da bi bila razmerja izravnana. Zakaj se je to zgodilo, me sprašujejo mnogi kadroviki, in odgovori se nam nazorno kažejo kar sami od sebe. Naj omenim bistvene: demografske spremembe (podatki kažejo, da imamo negativni prirast, da bomo leta 2025 Slovenci po starosti prebivalcev peti na svetu, povprečna starost Slovenca je danes 44 let, državljanov iz tretjih držav, npr. Filipincev, o njihovem zaposlovanju se danes med delodajalci veliko govori, pa le 22 let), občutno gospodarsko okrevanje po koronakrizi, kar pomeni večje potrebe po novem kadru in posledično več delovnih mest, strukturno neskladje, saj se mladi pogosteje odločajo za poklice na področju poslovnih, pravnih, upravnih ved in še vedno manj za področja, ki jih delodajalci najbolj potrebujejo, za naravoslovje in tehniko. To pomeni, da se kader, ki ima specifična znanja in izkušnje iz npr. naravoslovja in tehnike, zaveda svoje vrednosti in cene. Večja je ozaveščenost zaposlenih, v kakšnem delovnem okolju želijo delati, pomembni so jim rast plač, delovni pogoji in še bi lahko naštevali.

63

Po katerih kadrih slovenska podjetja trenutno najbolj povprašujejo?

Delodajalci trenutno povprašujejo po praktično vsem kadru. Če smo še pred leti lahko govorili, da delodajalci najbolj iščejo delavce za delo v proizvodnji, natakarje, kuharje, skladiščnike, prodajalce, orodjarje, ključavničarje, CNC-operaterje, vse vrste inženirjev, delodajalci danes povprašujejo po praktično vseh vrstah ustrezno usposobljenega kadra. Menim, da smo danes na točki, ko lahko rečem, da je že skoraj vsako delovno mesto težko zapolniti, saj se tudi delavce za mnogo preprostih del že išče z lučjo pri belem dnevu, česar v preteklosti nismo poznali.

Po podatkih Poklicnega barometra 2023, ki ga vsako leto opravi Zavod RS za zaposlovanje, pa lahko vidimo, da se v prihodnjem letu še vedno predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih, inženirjev kemije, veterinarjev, strokovnjakov za razvoj kadrov in karierno svetovanje, sistemskih administratorjev, mehanikov in serviserjev elektronskih naprav, da ne naštevam še drugih.

Zavodova raziskava kaže, da je kar 109 poklicev v primanjkljaju in samo 35 poklicev v presežku.

Vir: https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/ poklicni-barometer/ Kakšna so pričakovanja podjetij do kadrov? Koga oziroma kakšne veščine iščejo?

Na našem zaposlitvenem portalu, ki je trenutno eden izmed večjih v Sloveniji (in edini v slovenski lasti, na to sem res ponosna), dnevno objavimo tudi več kot 170 prostih delovnih mest/ zaposlitvenih oglasov delodajalcev iz praktično celotne Slovenije. Pa tu ne govorimo samo o velikih delodajalcih/podjetjih, zaposlujejo tudi srednja, manjša in mikro podjetja. Upada delovnih mest za zdaj še ne zaznavamo, a glede na stanje, ki ga je že mogoče zaznati na terenu, kar je posledica gospodarskega ohlajanja, lahko pričakujemo večji upad novega zaposlovanja, ocenjujem, da najkasneje v začetku prihodnjega leta.

Tudi pričakovanja mnogo delodajalcev so se v zadnjih letih zelo spremenila. Ne samo v smeri, da so res začeli skrbeti za svoje zaposlene, torej da jim npr. zagotavljajo večje ravnotežje med delovnim časom in osebnim življenjem, dobre organizacije se bodo pozitivno in podporno delovno okolje v prihodnje trudile ustvariti tudi tako, da bodo svoje zaposlene spoštovale, imele do njih odprto komunikacijo, da bodo transparentne, jih pošteno plačale za dobro opravljeno delo.

64

Kadri

Po drugi strani pa opažam, da so mnogi delodajalci spremenili tudi pričakovanja do na novo zaposlenih in v bodočih delavcih iščejo nekaj več – ne samo voljo do dela, ampak tudi da se bodo zaposleni lahko poistovetili s kulturo, ki jo podjetje ima, da bodo delavci v delu, ki ga bodo opravljali, videli smisel, verjeli v produkte ali storitve, ki jih podjetje trži …

Katera znanja delodajalci največkrat navajajo kot neobhodno potrebna?

Odvisno od delovnega mesta. Ustrezna izobrazba je na določenih delovnih mestih (npr. v zdravstvu, šolstvu …) seveda pogoj. Temu se ne moremo izogniti in prav je tako. Poleg ustrezno pridobljenih in razvitih kompetenc, ki so na posameznem mestu nujne oz. zahtevane, pa delodajalci pri sodelavcih vse bolj iščejo mehke veščine, kot so sposobnost dela pod pritiski, sposobnost dela v timu, komunikacijske sposobnosti, analitične sposobnosti, digitalna pismenost, kognitivno razmišljanje … Da o agilnosti, kreativnosti, samodisciplini in čustveni inteligenci ne govorimo. Ampak za vsa delovna mesta ne veljajo enake zahteve, znanja ali pričakovanja.

Opažam, da so mnogi delodajalci spremenili tudi pričakovanja do na novo zaposlenih in v bodočih delavcih iščejo nekaj več – ne samo voljo do dela, ampak tudi da se bodo zaposleni lahko poistovetili s kulturo, ki jo podjetje ima.”

Kako je s poznavanjem delovanja umetne inteligence (Chat GPT, Dall-E, Bard, Bing ...) – se te zahteve danes že pojavljajo kot pogoj na strani delodajalcev?

Novi jezikovni model Chat GPT nas je nekatere navdušil v začetku letošnjega leta in je po mojem mnenju postal res uporaben pomočnik predvsem pri prevajanju in brainstormingu. Ko se pogovarjam s kadrovskimi menedžerji, pa mi še nihče ni omenil, da bi bilo tudi poznavanje zgoraj omejenih zahtevano, a verjamem, da je marsikje že zaželeno, če govorimo o industrijah, kjer je kreativnost nujna (npr. v marketingu).

Veliko predavam tudi kadrovskim menedžerjem in po moji oceni njih Chat GPT še ni osvojil ali navdušil, kar je po svoje dobro, saj konec koncev delajo z ljudmi in za ljudi. To je tisto, česar UI še ne zna/nima: npr. nima socialne inteligence, ne zmore pristnega človeškega stiska in objema.

Po katerih talentih podjetja največ povprašujejo?

Danes delodajalci povprašujejo praktično po vseh vrstah kadra. Vsekakor pa je v svoje sredine najtežje pritegniti (seveda deficitaren kader) strokovnjake s specifičnimi znanji in izkušnjami oz. talente. To so programerji, IT-strokovnjaki, računovodje, kader na področju nege in zdravstva. Povprašujejo pa tudi po kadru, katerih delovnih mest pred leti nismo poznali. To so strokovnjaki s področja kibernetske varnosti, strokovnjaki za trajnostni razvoj, strokovnjaki za mobilnost ipd.

Kakšna so pričakovanja talentov? Kaj pričakujejo od ponujenih služb?

Pričakovanja mnogo talentov so danes višja oz. drugačna, kot so bila še pred leti, kar je po svoje prav, če so ta realna. Vedeti je treba, da se trg dela stalno spreminja, prihajajo nove generacije, ki so jim pomembne drugačne vrednote ter imajo drugačen pogled na življenje in odnos do dela.

Mlajše generacije si danes želijo delodajalca, pri katerem se bodo lahko razvijale, strokovno in osebnostno rasle, napredovale, da jih bodo pošteno plačali, jim omogočali spoštljivo in urejeno delovno okolje v kombinaciji z razumevanjem, da imajo ti pravico tudi do zasebnega življenja in prostega časa (in tega si želijo več kot generacije pred njimi). Dobro počutje na delovnem mestu in prosti čas po službi še nikoli nista bila tako na vrhu lestvice prioritet kot danes.

Kakšno vlogo ima pri kadrih plača in katera druga pričakovanja so še pomembna in jih morajo delodajalci pričakovati?

Samo dobro plačilo ti lahko zagotovi več kot preživetje in tega si vsi želimo. Vesela sem, da je v Sloveniji vse več delodajalcev, ki so leta 2023 bodisi zaradi dobrih poslovnih rezultatov bodisi zato, ker so se zaradi draginje vsem povečali stroški za preživetje, povišali plače.

Bolj ko je nekdo zelo iskan na trgu dela (torej da ima specifična znanja oz. kompetence, ki jih na trgu dela primanjkuje), večja je njegova cena.

Takim zaposlenim višina že tako dobre plače običajno seveda ni edini in glavni motivator za delo, temveč so to drugi, npr. možnost napredovanja, možnost izobraževanja doma in v tujini, hibridno delo, več dopusta, fleksibilen delovnik, več prostega časa …

Kakšno vlogo imajo pogoji za bivanje, kakovost okolja, razmerje med delom in prostim časom?

Ocenjujem, da vse večjo. Tisti Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, običajno pravijo, da je kakovost življenja in dela v Sloveniji res velika. Pred kratkim sem obiskala dve azijski državi, Japon-

Kadri

sko in Singapur. Obema je skupna ozaveščenost o čistosti okolja, vendar je bilo v obeh državah po pogovoru z ljudmi občutiti in videti, da večina žal težko preživi samo z eno plačo ali pokojnino. Veliko število, tudi upokojencev, je tam primorano delati za preživetje.

Kot že omenjeno in kar se je pokazalo pri pandemiji, zaposlenim še nikoli ni bilo tako pomembno razmerje med delom in prostim časom kot danes.

So v določenih panogah z vidika pričakovanj kadrov kakšne specifike? Če da, v katerih panogah in kakšne so te specifike?

Odvisno od delovnega mesta, zahtevnosti in vrste del. Pretežno sodelujem z delodajalci iz gospodarstva, ki so v slovenski ali tuji lasti. Mnogi mi pravijo, da so pričakovanja tujih lastnikov do zaposlenih drugačna v primerjavi z delodajalci, katerih ustanovitelji so Slovenci. Zato večjih spe-

65

cifik glede na panogo ne opažam. So pa seveda zahteve oz. pričakovanja visoko usposobljenega kadra (npr. programerjev, razvijalcev, IT-strokovnjakov in drugih inženirjev, torej običajno tistih, ki delajo na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo) običajno drugačna, včasih tudi nerealna, ne glede na panogo, v kateri delajo.

Ker pa je balkanski bazen vse bolj prazen (Slovenija tudi za njih ne velja več za obljubljeno deželo), se mnogi delodajalci vse bolj obračajo po kadru npr. iz Indije ali s Filipinov. Trenutno imamo v Sloveniji večje izzive z zaposlovanjem tuje delovne sile s Filipinov.”

Kako pogosto se dogaja, da talenti kot pogoj za sprejem zaposlitve navajajo hibridno obliko dela?

Kakšne so najpogostejše hibridne oblike dela?

To je vse pogosteje za delovna mesta, kjer je takšna oblika dela seveda mogoča. Danes govorimo o polni zaposlenosti, kar nam potrjuje gostota prometa ob prometnih konicah. Nihče se ne želi na delo in z dela voziti tudi po nekaj ur dnevno, saj se danes že dogaja, da ne veš, ali boš lahko pravočasno pripeljal otroka v vrtec oz. ga boš tam prevzel med zadnjimi. Vemo, da hibridno delo ni novost, ki bi ga izumila pandemija, saj je bila ta že leta v praksi predvsem na področju IT-ja. Je pa res, da si danes takega načina dela mnogi zaposleni želijo, še posebej če jim npr. pot na delo in z dela vzame veliko časa, so iz bolj oddaljenih krajev ali celo na drugi celini, ker jima je z delodajalcem pomembnejše obojestransko zaupanje in zadovoljstvo in da je delo opravljeno, kot kdaj in od kot se delo opravlja.

Kako pomemben je imidž podjetja v očeh kadrov?

Katere so v tem pogledu najpogostejše zahteve oziroma značilnosti?

Vse pomembnejši, zato dobri delodajalci ali tisti, ki bi to želeli postati (ne poznam delodajalca, ki to ne bi želel postati), vse več sredstev in časa namenjajo gradnji blagovne znamke delodajalca (Employer Branding). Sama ocenjujem, da so najboljši ambasadorji blagovne znamke delodajalca prav naši zaposleni, ti so tisti, ki s ponosom prenašajo našo znamko drugim. Če so ti pri svojem delu srečni, zadovoljni, motivirani, ustrezno plačani za opravljeno delo, spoštovani, slišani …, potem ni bojazni, da svojega delodajalca ne bi priporočili še potencialnim kandidatom.

66

Kadri

Kaj pa trajnostne prakse podjetja? V kolikšni meri trajnostna politika in odgovornost, ki jo ima do deležnikov podjetje, vpliva na privlačnost podjetja oziroma blagovne znamke v očeh kadrov?

Vse bolj. Če smo pred leti veliko govorili o globalnem segrevanju in ekologiji, je danes vse večji poudarek tudi na trajnostnem razvoju in tem, v kakšnem okolju živimo in kaj bomo pustili zanamcem. Opaziti je, da se tega vse bolj zavedajo tudi delodajalci, ki trajnostni politiki in odgovornosti še pred samo nekaj leti niso dajali pomena. Na trgu dela so že generacije oz. tja prihajajo, ki jim bo pri delu pomembno, ali je del delodajalčevih vrednot tudi trajnostna naravnanost. To so generacije, ki nam že očitajo, da smo jim Zemljo onesnažili do te mere, da se bo težko obnovila že za časa njihovega življenja.

Prihajajo generacije, ki so jim pomembne drugačne vrednote ter imajo drugačen pogled na življenje in odnos do dela.”

Vemo, da slovenska podjetja ob rekordno nizki brezposelnosti za kadri vedno bolj poizvedujejo tudi v tujini. So v tem pogledu kakšne specifike, ki jih je dobro poznati? (Tudi glede na to, iz katerega kulturnega okolja želi podjetje zaposlovati kadre.)

Tuja delovna sila z Balkana je Slovencem že znana in smo jo dobro sprejeli, saj smo še pred 30 leti bivali v isti državi. Ker pa je balkanski bazen vse bolj prazen (Slovenija tudi za njih ne velja več za obljubljeno deželo), se mnogi delodajalci vse bolj obračajo po kadru npr. iz Indije ali s Filipinov. Trenutno imamo v Sloveniji večje izzive z zaposlovanjem tuje delovne sile s Filipinov. Ko bo odprto Slovensko konzularno predstavništvo v Manili oz. ko bo sklenjen sporazum med državama, ocenjujem, da se bodo postopki pridobivanja ustreznih dovoljenj za zaposlitev takega tujca v Sloveniji ne samo bistveno skrajšali, temveč tudi bistveno pocenili. Izkušnje drugih evropskih držav, ki že zaposlujejo Filipince, so, kot je meni znano, pozitivne, saj imajo ti poleg znanja angleškega jezika pozitiven odnos do dela, zato veljajo za zveste in marljive delavce.

Iskanje kadrov po digitalnih omrežjih: katera omrežja so danes »in« in najbolj uporabljana za iskanje talentov? Na kaj morajo biti podjetja pozorna, ko iščejo prek digitalnih omrežij?

Delodajalci se danes odločajo za različne kanale, da najdejo najboljše. Zaposlujejo ne samo po

priporočilih npr. svojih sodelavcev, temveč tudi prek družbenih in poslovnih omrežij ter seveda prek zaposlitvenih portalov, kot je naš. Ko se pogovarjam z delodajalci, nove zaposlene torej iščejo tudi na strokovnih dogodkih, ki jih sami organizirajo v ta namen, jih morda srečajo in spoznajo na kakšnem strokovnem kongresu, prek priporočil sodelavcev, morda profesorjev, pa potem prek uporabe Facebooka, LinkedIna in strokovnih skupin, ki jih je na spletu res veliko.

Kako naj se torej podjetja lotijo priprave paketa, ki bo atraktiven za talente? Katere elemente mora vsebovati takšen paket?

Odvisno, v kakšni panogi podjetje deluje, s čim se ukvarja, kakšna je njegova kultura, število zaposlenih, vizija … Težko govorimo o nekem enotnem paketu. Vsak delodajalec je poslovni subjekt zase in mora sam oceniti, kaj je tisto, s čimer bo lažje pritegnil, razvijal in zadržal svoje (tudi nove) sodelavce. Tukaj pa se mi zdi ključno – in to velja za vse delodajalce –, da so s potencialnim kandidatom za delo oz. zaposlitev transparentni že v začetku sodelovanja, da povedo tako, kot je. Avtentičnost, iskrenost, poštenost, srčnost in dober zgled je tisto, s čimer ne morejo zgrešiti. Tako se bo potencialen kandidat dobro počutil in ne samo z veseljem delal v podjetju, temveč tudi nekaj časa v njem ostal.

Ali se da lojalnost še vedno negovati in obenem pričakovati, da se kadri ne ozirajo za priložnostmi z višjimi plačami?

Tudi generacije, ki so že na trgu dela, ali tiste, ki to še bodo, si želijo delati v okolju, kjer bodo videli smisel, a želijo si še nekaj več. Pripadnost oz. lojalnost do delodajalca in obratno je tudi njim pomembna. Če so naši zaposleni ustrezno nagrajeni/plačani za dobro opravljeno delo, se v ekipi (po)čutijo spoštovane, z lojalnostjo nimajo težav in so ponosni, da so del ekipe, v kateri običajno preživijo tretjino dneva.

Optius.com - Zaposlitveni portal za nove čase https://www.optius.com info@optius.com 01 8100 200

MOJSTRSKA ZMOGLJIVOST

Inovativna tehnologija, ki je plod več kot tridesetletnih dirkaških uspehov, je del vsakega Akrapovičevega izdelka, namenjenega doživetju vožnje. Temelji na natančnem inženiringu, uporabi vrhunskih materialov in mojstrski izdelavi, s čimer poskrbi za neprimerljivo izkušnjo, ki vam omogoči, da zares cenite zmogljivost in prepoznaven zvok Akrapovičevih izpušnih sistemov.

Akrapovič d.d., Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com

SPLOŠNO OPOZORILO Zaradi globalne distribucije izdelkov podjetja Akrapovič d.d. niti podjetje Akrapovič d.d. niti nobena njegova podružnica ne jamčijo, da je izpušni sistem skladen z zakonodajo na področju emisij v zrak in emisij hrupa oz. zakonodajo o označevanju v vseh državah. Informacije o veljavni zakonodaji, ki ureja uporabo izdelka, mora kupec pridobiti samostojno, prav tako pa mora zagotoviti tudi skladnost s to zakonodajo.

70

Delovno okolje

Intera – podjetje, ki

skrbi za svoje zaposlene

Ptujsko podjetje Intera je znano po svojih pametnih poslovnih rešitvah Intrix CRM, Intrix za projektno vodenje in Intrix HRM. Te olajšujejo poslovanje že več kot 10.000 uporabnikom v celotni Evropski uniji in še kje. Intera trenutno zaposluje 42 ljudi, pred kratkim pa si je prislužila naziv štajerski zaposlovalec leta.

K

aj je torej tisto, kar Intero dela tako posebno pri skrbi za zaposlene?

Delovno okolje, ki navdušuje

Intera posluje v Tehnološkem parku Ptuj – v čudoviti secesijski vili, nekdanji vojaški oficirnici, ki so jo sami povsem prenovili in preuredili v najsodobnejše delovne prostore v mestu.

V pritličju je svetla avla s pogledom na park, ki služi kot ogromna dnevna soba. V njej se zaposleni družijo med odmori ali po koncu dela, kakšno službeno težavo pa rešijo kar med partijo namiznega tenisa, Pacmana ali ročnega nogometa. V stavbi so tudi velika kuhinja in jedilnica, kjer je vedno na voljo polna skleda sadja in drugih zdravih prigrizkov, fitnes, soba za jogo, tobogan, ki vodi iz prvega nadstropja v pritličje, gugalnice in še kaj, okrog nje pa je veliko kotičkov za delo na prostem, v naravi.

Delovno okolje INTERA d.o.o. +386 (0)590 899 98 prodaja@intera.si

Manjši prostori so optimalno opremljeni za osredotočeno skupinsko delo, tako imenovane govorilnice pa so namenjene opravljanju klicev in sestankov na daljavo.

Zaposlenim so med drugim na voljo vodene meditacije, če jih v službi obiščejo otroci, pa se lahko z njimi igrajo v otroškem kotičku.

Zaposleni rastejo skupaj s podjetjem

Tehnološki park Ptuj predstavlja ustvarjalno in spodbudno okolje za opravljanje dela, zagotavlja dobro počutje med delovnim časom ter možnost razvoja in ohranjanja zdravih navad ter ponuja tudi veliko možnosti za ustvarjalno in aktivno preživljanje prostega časa.

Da bi zaposleni usvajali nova znanja, jim je na voljo tudi knjižnica. V različnih prostorih so razporejene navdihujoče knjige, ki si jih lahko izposodijo. Predvsem pa podjetje skrbi za dobro počutje zaposlenih s poudarjanjem pomena kakovostne komunikacije.

Vodje oddelkov izvajajo redne kvartalne pogovore z vsakim članom ekipe. Pogovorijo se o željah, morebitnih težavah in predlogih, ki jih ima posameznik glede svoje razvojne poti. Trudijo se prisluhniti ciljem posameznika in najdejo načine, kako jih uskladiti s cilji podjetja.

Med ključnimi vrednotami Intere je spoštovanje časa sodelavcev. Delo, ki ga opravljajo, terja veliko osredotočenosti in razmišljanja. Zato so vse dejavnosti (sestanki, pogovori in srečanja) organizirani vnaprej, pričakovanja in naloge pa so zastavljeni zelo natančno. Pri tem uporabljajo lastno rešitev Intrix, ki je zelo prilagodljiva, zato so jo lahko prilagodili tako, da je optimalna za njihove delovne procese.

71

Nenehno iskanje še boljšega ravnotežja

Intera se lahko pohvali z izjemno zagnano ekipo: ponosni so na to, da ideje in pobude za dodatne aktivnosti prihajajo od vseh zaposlenih. Ti so pripravljeni prevzeti tudi organizacijo novih aktivnosti za še boljše počutje na delovnem mestu, kar jim odlično uspeva. Tako se zaposleni zunaj delovnega časa srečujejo na primer na ligi namiznega tenisa, kolesarskih podvigih, nogometu, krvodajalskih akcijah ... Tudi za zbiranje pobud in idej posameznikov uporabljajo kar lasten produkt, v tem primeru Intrix HRM. Z vključenostjo vseh zaposlenih spodbujajo ustvarjalnost, zaposleni se na delovnem mestu dobro počutijo, vzpostavljajo boljše medosebne odnose, so zmožni učinkovitega ekipnega dela in so tudi produktivnejši.

V Interi stremijo k temu, da imajo sodelavci usklajeno službeno in družinsko življenje. So eden od prvih prejemnikov certifikata Družini prijazno podjetje.

Trudijo se, da so njihovi odnosi prijateljske narave, s čimer pozitivno vplivajo na vse svoje deležnike – naročnike, zaposlene, partnerje in družine zaposlenih ter širše poslovno in družbeno okolje.

Intrix lahko koristi tudi vam

Kakovosti svojega poslovanja v Interi ne ocenjujejo le skozi finančne kazalnike, temveč tudi po vplivu, ki ga ima podjetje na vse vpletene: zaposlene, stranke in okolje. Poudarjajo, da rek o ključni vlogi komunikacije ni le fraza.

Pri tem, da zaposlenim sploh ostaja dovolj časa in energije tako za strateške premisleke kot za gojenje kakovostnih odnosov, vidijo tudi veliko vlogo Intrixa. Ta tako Interi kot njenim strankam pomaga optimizirati poslovne procese in izboljševati pogled na stranke, s tem pa pomembno razbremenjuje zaposlene in olajšuje doseganje odličnih poslovnih rezultatov.

72

Pravni nasvet

Vodnik pri nakupu in prodaji podjetij

V tem vodniku boste izvedeli: Kako se lotiti prvih korakov nakupa podjetja?

Kako določiti pogoje nakupa?

Kaj vključuje skrbni pregled in kaj sledi po njem?

Kako izbrati pravega kupca v primeru prodaje podjetja? akšne so bistvene razlike pri prodaji podjetja strateškemu oziroma K finančnemu investitorju?

Kakšna je razlika med odprtim in zaprtim postopkom prodaje podjetja?

Kako zmanjšati tveganja prodajalca po prodaji podjetja?

Kakšne so davčne posledice prodaje podjetja?

Pravni nasvet

NAKUP DRUŽBE Kaj je glavni razlog za nakup podjetja?

čega vodstva v podjetju in podobno, med pravnimi pogoji pa so najpogostejši pridobitev soglasij bank k nakupu (kreditne pogodbe večinoma vsebujejo t. i. klavzule change of control, skladno s katerimi ima banka pravico odstopiti od obstoječih kreditov v primeru spremembe lastništva podjetja, zato je soglasje banke k transakciji nujno, če želimo, da podjetje obdrži obstoječa financiranja), pridobitev soglasja regulatorjev (večinoma gre za soglasje agencije za varstvo konkurence, kadar gre za večje transakcije) in podobno. Če kupec sprejme ponudbo, se začne operativno delo, pri čemer se ponavadi ob začetku sklene dogovor o bistvenih pogojih transakcije (t. i. term sheet), v katerem se opredelijo vse usklajene komercialne vsebine in določi nadaljnji potek postopka, ki vključuje skrbni pregled, pogajanja za sklenitev pogodbe o nakupu podjetja in njen podpis ter izpolnitev vseh zavez in pogojev, ki jih mora izpolniti kupec oziroma prodajalec, da se lahko transakcija dokončno izpelje.

Podjetja imajo v praksi dva glavna načina rasti, in sicer organsko rast in rast z nakupom podjetja (ali njegove dejavnosti), ki je podjetju komplementarno oziroma ima podjetje z njim sinergijo. Prvi način je počasnejši in stroškovno manj obremenjujoč, saj se stroški razvoja in rasti razporedijo na daljše obdobje, drugi način pa omogoča hitrejšo rast, vendar pa tudi povzroči takojšnji pritisk na likvidnost podjetja. Za nakup drugega podjetja se podjetja odločajo takrat, ko je organska rast počasna oziroma je podjetje na določenem trgu že doseglo svoje kapacitete oziroma potencial za organsko rast.

Poleg tega se med kupce podjetij (zlasti večjih) uvrščajo tudi finančni investitorji, zlasti skladi zasebnega kapitala, ki podjetje kupijo z namenom, da optimizirajo finančne rezulVodnik je pripravil odvetnik tate, nato pa ga po določenem Jan Sibinčič, soustanovitelj obdobju z dobičkom prodajo odvetniške družbe Sibindrugemu kupcu. čič Križanec Novak in njen Ko se podjetje (ali drug invepartner ter član upravnega stitor) odloči za nakup drugega odbora SBC – Kluba slovenpodjetja, se postopek običajskih podjetnikov. no izvede zelo strukturirano in skladno z mednarodno uveljavljenimi standardi nakupa, ki so se primarno oblikovali v ZDA.

Kako začeti postopek nakupa podjetja?

V prvem koraku nakupa je treba vzpostaviti stik z lastniki podjetja in preveriti interes za prodajo. V praksi prvi stik poteka precej neformalno, pogosto pa prvi stik s prodajalcem naredi svetovalec ali odvetnik kupca. Če obstaja interes na strani prodajalca, kupec ponavadi pripravi nezavezujočo ponudbo, kjer navede razloge za nakup, ceno, ki jo je pripravljen plačati, ter pogoje, pod katerimi lahko izvede nakup.

Pogoje lahko delimo na komercialne in pravne. Med komercialne pogoje vštevamo višino deleža, ki ga želi kupiti kupec, način plačila kupnine, zahteve po nadaljnjem sodelovanju prodajalca ali obstoje-

73

Zakaj je potreben skrbni pregled?

Skrbni pregled je razdeljen na več področij, in sicer (v praksi najpogosteje) na komercialno, tehnično, finančno, davčno in pravno. Komercialni in tehnični del večinoma opravi kupec sam, medtem ko preostala področja ponavadi pregledajo zunanji svetovalci, saj kupci običajno ne razpolagajo z vsem potrebnim znanjem.

Namen skrbnega pregleda je seznanitev s poslovanjem in stanjem družbe, ocenitvijo vrednosti družbe ter seznanitvijo z vsemi mogočimi tveganji. Šele po opravljenem skrbnem pregledu lahko kupec da končno ponudbo, kjer upošteva ugotovitve iz skrbnega pregleda. Prav tako je ta korak pomemben, če nakup financira banka – v tem primeru lahko banka sama opravi skrbni pregled ali pa se zanese na poročilo, ki ga je predložil kupec. Šele na podlagi ugotovitev iz skrbnega pregleda se lahko pripravi ustrezno pogodbo o nakupu podjetja na način, da se kar najbolj zmanjšajo ugotovljena tveganja in ustrezno strukturira transakcija, da bo kupec v čim večji meri zavarovan.

Izjemoma se nakup izvede tudi brez skrbnega pregleda, vendar so taki primeri redki in precej omejeni na manjše transakcije, saj kupec dejansko ne ve, kaj kupuje.

74

Pravni nasvet Kaj sledi po skrbnem pregledu?

Če prodajalec sprejme končno ponudbo kupca, se začnejo pogajanja glede vsebine pogodbe o prodaji oziroma nakupu podjetja. Ker ob prodaji prodajalec prejme kupnino, je pogodba dejansko pomembnejša za kupca. Tako je zelo pomembno zlasti, kako se strukturira transakcija in kako se plača kupnina.

Bistvenega pomena je, da se v pogodbi dogovori vse pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pred zaključkom transakcije in preden kupec postane lastnik podjetja. Pogoji se morajo izpolniti v roku, ki se določi v pogodbi (tipični pogoji so navedeni zgoraj) – v nasprotnem primeru se transakcija praviloma ne more zaključiti. Nedavno se je zgodilo, da je bila že podpisana pogodba o nakupu družbe Trimo, ki je vsebovala pogoj, da bo Evropska komisija dala soglasje k nakupu. Ker ta soglasja ni podala, nakup ni bil izveden. Vse skupaj se je vleklo več kot leto dni.

Za zavarovanje povračila škode se v praksi dogovori, da se ob zaključku ne izplača celotne kupnine.

Na srečo je kmalu po tem Trimo kupil drugi kupec.

Prav tako je izredno pomembno, da se jasno opredeli obseg jamstev in zagotovil, ki jih v zvezi s podjetjem poda prodajalec. Med te spadajo zagotovila, da družba pravilno izpolnjuje davčne obveznosti, da nima nobenih skritih sodnih postopkov, da posluje skladno s predpisi, da ima urejena razmerja z zaposlenimi in drugo – vsebina pa je seveda odvisna od ugotovitev iz skrbnega pregleda. Če se kasneje izkaže, da je bilo podano kakšno neresnično zagotovilo ali jamstvo, mora prodajalec kupcu povrniti škodo.

Za zavarovanje povračila škode se v praksi dogovori, da se ob zaključku ne izplača celotne kupnine, pač pa kupec za določen čas zadrži del kupnine (oziroma se ga zadrži na fiduciarnem računu notarja ali odvetnika), ki se ga v primeru škode uporabi za njeno poplačilo.

Seveda so mogoča tudi druga zavarovanja (bančna garancija, zastava premoženja in podobno). Večkrat se je na primer že zgodilo, da je prodajalec jamčil, da so plačane vse davčne obveznosti družbe, nato pa se je ugotovilo, da je družba plačevala fiktivne račune, zaradi česar je Furs odmeril dodatni davek, škoda pa je tako nastala kupcu, čeprav je nepravilnost nastala še v času, ko kupec sploh še ni bil lastnik.

Prav tako so zelo pogosti dogovori, da mora v podjetju določen čas ostati obstoječe vodstvo, s čimer se zagotovi učinkovit prenos lastništva (zlasti v raz-

merju do obstoječih poslovnih partnerjev podjetja) in integracijo v poslovanje kupca. V takih primerih se ponavadi dogovori, da se del kupnine izplača naknadno, in sicer v odvisnosti od uspešnosti poslovanja podjetja v takem prehodnem obdobju.

PRODAJA DRUŽBE Kaj so najpogostejši razlogi za prodajo podjetja?

Razlogov za prodajo podjetja je ogromno, odločitev za prodajo podjetja pa je najpogostejša na primer pri družinskih podjetjih, ker se želi obstoječi lastnik upokojiti in nima naslednika, ali pri podjetjih, ki so v lasti finančnih investitorjev, ker so podjetje ustrezno finančno optimizirali in lahko s prodajo ustvarijo dobiček. Pri strateških lastnikih pa je lahko razlog ta, da podjetje ne ustvarja (več) sinergijskih učinkov z osnovno dejavnostjo podjetja in ni več poslovnih razlogov za ohranitev lastništva. Prav tako se za prodajo odločajo lastniki, ki nimajo več enake vizije glede poslovanja podjetja in ocenijo, da je najboljša možnost za rešitev medsebojnih konfliktov prodaja podjetja.

Kako izberemo pravega kupca?

Pri prodaji podjetja je izbira kupca izrednega pomena. V primeru prodaje podjetja finančnemu investitorju lahko pričakujemo nižjo kupnino in zahtevo, da obstoječe vodstvo dlje časa po prodaji ostane v podjetju. Prav tako taki investitorji ponavadi od vodstva zahtevajo več nadzora in poročanja. Po drugi strani so strateški investitorji pogosto pripravljeni plačati več za nakup podjetja, saj podjetje kupujejo dolgoročno in pričakujejo, da bodo višjo kupnino nadomestili s sinergijskimi učinki, ki bodo nastali po nakupu.

Ugotavljamo, da se večina podjetij, ki jih je lastnik ustvaril sam, proda strateškim investitorjem, katerih cilj je nadaljnja rast in razvoj podjetja, za razliko od pristopa finančnih investitorjev, ki želijo v podjetju zgolj optimizirati finančne rezultate in tako doseči višjo kupnino, ko podjetje prodajo naprej v relativno kratkem obdobju (ponavadi imajo cilj podjetje prodati naprej v obdobju od petih do desetih let). Vendar pa so izjeme mogoče tako pri strateških kot pri finančnih investitorjih.

Pravni nasvet Kako poteka postopek prodaje oziroma kako pravilno strukturiramo prodajo?

Način prodaje lahko delimo na »zaprt« oziroma »odprt« postopek. V okviru zaprtega postopka se prodaja podjetja izvede s točno določenim izbranim kupcem, postopek je precej manj formalen – običajno gre za prodajo podjetja konkurentu ali poslovnemu partnerju. Dejansko se prodajalec in kupec dogovorita za komercialne pogoje (višina in modalitete plačila kupnine, obseg zagotovil in jamstev ter pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zaključek prodaje), pogajanja za sklenitev transakcije pa se izvajajo le med takima kupcem in prodajalcem – drugi potencialni kupci torej niso povabljeni k sodelovanju v postopku in zanj pogosto niti ne vedo.

Odprt postopek pa je precej bolj formalen in traja dlje časa. Za izvedbo postopka se ponavadi najame zunanjega svetovalca, ki ob podpori odvetnika oziroma pravnega svetovalca vodi postopek. Najprej se opravi analiza trga in pripravi seznam potencialnih kupcev (ki jih potrdi prodajalec). Nato je treba pripraviti predstavitveno dokumentacijo, ki se jo posreduje potencialnim kupcem, te pa se pozove na predložitev nezavezujočih ponudb. Po prejemu teh se ponudbe pregleda in v naslednji krog povabi manjše število potencialnih kupcev, ki so dali sprejemljive ponudbe. V naslednjem krogu potencialni kupci opravijo skrbni pregled in podajo svoje komentarje na osnutek prodajne pogodbe ter pošljejo zavezujoče ponudbe. Po pregledu zavezujoče ponudbe se izbere enega ali več potencialnih kupcev, s katerimi se izvedejo pogajanja za sklenitev pogodbe o prodaji. Če kakšna ponudba bistveno odstopa (v pozitivnem smislu), se s takim kupcem za določeno obdobje pogosto sklene ekskluzivo in se pogajanja nadaljujejo le z njim. Po končanih pogajanjih se sklene pogodbo o prodaji podjetja in začne izpolnjevati pogoje, potrebne za zaključek transakcije, po izpolnitvi pogojev pa se izvede zaključek.

Zgornji opis je precej splošen, saj je v praksi vsak postopek drugačen, posledično pa so mogoče številne prilagoditve korakov in načina izvedbe. Odprt postopek je pogostejši pri prodaji podjetij večjih vrednosti.

Kako odpravimo ali čim bolj zmanjšamo tveganja, povezana s prodajo oziroma obdobjem po prodaji?

Pri prodaji podjetja je ključnega pomena, da se omejijo prodajalčev obseg zagotovil in jamstev, zara-

75

di česar je pomembno, da se v sklopu skrbnega pregleda transparentno razkrijejo vsi podatki in dokumentacija (seveda na način, da to ne more škodovati podjetju ali prodajalcu, če se transakcija ne izvede), posledično pa se v pogodbi o prodaji navede, da je kupec opravil skrbni pregled in da prodajalec ne daje nobenega jamstva v zvezi z zadevami, ki so bile razkrite. Prav tako se lahko dogovori za omejitev prodajalčeve odškodninske odgovornosti – po zakonu se odgovornosti ne da omejiti za škodo, ki je nastala kupcu, če jo je prodajalec povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko pa se omeji odgovornost za vso drugo škodo.

Kakšne so davčne posledice prodaje podjetja?

Ker se s prodajo podjetja ustvari dobiček, nastanejo določene davčne posledice. Če podjetje proda pravna oseba, se celoten dobiček (ki je, poenostavljeno, razlika med nabavno vrednostjo in prodajno vrednostjo) vključi v letno davčno osnovo za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Če je imel prodajalec najmanj šest mesecev pred prodajo vsaj eno osebo zaposleno za polni delovni čas in je imel v podjetju najmanj osem odstotkov kapitalske udeležbe, se obdavči le polovico ustvarjenega dobička (v primeru prodaje leta 2023 bi efektivna davčna stopnja znašala 9,5 %).

Ko podjetje proda fizična oseba, pa se dobiček (ki je, poenostavljeno, razlika med nabavno vrednostjo in prodajno vrednostjo, pri čemer se nabavna vrednost poveča tudi za znesek določenih povečanj osnovnega kapitala in naknadnih vplačil) praviloma obdavči po 25-odstotni stopnji, in sicer le če je imel lastnik pred prodajo podjetje v lasti manj kot pet let. Če je imel lastnik podjetje v lasti več kot pet let in manj kot deset let, znaša davčna stopnja 20 odstotkov, če ga je imel v lasti več kot deset let in manj kot 15 let, znaša davčna stopnja 15 odstotkov, če pa ga je imel v lasti več kot 15 let, pa se davka ne plača.

Ker lastniki po nakupu ali ustanovitvi podjetja ponavadi izvedejo dodatne dokupe poslovnih deležev in dokapitalizacije, je treba ob vsaki prodaji natančno analizirati vse tovrstne transakcije in pravilno izračunati davčne osnove in stopnje.

Prav tako veljajo določene posebnosti pri prodaji podjetij, ki so jih lastniki pridobili ali ustanovili pred letom 2002. To lahko precej pripomore k zmanjšanju davčnega bremena.

76

Nasvet

da!

Na nove trge –

A s čim več končnimi izdelki in storitvami Analiza makroekonomskih usmeritev v svetu kaže, da je bilo svetovno gospodarstvo v zadnjih kvartalih stabilno, a je zaradi tveganja stagflacije in geopolitičnih dogodkov v svetu napoved manj obetajoča. Kaj to pomeni za Slovenijo? Kako gre slovenskemu gospodarstvu in kako je z našo konkurenčnostjo? Kam se ozreti po nove poslovne priložnosti?

T

ri največja svetovna tveganja, ki jih slovenska podjetja ob letošnjem koncu leta ne bi smela spregledati, so konkurenca med ZDA in Kitajsko, geopolitični konflikti (Rusija-Ukrajina, Izrael-Hamas) ter tveganje stagflacije, ugotavljamo pri Dun & Bradstreet, kjer smo v zadnji analizi svetovnega gospodarstva proučevali 132 držav po vsem svetu, ki predstavljajo več kot 99 odstotkov svetovnega BDP. Napovedujejo tudi, kako makroekonomske usmeritve vplivajo na slovensko gospodarstvo (na podlagi dejstev in podatkov do vključno septembra 2023).

Nasvet

1.

KONKURENCA MED ZDA IN KITAJSKO

Največje globalno tveganje za podjetja še naprej predstavlja konkurenca med ZDA in Kitajsko, saj ZDA kljub nedavnim diplomatskim ukrepom še naprej tehnološko omejujejo in krepijo nadzor nad dobavo vrhunskih čipov, na drugi strani pa krepijo manevrske spretnosti v morju, kar lahko spodbudi večje in daljše vojaške vaje v azijsko-pacifiški regiji. Ker je celinska Kitajska pripravljena stopnjevati tako imenovano vojno čipov s ciljno usmerjenimi povračilnimi ukrepi, ostaja rezultat globalnega tveganja (GBI/Global Business Impact Score, op. a.) na tem področju najvišji med proučevanimi globalnimi tveganji.

Kaj je Global Business Impact Score?

S tem analitičnim orodjem pri Dun & Bradstreet ocenjujemo vpliv globalnih tveganj na poslovanje. Izračunavamo ga na način, da ocenimo globalna tveganja z vidika verjetnosti nastopa in njihovega vpliva na poslovanje.

2.

KONFLIKT MED RUSIJO IN UKRAJINO

Drugo največje tveganje je konflikt med Rusijo in Ukrajino, ki je presegel 500-dnevno mejo.

Z diplomatskim nazadovanjem, kot je pobuda za črnomorsko žito, naraščajočimi gospodarskimi težavami in protiofenzivo Ukrajine z veliko drznejšimi cilji se zdi, da konflikta še ne bo kmalu konec.

Kakršnakoli eskalacija predstavlja tveganje uporabe bolj uničujočega orožja (na primer taktičnega jedrskega orožja) ali vojaške nesreče.

3.

TVEGANJE STAGFLACIJE

Na gospodarskem področju se je tveganje stagflacije zmanjšalo, čeprav ostaja med tremi največjimi tveganji, ki jih morajo podjetja upoštevati tudi v prihodnje. Globalno inflacija še naprej pada, gospodarstva v Severni Ameriki in na razvijajočih trgih v azijsko-pacifiški regiji in Latinski Ameriki se še naprej dobro držijo, medtem ko se napovedi za države v evroobmočju slabšajo.

Upočasnitev posojil zaradi zaostrovanja denarne politike bi lahko sprožila vidno upočasnitev v ZDA, evroobmočju in Združenem kraljestvu. Izvoz na te trge se bo zmanjšal, kar bo povzročilo upočasnitev rasti pri trgovinskih partnerjih v Aziji, Evropi in Latinski Ameriki.

Centralne banke bodo prisiljene v zamrznitev dviganja obrestnih mer, saj bi bilo nadaljnje zaostrovanje neupravičeno, vendar bi bilo znižanje

77

obrestnih mer težko upravičiti glede na dinamiko inflacije. Velika gospodarstva lahko zaidejo v recesijo ob različnih točkah med letom, svetovno gospodarstvo pa lahko doživi obdobje počasne rasti in povišane inflacije.

Slovensko gospodarstvo na stabilnih temeljih

Slovensko gospodarstvo ima stabilne temelje. To je posledica vlaganj v lastna sredstva, saj so gospodarske družbe zaradi manjše zadolženosti med krizo pandemije lažje ustvarjale prihodke. Celotni prihodki slovenskih gospodarskih družb so se med letoma 2014 in 2022 močno zvišali, in sicer z 79,4 milijarde evrov na skoraj 147 milijard (85 odstotkov).

Lanski prihodki so se v primerjavi s predlanskimi povečali za 23,3 odstotka in s tem dosegli najvišjo vrednost od uvedbe evra. Posledično sta se lani zvišala izvoz (za 26,2 odstotka) in dobiček (za 7,2 odstotka) – ta je dosegel najvišjo nominalno vrednost od leta 2008. Lanski dobiček gospodarskih družb je znašal 6,5 milijarde evrov, največ so ga ustvarili predelovalna dejavnost (2,3 milijarde evrov) in trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (1,2 milijarde evrov).

Slovensko gospodarstvo ima stabilne temelje. To je posledica vlaganj v lastna sredstva.

Povprečne plače so se lani povečale za 6,8 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila višja za 3,6 odstotka glede na leto prej. Zadolženost podjetij se je od leta 2014 do 2022 nominalno manjšala, a je bila lani za 13 odstotkov višja kot leto prej. Razlog je v nadpovprečni rasti kratkoročnih poslovnih obveznosti zaradi rasti stroškov blaga, materiala in storitev za 27,8 odstotka. Vrednost kazalnika stabilnosti poslovanja se je tako lani zmanjšala za 1,44 odstotka. Sredstva so se od leta 2014 do 2022 povečala za 42 odstotkov, z 90 milijard evrov na 128 milijard, kapital pa se je v tem obdobju povišal za 66 odstotkov, s 37 milijard evrov na 63 milijard.

Najbolj konkurenčni v programski in tehnološki opremi, farmaciji ...

Najbolj konkurenčne dejavnosti v slovenskem gospodarstvu so računalniško programiranje in svetovanje, proizvodnja elektronskih naprav, farmacija, strojegradnja in kovinarska industrija. Tako kaže segmentacija dejavnosti glede na agregirane kvantitativne kazalnike gospodarstva in ob upoštevanju števila subjektov v dejavnosti, izbrisov in vpisov v letu 2022 ter rasti v zadnjih dveh finančnih letih.

78

Nasvet

Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti

Glavni gonilniki razvoja so: visoka nominalna vrednost kazalnikov sredstva, kapital, celotni prihodki in dobiček. Visoka agregirana vrednost ROE in ROA. Nominalna vrednost in trend kazalnika povprečna mesečna plača sta med najvišjimi med vsemi dejavnostmi. Veliko registriranih subjektov v dejavnosti z minimalnim številom izbrisov v letu 2022.

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

Glavni gonilniki razvoja so: nizka zadolženost in visoki vrednosti kazalnikov ROE in ROA. Rast celotnih prihodkov in dodane vrednosti na zaposlenega v primerjavi z letom prej sta bili eni večjih. Visoka vrednost dobičkonosnosti sredstev.

Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov

Glavni gonilniki razvoja so: farmacija, kjer dejavnost obvladujeta dve veliki podjetji, ima najnižjo zadolženost, visoko vrednost kazalnika kratkoročni koeficient likvidnosti (ugodna dolgoročna plačilna sposobnost), visoko vrednost in trend kazalnika povprečna mesečna plača. Ima tudi najvišjo vrednost stabilnosti poslovanja in visoko vrednost novoustanovljenih podjetij v letu 2022.

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

Glavni gonilniki razvoja so: visoka nominalna vrednost večine kazalnikov, visok delež aktivnih subjektov, minimalen delež izbrisanih subjektov in visok delež novoustanovljenih subjektov v letu 2022. Visoka rast dodane vrednosti na zaposlenega in povprečnega števila zaposlenih.

Proizvodnja kovin

Glavni gonilniki razvoja so: podjetja v tej dejavnosti dosegajo zelo visoko učinkovitost in dobičkonosnost sredstev. Rast celotnih prihodkov in dodane vrednosti na zaposlenega je visoka. Dejavnost je zelo izvozno naravnana.

Novi trgi zunaj EU so priložnost

Evropska komisija v svojem poletnem poročilu ekonomskih napovedi za leto 2023 izpostavlja nižjo rast BDP znotraj EU in evroobmočja kot spomladi 2023 zaradi šibkosti domačega povpraševanja in še vedno naraščajočih potrošniških cen za večino blaga in storitev, in to kljub padajočim cenam

energije in rekordno nizki brezposelnosti. Nemčija, naš glavni poslovni partner, naj bi po napovedih končala leto 2023 z negativno gospodarsko rastjo –0,4 odstotka.

To pomeni, da se bodo podjetja morala prilagajati in preusmeriti na nove, globalne trge. Podjetja, ki ciljajo na širok trg, so pri poslovanju v kriznem času praviloma v prednosti, hkrati pa novi trgi vselej predstavljajo določeno stopnjo tveganja.

Kaj svetujemo slovenskim podjetjem?

Naši tradicionalni trgi se vsaj kratkoročno gledano ohlajajo. Slovensko gospodarstvo kaže visoko odvisnost od tradicionalnih trgov v Srednji in Jugovzhodni Evropi, kar pa nas dela precej odvisne in omejuje v naših ambicijah po širitvi in rasti. »Že samo v Evropski uniji so še neosvojeni trgi (Skandinavija, Španija, Irska, Romunija, Bolgarija), nekoliko dlje je velik turški trg, še dlje se odpira azijsko-pacifiška regija in navsezadnje ne smemo pozabiti na perspektiven in rastoč indijski trg.

A za vzpostavitev uspešnih partnerstev in novih priložnosti na teh trgih bo potrebnih več končnih izdelkov in storitev, ki bodo slovenska podjetja še bolje pozicionirali na koncu dobavnih verig. Ob vsem tem pa nikakor ne zanemarite previdnosti pri ohranjanju poslovne stabilnosti in ohranite visoko osredotočenost na poslovno odpornost,« svetuje Marko Srabotnik, direktor podpore poslovanju za regijo Centralna Evropa pri Dun & Bradstreet.

Podatki pred krizo zaradi epidemije covid-19 so kazali na zmerno in predvidljivo rast prihodkov od prodaje, poslovnih odhodkov in dobička iz poslovanja, zato je do epidemije gospodarstvo temeljilo na finančni stabilnosti in rasti, od konca pandemije pa se spopada tudi z negotovostjo posledic in s spremembami zaradi rusko-ukrajinske krize. Čeprav nominalne vrednosti finančnih postavk naraščajo, mora biti slovensko gospodarstvo zaradi inflacije in gospodarske negotovosti v ključnih izvoznih partnericah pazljivo pri zadolževanju in stabilnosti poslovanja.

Pri oziranju za novimi partnerstvi in posli zunaj regije pa je ključno, da podjetja izvedejo celostno oceno finančnega zdravja, vključno z oceno zdravja končnih lastnikov, strank, dobaviteljev in partnerjev.

Nasvet

79

Preudarnost v poslovanju ne bo odveč, pazljivost je potrebna pri zadolževanju, opozarjamo pri Dun & Bradstreet. S takšnim pristopom lahko prispevate k stabilnosti in krepitvi poslovne odpornosti.

Zakaj je potrebna previdnost?

1.

Na vidiku je večje kratkoročno zadolževanje

V prihodnjem obdobju lahko pričakujemo večje kratkoročno zadolževanje, pretežno pri družbah v skupinah oziroma dobaviteljih zaradi naraščajočega trenda kratkoročnih poslovnih obveznosti (v zadnjih dveh letih so se te obveznosti povečale za 34,4 odstotka).

2.

Konkurenčnost upada

Drugi razlog za previdnost je dejstvo, da se je konkurenčnost slovenskega gospodarstva lani glede na predlani poslabšala zaradi počasnejše rasti poslovnih prihodkov v primerjavi s poslovnimi odhodki.

3.

Slabše plačilne navade

Opozarjamo na slabše plačilne navade pri gospodarskih partnericah Slovenije, kot sta Nemčija in Švica, ki smo jih pri Dun & Bradstreet zaznali na podlagi svetovne analize plačil.

Te so namreč signal za spremembe plačilnih politik pri podjetjih oziroma zadrževanju kratkoročnih likvidnostnih sredstev.

V Franciji, Italiji, Hrvaški in Srbiji je delež podjetij, ki plačujejo svoje obveznosti na valuto, pod 50 odstotki celotnega vzorca gospodarstva. Znotraj teh držav je zaznano povečanje deleža podjetij, ki plačujejo na valuto, tudi do šest odstotkov, kot je to v primeru Francije v 4. kvartalu leta 2022.

Na Poljskem, v Rusiji, na Nizozemskem, v ZDA, na Češkem, Madžarskem, v Nemčiji in Švici je delež podjetij s plačili na valuto več kot 50 odstotkov vzorca gospodarstva. Izstopa Poljska, ki je v roku enega leta izboljšala svoje plačilne navade – delež podjetij, ki plačujejo svoje obveznosti na valuto, se je povečal za deset odstotkov. Padec pri deležu podjetij, ki plačujejo na valuto, pa lahko zaznamo v Nemčiji in Švici v 4. kvartalu leta 2022.

Tako je pokazalo globalno poročilo plačilnih praks 2023, v katerem smo podrobneje proučili plačilne navade glavnih izvoznih partneric Slovenije ter primerjali vzorce podjetij, ki plačujejo na valuto, v 4. kvartalu leta 2021 in leta 2022.

Dun & Bradstreet Stegne 13 G Ljubljana 080 39 03 www.dnb.com/sl-si

POČITNICE NA MAJHNEM OTOČKU SR EDI IN DI JSK EG A OCEANA HOTEL COOCON MALDIVES JE BIL PRED KRATKIM PROGLAŠEN ZA VODILNI DESIGNERSKI HOTEL NA IZBORU SOUTH ASIAN TRAVEL AWARD.

Za organizacijo popolnega oddiha bo za vas poskrbela Barbara z izkušeno ekipo.

WWW.STAR-TRAVEL.SI

Datum odhoda na vaše počitnice 1.2.2024 Naše po meri prilagojeno potovanje vključuje: Έ

Letalsko vozovnico z odhodom iz Benetk in poletom z letalsko družbo Emirates v ekonomskem razredu

Έ

Prevoz do otoka Coccon Maldives s hidroplanom

Έ

7 x ALL INCLUSIVE v hotelu COCOON MALDIVES *****

Έ

Namestitev v BEACH VILI na plaži

Έ

20% popust na vse SPA tretmaje

Έ

Izlet na sosednji otok – cca 1h30min

Έ

Letališke in varnostne pristojbine

Έ

Vstopne in izstopne kode za Maldive

Έ

Organizacijo potovanja

Cena izleta po osebi v dvoposteljni sobi:

4.289 €

Opcijska doplačila: Έ

EXTREME ALL INCLUSIVE: 150 € na osebo na dan (vključene premium pijače, 2 signature večerji ter 2 izleta)

Έ

VIP sprejem na Maldivih in CIP lounge ob prihodu na Maldive: 350 € na osebo

Natančen opis potovanja si oglejte na naši spletni strani.

Zgornja cena velja za potrditev rezervacije do vključno 3. 1. 2024.

W W W. S TA R - T R AV E L . S I

82

Intervju: Metka Hrovat

Prvih deset let kariere je prehodila v čevljih »klasične marketingašice« in se na tej poti v vlogi naročnice nemškega svetovalnega podjetja srečala s povsem novo perspektivo razvijanja strategije in upravljanja blagovne znamke. Če si predstavljamo pobarvanko, pravi, je strategija znamke ustvarjanje nepobarvanih slik, torej predloge za barvanje, marketing pa je barvanje teh slik, ki ima sicer lahko veliko različic, odvisno od vnaprejšnjega dogovora, nima pa prostih rok, saj veljajo le tiste interpretacije, ki ne sežejo čez črte predlog.

Intervju: Metka Hrovat

83

Blagovne znamke

so svetilniki v svetu negotovosti

P slenih v SIP Šempeter.

ridobljene izkušnje razvoja strategije po tem vzoru že 15 let uporablja kot članica in svetovalka uprav več slovenskih podjetij in svetovalka mednarodnim korporacijam pri nemškem podjetju Brand Trust.

Zadnjih pet let je izvršna direktorica za področje znamke in razvoja zapo-

drobnem tisku in seveda ceni. Kako bi se odločili za nakup izdelka? Takoj ko tem istim izdelkom dodamo znamko, postane odločitev za nakup ali nenakup lažja. Blagovna znamka predstavlja določene vrednote, s katerimi se lahko poistovetimo, v nas zbuja zaupanje in s tem zmanjšuje tveganje nakupa. In prav premija za zmanjšanje tveganja je »cena« znamke.

V kakšnem odnosu sta blagovna znamka in strategija podjetja?

Strategija podjetja je osnova, iz katere sledijo strategije ene ali več znamk podjetja in sestava njihovega portfelja. Njihov splet mora voditi k doseganju ciljev podjetja. Znamke niso same sebi namen.

Imajo jasno opredeljeno vlogo v podjetju in na trgu.

Začniva pri povsem osnovnem vprašanju, kaj sploh je blagovna znamka?

Skoraj kolikor ljudi, toliko odgovorov. Blagovno znamko si dejansko vsak predstavlja na svoj način.

Kako znamke na zunaj izražajo vrednote, da jih In resnica je, da so vsi odgovori na to vprašanje prepoznamo in se do njih opredelimo? delčki mozaika blagovne znamke. In ko se postaPredstavljajmo si nekaj konkretnih primerov. Ko vimo na stran lastnika in upravljalca znamke, je rezerviramo mizo v tradicionalni kmečki gostilni, naša naloga, da vse te delčke mozaika povežemo v si ne predstavljamo, da bomo stopili v »dizajnersmiselno in konsistentno celosko« restavracijo. Ko vam sin to. Znamka je zelo pomembno pove, da gre ven s pankovsko menedžersko orodje. Je vizualdružbo, tudi ne pričakujete, Strategija podjetja no in nevizualno izražen sežeda bo pri vhodu pozvonil zbor je osnova, iz katere tek vsega najboljšega, kar podv narodni noši. Enako velja za jetje ponuja. Vsaka znamka ima sledijo strategije ene znamke, ki tudi dajejo obljusvojo strategijo, iz katere izbe, se predstavljajo z različniali več znamk podjetja mi komunikacijami, slogani, hajajo produktna, marketinška in kadrovska strategija, oprelogotipi in dogodki, ki morajo in sestava njihovega delitev ciljnih skupin, celostna vsi slediti bistvu znamke. Ne portfelja. grafična podoba in cenovna morejo biti vsakič drugačni, saj politika. Vse to so namreč elese bistvo znamke ne spreminja. menti brandinga.

Težko je tudi visokokakovostno blagovno znamko izraziti z nizko ceno. Ko Zakaj sploh potrebujemo znamke, ali niso razumemo, kdo smo in kako želimo biti pozicioprecenjene? nirani na trgu, lahko oblikujemo temu primeren Blagovne znamke so svetilniki v svetu negotovoizdelek ali storitev, marketinško strategijo, kosti. Predstavljajte si trgovino z osnovnimi življenjmunikacijo in z njo privabljamo (ne lovimo) tisto skimi potrebščinami, kjer so vse embalaže izdelskupino kupcev, ki bo v nas prepoznala tudi svoje kov bele, razlikujejo se samo po napisih, imenih, vrednote.

84

Intervju: Metka Hrovat

Blagovna znamka je kot osebnost. Privlači nas s In ne nazadnje je napačno razumevanje vloge svojimi vrednotami in z njo se ali identificiramo znamke tudi, da je ta poligon za ustvarjalnost. Ne, ali pa ne. Facebook nam je odlično pokazal, da ne blagovna znamka ima zelo jasno zarisane meje in moremo nikogar prisiliti, da postane naš prijatelj. ustvarjalnost se lahko odvija le znotraj polja teh Če se identificira z našimi objavami in s tem, kar jasno definiranih meja. predstavljamo, bo postal in ostal naš prijatelj, sicer pa ne. Enako velja za blagovne znamke.

Kdaj je potreben rebranding?

Danes je jasno, da ljudje ne kupujemo zgolj izdelRebranding pomeni ustvarjanje nove znamke. Rakov ali storitev. Iščemo pripadnost, želimo biti del zlog za rebranding nastane, ko je repozicioniranje gibanj in skupnosti. Profiliranje kupcev glede na obstoječe znamke preveč zahtevno, predrago ali starost, na primer »ženske med 25. in 40. letom«, ima premajhne možnosti za uspeh. Rebranding ni že dolgo ni več učinkovito. Posamezniki že čez dan sprememba oblike logotipa ali embalaže. To je rev različnih okoliščinah spreminjamo svoje vloge in dizajn, ki ga srečujemo kar naprej. Velikokrat smo se ne identificiramo s starostno priča temu, da v podjetje pride skupino, temveč z življenjskim nov direktor in želi »spremeFacebook nam je nazorom. Poglejmo samo najniti znamko«, kar navadno postnike, pripadnike iste staromeni »redizajn« logotipa, da bi odlično pokazal, da stne skupine, kako zelo jasno in pustil svoj vidni pečat, kar pa ne moremo nikogar nezdružljivo so profilirani. Zato ni (nujno) v korist podjetju ali mora blagovna znamka izhajati prisiliti, da postane znamki. iz sebe, z vsem stati za svojiRebranding je denimo potrenaš prijatelj. mi »nazori« in se zavedati, da ben, ko je neka znamka (ali nikoli ne more biti všeč vsem. podjetje) doživela velik in neTako kot nihče od nas ne more popravljiv škandal in je verbiti všeč vsem. jetnost, da ne glede na to, kaj bo naredila, ne bo spremenila percepcije trga. Ali pa imamo položaj, Kaj so največje napake, ki jih podjetja naredijo, ko ko znamko neprestano zamenjujejo s konkurengradijo blagovno znamko? tom in se ne more izviti iz tega. V takih in podobPrvo nerazumevanje je to, da znamka ni logotip in nih primerih je smiselna odločitev za rebranding. s tem, ko spremenimo logotip, ne zgradimo veRepozicioniranje pomeni usmeritev v novo bodočjega zaupanja trga v nas. Kupci znamke ne kupučo pozicijo na trgu, rebranding pomeni ustvarjajejo zaradi logotipa, ne starega ne novega. nje in umeščanje nove znamke.

Drugo pogosto zaznano nerazumevanje upravljanja znamke je prepričanje, da je vrednost znamke Ali blagovna znamka vedno gradi skupnost v njeni »prepoznavnosti«. Ta je sicer potrebna, ni privržencev ali tudi odvrača ljudi? pa zadostna in nikakor ne pomeni zaupanja, kar Dobre, močne blagovne znamke vedno polarizije temelj znamke. Znamka mora biti v prvi vrsti rajo, ker so jasno pozicionirane, jasno profilirane, zaželena. imajo ostre meje in zato ne morejo biti všeč vsem.

Tretje nerazumevanje pomena znamke je prepriPravimo, da le »ničle« nimajo ostrih robov. čanje podjetij v segmentih B2B, da znamke ne poČe želi torej znamka biti všeč vsem, ne more imeti trebujejo. Ampak tri četrtine posla se opravi v tem jasne vrednosti in ostrih meja ter v resnici ni prava segmentu. Čeprav ima podjetje izdelke za končne izbira za nikogar. Je le kompromis za vse. Blagovkupce, mora najprej prepričati poslovne partnerje ne znamke, kot so Apple ali pa nam bliže denimo v segmentu B2B. In tu je zaupanje, ki ga pooseblja Janković in Janša, imajo svojo jasno pozicijo. Zaveznamka, še toliko pomembnejše kot pri zasebnih dajo se, da ne morejo biti všeč vsem, in tega niti ne nakupih, saj napačen nakup ali zamenjava dobaposkušajo. In prav to jih dela močne, privlačne za vitelja lahko celotno podjetje spravi v nezaželen skupine privržencev z enakimi vrednotami. Tisti, ki položaj. poskušajo biti všeč vsem, so pozabljeni, saj nimajo prepoznavnega značaja, enako velja za znamke.

Dobre, močne blagovne znamke vedno polarizirajo, ker so jasno pozicionirane, jasno profilirane, imajo ostre meje in zato ne morejo biti všeč vsem.˝

Kakšna tveganja pa prinaša osebni branding podjetniku, ki gradi svojo blagovno znamko?

Za podjetnika je vprašanje brandiranja seveda odvisno od strategije, ki jo ima. Izkušnje pa kažejo, da znamka, tesno povezana z osebami, prinaša tudi velika tveganja. Ljudje nismo umetne tvorbe in imamo šibkosti. Poglejmo samo primere iz vr-

Intervju: Metka Hrovat

Številnim inovacijam ne uspe, ker niso v skladu s pričakovanji, ki jih ima trg do podjetja ali znamke, pod katero so prišle na trg. Znamke imajo meje in njihovo prestopanje je lahko zelo drago. Kar pa seveda ne pomeni, da podjetje ne sme preizkušati meja svoje znamke. A to naj počne, kadar ga potencialna izguba vloženega denarja ne bo bolela. hunskega športa. Ko so se začele pojavljati afere z dopingom ali pa samo neprimernim vedenjem in izjavami športnikov, se za podjetja ni bilo več pametno vezati na posamezne osebnostne znamke.

Za športnika je logično, da gradi svojo blagovno znamko, za podjetje pa je tvegano, če gradi blagovno znamko na lastniku. Kaj če se lastniku zgodi nekaj nepredvidljivega, na primer smrt? Enako zoprno pa je tudi, kadar se v podjetju odločitve glede znamke sprejemajo na podlagi subjektivnih mnenj lastnika, kar je neprivlačno ne le za znamko, temveč tudi za zaposlene. Brez jasne vizije in strokovnosti je težko doseči želene rezultate.

Kako se spreminja blagovna znamka, ko podjetje preraste svoj položaj na trgu iz followerja v leaderja? Kaj ste vi v SIPu spremenili v svoji strategiji?

Kot rečeno, ima dobro upravljana znamka jasno določene meje in pravila, po katerih deluje na vseh

85

področjih. V SIPu smo jih za svojo znamko postavili pred desetimi leti in se jih striktno držimo.

Identificirali smo vrednote podjetja in znamke ter preverili, katere od njih znamki priznava tudi trg in katere so razlog, da se k nam vedno znova vračajo. Pri postavljanju strategije je namreč vedno treba preveriti resonanco s trgom. Jasno smo definirali nišno produktno linijo za prihodnost in vse preostale stroje počasi umikali s trga. Postavljeni strategiji smo prilagodili dizajn in lastnosti strojev, kadrovsko, prodajno, marketinško in cenovno politiko. Glede na svoje kompetence in prihodnji razvoj panoge smo pred desetletjem definirali jasno področje delovanja: proizvajalec najbolj robustnih sistemov senene mehanizacije za profesionalne izvajalce storitev v naši panogi, saj je bilo že jasno, da se kmetijstvo razvija proti večjim farmam. A ker smo bili takrat v ranljivi finančni situaciji, smo zavzeli varno pozicijo »sledilca«, kar je pomenilo, da smo lahko v svoje stroje in storitve uvajali le že preverjene rešitve na trgu. Inoviranje bi bilo preveč tvegano.

Po petih letih je SIP dosegel začrtano pozicioniranje in se je kot uspešno in dobičkonosno podjetje znašel pred novim vprašanjem. Kam od tod naprej, da bodo tako zaposleni kot trg spet imeli »iskrice v očeh«?

Z isto strategijo, le drznejšo vizijo, ki SIP prestavlja

86

Intervju: Metka Hrovat

KONCEPTI, KI JIH MORAMO POZNATI, KO GRADIMO BLAGOVNO ZNAMKO 1. Razlika med marketingom in znamko

3. Znamke rastejo od znotraj navzven

2. Prepoznavnost vs. zaželenost

4. Temeljne vrednote blagovne znamke pri startupih/ družinskih podjetjih in v velikih sistemih

Marketing obljublja, znamka izpolnjuje. Marketing obljublja »diskont«, znamka dodaja vrednost, gradi zaupanje. V angleščini je precej jasneje, kaj je vsebinsko znamka, ker ima izraza »brand« in »trade mark«, v slovenščini je vse znamka. Veliko podjetij in agencij govori o rebrandingu, a v večini primerov se izkaže, da gre le za novo celostno grafično podobo, nov logotip, novo embalažo. To je redesign in z »rebrandingom« nima veliko skupnega. Če te vsi poznajo, to še ne pomeni, da si te tudi želijo, kar pa je pogoj za nakup. Lahko si nezaželen prav zato, ker si zelo prepoznan, a po napačnih atributih. Muro in Peko smo v Sloveniji vsi poznali, pa jima ni dosti pomagalo. To, da mora podjetje povečati prepoznavnost in bo na konju, je veljalo v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bil svet drugačen in je bilo ponudbe občutno manj. Danes se ljudje identificiramo z znamkami, ki imajo podobne vrednote kot mi.

Znamke ne more graditi marketinška agencija – podjetju sicer lahko pomaga, saj od zunaj jasneje vidi nekatere stvari. Tudi človeka, še zlasti že izdelanega, ne gradi drugi človek – psiholog ne zgradi novega človeka, zgolj pomaga mu najti bistvo, če zaide. Če pozicioniranje znamke temelji na »wishful thinking«, se visokoleteča obljuba znamke razblini ob prvi krizi. V krizi tako ljudje kot podjetja in znamke pokažemo, kdo smo pod obleko.

Mala podjetja praviloma povzemajo vrednote in vizijo lastnika, do težav navadno prihaja kasneje, pri prenosu na naslednjo generacijo. Velika podjetja delujejo po povsem drugih principih in morajo pri razvoju strategije znamke postaviti realne temeljne vrednote, ki bodo omogočale njeno izvajanje.

Intervju: Metka Hrovat

iz sledilca v vodilnega specialista v niši. Zdaj imamo dovolj samozavesti in potrditev s trga, da stopimo na to pot. S stroji in predvsem s storitvijo, ki nas najbolj razlikuje od konkurentov velikanov.

Kakšne kompetence in znanja potrebuje brand manager, da lahko v podjetju upravlja in razvija blagovno znamko?

Brand manager mora biti v prvi vrsti strateg. To ni pozicija v podjetju, ki sledi kratkoročnim ali celo trenutnim ciljem podjetja, niti trenutnim potrebam trga. Brand manager mora razmišljati dolgoročno in upoštevati vse vidike poslovanja. Znamka ni izolirano področje, gradijo jo vsi in vse v podjetju. Zato tudi spremembe znamke, denimo repozicioniranje, vplivajo na vse segmente podjetja.

Brand manager ni zagovornik pristopa »jaz tudi«, ampak glasnik pristopa »samo jaz«. Kakršnokoli pozicioniranje ima znamka, je to poudarjanje razlikovanja od konkurence, ne ponavljanja za konkurenti. Zato je za znamko vedno težava, kadar prodaja na dan pride z idejami, ko so: »Vsi ponujajo to, torej moramo tudi mi.« Temeljno vprašanje brand managerja na tem mestu je: »Če to ponujajo že drugi, ali in zakaj trg potrebuje v tem istem segmentu še enega ponudnika in zakaj nas?« Seveda pa obstajajo tako imenovani higieniki, ki jih moramo zagotavljati vsi. Med njimi so spoštovanje dogovorov, kakovost, pravočasne dobave in podobno.

Koliko pa mora brand manager vendarle prisluhniti odzivom s trga oziroma poslušati prodajnike?

Brand manager ne more biti slep za dogajanje na trgu, za trende v okolju in v panogi. Seveda skozi določen proces ugotavlja, kaj trg želi in potrebuje, kaj od tega pa je za znamko relevantno, se presoja prek pravil znamke. Strategije znamke se ne spreminja zaradi hipnih potreb trga. Spreminja se taktika, ki je lahko tudi na vsakem trgu drugačna. Ko pa se spremembe na trgu dogajajo dlje časa in kaže, da bodo spremembe ostale, se seveda tudi znamka prilagodi. Kako se prilagodi, pa je spet strateško vprašanje z vsemi potrebnimi razmisleki.

Prodajnik pa je na drugi strani seveda pod drugačnim pritiskom, doseči mora prodajne cilje, številke, od katerih je odvisno podjetje. Zato je včasih v stiski, ko konkurenca ponuja nekaj, česar sam nima. Predvsem pa vedno poskuša zadovoljiti kupca, kar bi lahko pomenilo zanko, v katero se znamka ne sme ujeti: imeti »vse za vse« in biti všeč vsem. Upravljanje znamke ne pomeni kopiranja drugih in izpolnjevanja želja vseh.

Upravljanje znamke je zelo podobno upravljanju samega sebe in svoje poti. Predstavljajte si, da bi se skušali spremeniti za vsakega, ki vam stopi na pot. Da bi skušali ustreči vsem, v vsem?

87

Kako pa blagovna znamka vpliva na ceno izdelka?

Blagovna znamka vedno sproži spomin in izkušnjo, ki smo jo že imeli z njo, bodisi lastno ali izkušnjo, ki nam jo je predstavil nekdo drug. Ko na primer pomislimo na »Lego«, nas preplavijo asociacije na robustnost in zanesljivost, na čas igre, neskončne možnosti, ustvarjalnost, na iskanje manjkajočih kock, darila in še bi lahko naštevali.

O znamkah imamo ustvarjeno neko percepcijo, ki je lahko pozitivna ali negativna. Kadar percepcije nimamo, ne kupujemo znamke, ampak le izdelek.

Znamka je v osnovi sinonim za nekaj poznanega, za zaupanje. V poslovnem in prodajnem kontekstu predstavlja zagotovilo. Ko se odločamo za nakup znamke, se odločamo za nakup z manjšim tveganjem, kar predpostavljamo na podlagi ustvarjenega zaupanja v preteklih izkušnjah.

Kupci smo pripravljeni plačati do tretjino več za izdelek določene znamke v primerjavi z generičnim izdelkom, ker verjamemo, da z nakupom znamke zmanjšujemo tveganje. Prepričani smo, da z nakupom znamke »vemo, kaj kupujemo«, in zato smo pripravljeni plačati premijo.

NAUKI ZA RAZVOJ STRATEGIJ ZNAMK

1. Znamka ni logotip, ampak vsi fizični

in nefizični dražljaji, ki jih oddaja. Vsaka znamka ima vsaj 200 tako imenovanih točk dotika z deležniki, ki seveda niso samo kupci. Najpomembnejši deležniki so zaposleni, ki so glavni glasniki znamke.

2. Znamka ima svojo strategijo in pozicioniranje na trgu. Razvoj strategije se začne pri vrednotah in ne obratno. Vrednot se ne da določiti v sejni sobi podjetja.

Treba jih je identificirati in na njih utemeljiti strategijo in vizijo. Ki pa morata seveda vključevati tudi pogled v prihodnost, torej usmeritve vsesplošnega okolja, poslovnega okolja in industrije.

3. Strategijo, vizijo in vrednote je treba

oblikovati v praktično orodje za vse zaposlene, ki ga lahko in morajo pri vsakem svojem dejanju uporabljati za svoj prispevek v mozaiku znamke.

4. Strategija znamke se ne spreminja pogosto in se tudi ne odziva na vsako hitro spremembo v okolju. Spreminjajo se taktike, torej odziv na konkretne okoliščine, dobre znamke pa strategij ne spreminjajo desetletja. Sprememba je potrebna, ko se poslovno okolje tako močno spreminja, da znamka z obstoječo strategijo ne more preživeti.

88

Razpisi

Razpisi ZA TRAJNOSTNO RAST IN INOVACIJE Leto 2024 prinaša priložnosti na razpisih.

Z

adnje leto je prineslo še večji poudarek na trajnosti in okoljski ozaveščenosti kot ključnih usmeritvah. Nacionalni razpisi vse pogosteje spodbujajo projekte, ki prispevajo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in učinkoviti rabi virov ter spodbujajo trajnosten razvoj. »Za podjetja je ključno, da se zavedajo pomemb-

70 MILIJONOV € SKLAD ZA PRAVIČNI PREHOD – RAZVOJ PREMOGOVNIŠKIH REGIJ SAŠA IN ZASAVJE

nosti trajnostnega poslovanja, saj lahko to pripomore k njihovemu večjemu uspehu pri prijavah na razpise,« izpostavljajo v podjetju Tiko Pro d.o.o., ki je specializirano za pridobivanje nepovratnih in povratnih sredstev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bruslju. Pripravili so pregled glavnih razpisov za podjetja ob koncu leta 2023 in v 2024.

ne smete zamuditi razpisa, ki bo sofinanciral razvojno-raziskovalne projekte.

Nepovratna sredstva bodo na voljo za inovacije, ki bodo oblikovale prihodnost.

Prijavila se bodo lahko mikro, mala in srednja (MSP) ter velika podjetja. Sofinanciranje vključuje stroške osebja, zunanjih izvajalcev ter nakupa opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev.

podprl podjetja za individualne sejemske nastope in povečal možnost za rast na mednarodnih trgih.

PRODUKTIVNE NALOŽBE – INVESTICIJE

Za regiji SAŠA in Zasavje se konec leta napoveduje razpis, vreden skoraj 70 milijonov evrov, ki bo namenjen diverzifikaciji gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest ter povečanju produktivnosti in dodane vrednosti. Če razmišljate o nakupu opreme, gradnji ali drugih naložbah, bo to odlična priložnost za vas.

RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE

Če vaš projekt vključuje razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov z visoko dodano vrednostjo in tržnim potencialom,

I23-MILIJONSKE VAVČERSKE SPODBUDE

MSP

MEDNARODNI SEJMI

Za podjetja, ki se želijo izvoznega trga dotakniti še bolj neposredno, bo na voljo razpis, ki bo sofinanciral stroške razstavnega prostora. Ta razpis bo

V začetku 2024 se obeta odprtje novega vala vavčerjev za MSP. To bo omogočilo podjetjem dostop do nepovratnih sredstev za različne namene. Specifični cilji in nameni vsakega posameznega vavčerja bodo določeni ob njihovi uradni objavi.

Upravičeni stroški se bodo nanašali na stroške zunanjih storitev oziroma izvajalcev.

Celoten vavčerski sistem obeta okvirno višino sredstev v višini 23,4 milijona evrov. Ta sred-

Razpisi

stva predstavljajo pomembno orodje za podporo inovacijam, razvoju in izboljšavam za MSP v prihodnjih letih.

V preteklosti so bili v okviru tega sistema na voljo vavčerji za različna področja: digitalni marketing, digitalne kompetence, pridobitev certifikatov, patenti, znamke, digitalna strategija in druga pomembna področja, ki so podjetjem pomagala izboljšati njihovi konkurenčnost in uspešnost.

89

KAKO DO DODATNIH TOČK? Na razpisih imajo pomembno vlogo dodatne točke, ki jih podjetja lahko pridobijo z upoštevanjem trajnostnih vidikov in pristopov k poslovanju. Strokovnjaki iz Tiko Pro svetujejo, da v prijave vključite spodnje elemente, s katerimi si povečate možnosti za uspeh.

1.

Analiza življenjskega cikla (LCA): Analiza LCA je sistematičen pristop k oceni okoljskih vplivov izdelka, storitve ali procesa skozi celoten življenjski cikel – od pridobivanja surovin, proizvodnje, distribucije in uporabe do končne odstranitve ali recikliranja. Vključitev analize LCA v prijavo na razpis pokaže predanost trajnostnim praksam in razumevanje celotnega vpliva projekta na okolje.

2.

Energetski pregledi:

10 MILIJONOV ZA LESNE INOVACIJE

Nov razpis, ki spodbuja lesarsko industrijo v Sloveniji, bo namenjen podpiranju projektov, ki se osredotočajo na les kot inovativno surovino. Cilj razpisa je spodbuditi izdelavo izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv s poudarkom na proizvodnji, ki zmanjšuje ogljični odtis in sledi načelom krožnega gospodarstva.

Razpis bo s sofinanciranjem spodbujal podjetja, da postanejo pionirji na področju uporabe lesa kot trajnostne surovine.

Proizvodnja iz lesa ima potencial za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in ustvarjanje dodane vrednosti.

Razpis bo ponujal nepovratna in povratna sredstva v skupni okvirni višini razpoložljivih sredstev 10,8 milijona evrov.

Upravičeni stroški vključujejo nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ki so ključnega pomena za razvoj in proizvodnjo izdelkov iz lesa.

Energetski pregledi podjetij in objektov lahko pomagajo razkriti potenciale za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter optimizacijo virov energije. To ne le zmanjšuje negativne okoljske vplive, ampak tudi pripomore k večji ekonomski učinkovitosti.

3.

Okoljski certifikati: Pridobitev okoljskega certifikata, kot je ISO 14001 (sistem upravljanja okolja), služi kot dokaz, da podjetje izvaja najboljše prakse za varstvo okolja. Certifikati kažejo na zavezanost podjetja trajnostnim ciljem in na skrb za okolje.

4.

Uporaba obnovljivih virov energije:

Dokazilo, da podjetje že aktivno uporablja obnovljive vire energije, kot so sončna, vetrna ali geotermalna energija, kaže na zavezanost zmanjšanju ogljičnega odtisa in odvisnosti od fosilnih goriv.

ŽELITE VEDETI VEČ?

Za podrobne informacije in pojasnila v zvezi z razpisi in možnostjo prijav se obrnite na podjetje Tiko Pro: www.tiko-pro.eu www.tiko-pro.si

90

Avtomatizacija proizvodnje

Bolj avtomatizirani – bolj konkurenčni Če bodo želela povečati konkurenčnost, bodo proizvodna podjetja v prihodnje morala v avtomatizacijo vlagati nekajkrat več kot v preteklosti, poudarja Dejan Klemenčič iz podjetja INO, d.o.o., Žiri.

A

vtomatizacija proizvodnje v zadnjih letih stopa v industrijo skozi velika vrata, vedno več podjetij prepoznava prednosti, ki jih prinaša prehod na avtomatizirane rešitve naprednih tehnologij.

Po podatkih Evropske komisije so samo med letoma 2020 in 2022 v proizvodne enote po svetu namestili dva milijona novih robotov, največ na Kitajskem, Japonskem in v ZDA. Pospešena avtomatizacija vpliva tudi na delovna mesta: kar polovico vseh delovnih mest bi lahko nadomestila avtomatizacija, ki jo prinašajo pametni stroji in naprave. Veliko pove tudi podatek, da bo avtomatizacija s prevzemanjem ponavljajočih se nalog zaposlenim prihranila do 40 odstotkov časa, ki ga bodo ti lahko namenili za učenje in iskanje ustvarjalnih rešitev.

Močan vpliv avtomatizacije je danes opazen v avtomobilski industriji, v kateri avtomatizacija vpliva na cel niz procesov: načrtovanje, proizvodnjo in vzdr-

ževanje vozil. V fazi proizvodnje avtomatizirane proizvodne linije omogočajo hitrejšo in natančnejšo montažo ter preprečevanje človeških napak. Avtomatizacija igra pomembno vlogo tudi pri testiranju vozil, tako z varnostnega vidika kot z vidika preizkušanja zmogljivosti. Tudi pri diagnosticiranju težav in iskanju tehnoloških izboljšav je vloga avtomatizacije nepogrešljiva, kar prispeva k hitrejšim in boljšim inovacijam.

Podobno kot v avtomobilski industriji so avtomatizirane proizvodne linije izjemnega pomena tudi v industriji elektronike in elektronskih komponent.

Računalniško podprti in v digitalni ekosistem povezani sistemi, v središču katerih so avtomatizirane proizvodne linije, omogočajo inženirjem hitrejše in natančnejše načrtovanje ter izdelavo sestavnih delov za elektronske naprave. Avtomatizacija gre z roko v roki s koncepti industrije 4.0, kar vključuje skrbno načrtovano uporabo digitalne povezljivosti in umetne inteligence. Nadgradnja avtomatizacije je, da iz med seboj povezanih in procesno usklajenih avtomatiziranih linij v podjetjih zrastejo tako imenovane pametne tovarne, kjer so procesi, proizvodnja, nadzor, testiranje in odpravljanje napak povezani v skupno, zaokroženo in natančno upravljano celoto.

Avtomatizacija proizvodnje INO Žiri – specialisti za avtomatizacijo zahtevnih proizvodnih procesov

Ko govorimo o avtomatizaciji in naprednih rešitvah, v Sloveniji ne moremo mimo podjetja INO, d.o.o., Žiri, ki se že več kot 30 let ukvarja z razvojem in izdelavo strojev ter strojne opreme. Del proizvodnje je usmerjen v avtomatske sitotiskarske stroje, del pa v stroje in linije za avtomatizacijo proizvodnih procesov. Prisotni so v več kot 30 državah, 80 odstotkov svojih izdelkov prodajo v tujino. V razvojno-proizvodnem procesu sodeluje 55 zaposlenih, šestčlanska ekipa tehnikov pa skrbi za oddaljeno in terensko tehnično podporo strankam po vsem svetu.

Po besedah Dejana Klemenčiča, vodje projektov za avtomatizacijo, je avtomatizirana proizvodnja danes zahteva v vseh uspešnih in sodobnih proizvodnih podjetjih. »Z izključitvijo človekovega vpliva lahko stroji delujejo neprekinjeno. Avtomatizacija omogoča boljši nadzor nad procesi ter natančno načrtovanje in usklajevanje aktivnosti, kar vodi v boljšo izrabo virov in zmanjšanje odpadkov. Našteta dejstva inovativna podjetja vedno znova prepričajo o smiselnosti investicije v avtomatizacijo proizvodnje,« je jasen Klemenčič.

V katerih panogah so vaše rešitve najbolj uporabne?

Največ rešitev smo do zdaj razvili za avtomobilsko, elektro, grafično in papirno industrijo, skupaj več kot 2.500. Glede na zahteve proizvodnega procesa oblikujemo optimalno rešitev za naročnika.

S kakšnimi konkretnimi rešitvami pomagate podjetjem stopiti na pot avtomatizacije?

Izdelamo lahko popolnoma ali delno avtomatizirane montažne linije, delno avtomatizirana delovna mesta, posebne oblike strojev za posebne namene, različne stroje za opravljanje testov in kontrolo izdelkov. Stroji lahko obvladajo celo vrsto različnih operacij – od sestavljanja, vijačenja, varjenja, lepljenja in lakiranja do robotskega rezkanja, če naštejemo le nekatere med njimi. Najdaljša do zdaj izdelana montažna linija v dolžino meri 20 metrov, medtem ko je bila za področje tiska stekla izdelana linija, ki zaseda površino 45 krat 45 metrov in je v sosednji Avstriji.

Ste vedeli?

Avtomatizacija bo poleg spreminjanja proizvodnih procesov vedno bolj spodbujala tudi potrebe po novih znanjih. Po uradnih podatkih je pospešena digitalizacija v Evropi omogočila dva milijona novih delovnih mest, dodatnega 1,7 milijona naj bi jih v informacijsko-komunikacijski tehnologiji zraslo do leta 2030.

Nove priložnosti se porajajo tudi za programerje in specialiste vzdrževalce robotov.

91

Kakšni so za podjetja prihranki, ki pridejo z novimi tehnologijami: časovni, finančni, pri optimizaciji procesov?

Prihranki so seveda odvisni od vsakega posameznega projekta, saj sta vsak stroj ali linija razvita in izdelana po naročilu, glede na potrebe stranke. Pa vendar jih lahko že v fazi razvoja natančno opredelimo in izračunamo z uporabo napredne programske opreme, ki simulira potek celotne proizvodne operacije. Tako že v zgodnji fazi natančno definiramo zmožnosti opreme in jo tudi testiramo, še preden je stroj izdelan.

Če vzamemo konkreten primer, prehod s polavtomatskega na avtomatski tiskarski stroj lahko prihrani dva delavca na izmeno in zniža proizvodne stroške celo za 65 odstotkov, izmet pa z desetih odstotkov na en odstotek.˝ Kakšne so danes usmeritve na področju avtomatizacije proizvodnih procesov? V katero smer gre razvoj?

Usmeritve vodijo k proizvodnji, ki je vedno bolj povezana, prilagodljiva, inteligentna in energetsko učinkovita. Ena izmed dobro utrjenih smernic je tako imenovana industrija 4.0, ki z digitalnim povezovanjem strojev, naprav in procesov omogoča nadzor v realnem času ter prilagajanje proizvodnje na podlagi pridobljenih podatkov.

Podjetja se tudi vse bolj osredotočajo na trajnost, energetsko učinkovitost proizvodnje in zmanjšanje porabe energije. Vsi v zadnjem času izdelani INO-stroji ustrezajo zahtevam industrije 4.0. Glavni cilj našega podjetja je ponuditi kupcu zmagovito opremo, kjer bo delavec le še upravljalec stroja in nič več fizični delavec.

INO, d.o.o., Žiri Industrijska ulica 14 4226 Žiri Slovenija https://ino-ziri.si info@ino-ziri.si +386 4 505 11 00

92

Petra Majdič

Ko želiš zmagati, si pripravljen

na vse Petra Majdič,

slovenska legenda smučarskega teka, je vajena izzivov in preseganja ovir.

S svojo bronasto medaljo na zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru – dosežkom, ki je toliko bolj izjemen, če upoštevamo njene hude poškodbe, ko si je ob padcu zlomila pet reber in kljub temu odtekla do konca – je postala simbol vztrajnosti in osredotočenosti.

K

akšno je življenje človeka, ko sklene kariero vrhunskega športnika?

Imela sem srečo, da sem se ukvarjala s tekom na smučeh in bila kot športnica aktivna prav v obdobju, ko sem bila fizično in psihično na optimalni ravni za doseganje najboljših rezultatov. Ti se v teku na smučeh običajno začnejo okoli 22. leta in trajajo do približno 35. leta. To je pomenilo, da sem bila tudi mentalno dovolj zrela in sem prepoznala potencial, ki ga svet ponuja, pa tudi tistega, ki ga nosim v sebi za morebitno drugo kariero ali poklic.

Zavedanje, da smučarski tek ni edino, kar znam, mi je dalo dobro popotnico za prihodnost. Navajena sem, da imam stvari v svojih rokah in da ne pričakujem pomoči od drugih. Vedno sem se najbolj zanašala na svojo ožjo ekipo in nase, zato sem

vedela, da me po koncu športne kariere sanjska služba ne bo čakala za vogalom. Pravzaprav sem si že med aktivno kariero začela ustvarjati poslovno pot, tako da je bil prehod iz športne kariere zame lažji, saj sem ga načrtovala.

Kje ste našli motivacijo po tem, ko ste bili vrhunska športnica?

Tekmovala sem v teku na smučeh, ki je po mojem mnenju fantastičen šport. Prinesel mi je večinoma pozitivne spomine in izkušnje. Seveda je bilo občasno težko, a prav te izkušnje so oblikovale moj značaj in mi pokazale, kako bo videti moja poslovna pot: da ne bo vedno vse lahko in da bodo prišli tudi padci. Že v zgodnji mladosti sem začutila, da stopam po poti, ki je še nihče pred mano ni prehodil. To me je pozitivno zaznamovalo. Navajena sem se boriti in iskati podobno ambiciozne somišljenike, s katerimi smo zgradili ekipo. V svoji karieri nisem niti popuščala niti sprejemala negativnih okoliščin.

Vedno smo iskali rešitve za izzive, ki smo jih dojemali kot priložnosti, ne kot težave. Nikoli se ni-

Petra Majdič

93

94

Petra Majdič

sem pustila prepričati, da bi bila v disciplini omejena zaradi spola ali tega, od kod prihajam. Takšno mentaliteto so mi vcepili moje okolje, družina in odraščanje na kmetiji ter dolgoletni trener Robert Slabanja in ekipa, s katero sem sodelovala zadnjih pet let. Kljub temu, da sem bila v Sloveniji praktično edina s tako ambicijo in brez pravih predpogojev za razvoj kariere v teku na smučeh, sem vztrajala.

Ko sem končala svojo športno kariero, sem vedela, da je samo od mene odvisno, ali si bom ustvarila novo poslovno pot. Kljub vsemu mi je bilo v poslovnem svetu relativno lažje kot v svetu vrhunskega športa. Vrhunski šport je – zlasti za ženske – veliko zahtevnejši kot poslovno okolje v Sloveniji.

V mladosti nisem poznala drugačnih okoliščin kot boriti se za vsako priložnost – in to v pozitivnem smislu. Nisem si dopustila, da bi obupala že ob prvem izzivu, zato sem vedno iskala rešitve.

Kaj ste čutili po nesreči leta 2010 v Vancouvru? Je bil to strah, motivacija ali občutek, da se vam v življenju ne more zgoditi nič hujšega?

V mladosti nisem poznala drugačnih okoliščin kot boriti se za vsako priložnost – in to v pozitivnem smislu. Nisem si dopustila, da bi obupala že ob prvem izzivu, zato sem vedno iskala rešitve.

Za razumevanje dogajanja v Vancouvru je treba poznati celotno zgodovino mojih tekmovanj. Spomnim se, kako je serviser nemške reprezentance na olimpijskih igrah v Torinu prišel na progo, padel na skupino vodilnih tekmovalk in samo mene zbil.

Ko se ti takšne stvari dogajajo na vsaka štiri leta, te prisilijo, da razmišljaš drugače. Težko si je predstavljati, kaj pomenijo štiri leta v življenju vrhunskega športnika. Večina ljudi ne ve, kje so bili pred štirimi leti ali kje bodo čez štiri leta. A vrhunski športnik mora imeti jasen načrt: če želi dobre rezultate na olimpijskih igrah, mora natanko vedeti, kje bo na določen dan in kaj se bo takrat zgodilo.

V Vancouvru nisem bila le ena izmed favoritk, bila sem glavna favoritinja te tekme. V takšnem trenutku strah izgine. Strah občutiš, ko ne pričakuješ ničesar. Ko želiš zmagati, pričakuješ vse. Življe-

nje me je naučilo, da bom zmagala samo takrat, ko bom pričakovala nepričakovano in bila pripravljena na vse okoliščine, ne glede na to, kako nenavadne, nesprejemljive ali nepričakovane so.

Beseda »borba« v slovenščini morda nosi negativno konotacijo, vendar sem jaz vanjo vedno vlagala pozitiven pomen. Ko te življenje ali konkurenca tepe, moraš preprosto vztrajati in vedeti, da bo minilo. Vse je v prepričanju, da ima življenje posebno zgodbo zate, zato se ne smeš predati. Ne smeš obupati.

Pregled z ultrazvokom po padcu v Vancouvru je pokazal le poškodbo mehkega tkiva in ne zlomov, zato sem dobila uradno dovoljenje za tekmovanje.

Da nismo vedeli, kako resna je bila moja poškodba, je bilo ključnega pomena, ker bi me sicer ta informacija mentalno spremenila. Kot vrhunski športnik in tudi kot vsak običajen človek si težko predstavljaš, da bi kdo lahko osvojil olimpijsko medaljo z zlomi, kaj šele s petimi zlomljenimi rebri in pneumotoraksom. Zaradi te odločenosti, da se ne predamo in ne obupamo, smo se osredoto-

Petra Majdič

95

nekdo že prej stopal po tej poti. Sama pa sem stopala po poti, ki je nikomur pred menoj še ni uspelo prehoditi. Tek na smučeh je bil domena Skandinavcev, Rusov in športnikov iz Severne Amerike.

Ko pa enkrat prehodiš povsem novo pot, postaneš živ dokaz, da je nekaj takšnega mogoče. Šele ko sem to že dosegla, sem vedela, da je mogoče še več. Tina, Primož in drugi so imeli pred seboj že dokaz, jaz pa sem lahko samo upala, da dejansko je mogoče. Podobno je tudi v poslu.

Te črne misli so zagotovo povezane tudi z vzgojo.

Izjemno sem hvaležna, da sem odraščala na kmetiji. Sprva sem to dojemala kot oviro, vendar sem kmalu spoznala, da sem bila vzgojena v okolju, ki mi je vcepilo načelo »nikoli ne obupaj«. Tega sem se znova naučila vsako leto, ko smo sadili zelenjavo. Vse leto se pripravljaš na zimsko sezono, in ko ne dosežeš pričakovanih rezultatov, se zaveš, da moraš vztrajati. Ta spoznanja so postala ključna vodila moje športne kariere, namreč da je treba poskusiti večkrat in z večjo zavzetostjo. Ko v poslu ali športu ne dosežeš želenega, je po mojem mnenju razlog to, da nisi dovoljkrat ali dovolj močno poskusil.

čili na doseganje najboljšega mogočega rezultata.

Zaradi naše odlične pripravljenosti na tisto tekmo sem na koncu osvojila olimpijsko medaljo.

Je pa zanimivo, da se ne glede na vse rezultatske mejnike, ki smo jih postavljali in prestavljali, vse mogoče osvojene medalje, ter serijske zmage –vedno znova izpostavljajo le OI v Vancouvru (smeh, op. p.). Kar me sicer nikakor ne moti, me je pa naučilo, da bo verjetno tudi na poslovni poti kakšno dejanje hitro pozabljeno, kakšno bo pa naredilo nepričakovan preboj.

Kako ste se kot športnica spopadali s črnimi mislimi? Ali imate kot podjetnica kdaj črne misli, da vam ne bo uspelo?

Seveda, saj sem ženska (smeh, op. p.). Dojemanje takšnih situacij je med ženskami in moškimi različno. Vsak ima občasno črne misli. Dejstvo je, da v času moje športne kariere tek na smučeh ni bil med vrhunskimi športi v Sloveniji. Mi smo orali ledino. Za Tino Maze, Primoža Peterko in druge športnike je bila pot, ki so jo prehodili, lažja, saj je

Te črne misli so zagotovo povezane tudi z vzgojo.

Izjemno sem hvaležna, da sem odraščala na kmetiji. Sprva sem to dojemala kot oviro, vendar sem kmalu spoznala, da sem bila vzgojena v okolju, ki mi je vcepilo načelo »nikoli ne obupaj.”

Vedno sem si govorila, da bom slej ko prej jokala.

Samo odločiti sem se morala, kdaj bom jokala. Ali bom jokala poleti med pripravami, ker so težke, ali pa pozimi, ko ne bom dosegla želenih rezultatov. Samo ti dve možnosti sem imela. In podobno je tudi v poslu. Kdor pričakuje lahke pogoje, ne bo dosegel želenega uspeha, če pa mu morda vseeno uspe, ne bo zadovoljen z doseženim, saj ne bo imel zadoščenja.

Kako nosite obleko nacionalne junakinje, ki je dosegla vrhunski rezultat ob povsem nemogočih razmerah?

Ko mi je Joc (Pečečnik) predlagal, da se ponovno izpostavim javnosti, sem ga vprašala, ali je morda pomislil, da moja odsotnost iz javnosti ni naključna, ampak moja lastna odločitev. To je marsikoga presenetilo, zato sem mu pojasnila, da vodim uspešno poslovno zgodbo. To je bila moja

96

Petra Majdič

zavestna odločitev, da se umaknem iz medijev, vključno z družbenimi omrežji. Spoznala sem, da ni nujno, da si vsi v mojem ožjem krogu želijo biti izpostavljeni javnosti.

Kdor obišče naš dom, bo presenečen, ker nič v njem ne kaže na to, da v njem živi tudi športnica.

Ni pokalov, medalj ali razstavljene športne opre-

Kako pa športni pristop vpliva na vaš slog v poslovnem okolju?

Mnogi so presenečeni nad mojim videzom in pravijo, da sem videti, kakor da sem ravnokar stopila iz svoje športne zgodbe. Če na moje telo ne bodo vplivali hormoni, bom vedno poskrbela, da ostanem v dobri formi. Ne bom dovolila, da se zredim za dvajset kilogramov, pa ne iz vizualnih razlogov, temveč iz zdravstvenih. Dobro poznam fiziološke značilnosti svojega telesa, vem, kako deluje. In nikakor ne potrebujem zdravstvenega sistema, da bi z lepotnimi posegi popravljal posledice moje lenobe.

In podoben je naš slog v poslovnem okolju – ne prodajamo sfiltriranih, popačenih podob svojih produktov, poštenost je naša najvišja prioriteta in ni nas strah teči na dolge proge.

me. Moji hčerki pred vstopom v šolo nista vedeli, kdo je njuna mama v širši družbi. Želela sva, da sta v svojih otroških letih zvesti sebi in svojim ambicijam, ne pa zaznamovani z mojo športno kariero. Zanju sem bila vedno samo mama. Zame je ključno, da ne vplivam nanju s svojo preteklostjo, še posebej, če bi čutili pritisk, da morata doseči podobne uspehe. Zato jima želim zagotoviti varno okolje in ju pravilno vzgojiti. Ko pa bo prišel pravi čas, bom ponovno stopila v ospredje in ponosno sprejela vlogo nacionalne junakinje.

Kako se torej počutim v »obleki« nacionalne junakinje? Fenomenalno, a le dokler znam postavljati meje in dokler to obleko nosim jaz, ne pa, da bi obleka nosila mene. Sama zgodba o nemogočem in kako je z vztrajnostjo ter nalezljivo ekipno vero, da se da, mogoče biti uspešen pravzaprav v čemerkoli, precej dobro sporoča bistvo.

Kako vam je ugled vrhunske športnice pomagal pri razvoju poslovne kariere?

Iz pojavljanja v javnosti sem se umaknila predvsem zaradi družine. Prav tako sem se želela dodatno izobraževati in pridobiti čim več poslovnega znanja. Zavedala sem se, da se lahko sicer preprosto postavim v vlogo sodobne poslovne ženske, a potrebujem znanje. Poslovne kariere nisem želela graditi na svojem imenu, ki mi je sicer odprlo kakšna vrata več, ampak tudi pričakovanja

Petra Majdič

na drugi strani so bila ekstremno višja kot pa pri nekemu manj znanemu poslovnežu, ki potrebuje predvsem priložnost, da se izkaže. Pričakovanja do mene so bila, da moram vsako nalogo opraviti vrhunsko, ker sem bila vrhunska športnica, torej sem morala tudi posel izpeljati vrhunsko.

Kaj pa bojevitost, ki ste jo prinesli iz športa?

Ko sem sklenila športno kariero, sem se spopadla z izbiro: lahko čakam, da se me nekdo usmili in mi ponudi službo, ali pa vzamem stvari v svoje roke.

Mislim, da sem še vedno edina, ki je po končani karieri zavrnila službo v Slovenski vojski. Kljub statusu, ki mi je zagotavljal službo za štiri leta, te priložnosti nisem izkoristila. Ko so me vprašali, zakaj, sem odgovorila, da naj ponudijo priložnost mladim športnikom, ki to res potrebujejo, in da če sama ne morem preživeti na trgu delovne sile, potem je vseeno, kaj se mi zgodi. Nekateri so bili presenečeni nad mojim zavračanjem takšne pomoči. Vendar nisem želela postati lena ali zadovoljna s tem, kar imam. Vedno sem želela ostati budna in aktivna v svojem življenju.

Ko sem sklenila športno kariero, sem se spopadla z izbiro: lahko čakam, da se me nekdo usmili in mi ponudi službo, ali pa vzamem stvari v svoje roke.”

Kaj pa počitek?

Seveda si vzamem čas za počitek, saj verjamem, da so daljši odmori od poslovnega sveta dobrodošli. Tako pridobim sveže misli in ideje. Narava mojega posla je taka, da imamo v določenem delu leta zatišje. Čeprav bi to obdobje lahko izkoristili za delo, se odločimo za družino, dopust, da se nato vrnemo s svežimi idejami in novo energijo.

Kako skrbite za svoje psihofizično zdravje?

Pripadamo generaciji, ki je odraščala v izobilju.

Vsem nam je zagotovljen dostop do pitne vode, hrane in brezplačne izobrazbe. Ko končaš študij, greš v službo in ugotoviš, da boš naslednjih 40 let vsaj osem ur dnevno sedel za računalnikom. Domov prideš k otrokoma, ki morda ne spita in ves čas jokata, o vzgoji ne veš ničesar. Imaš partnerja, ki ni popoln, in se spopadaš z idealiziranimi pričakovanji, ki jih oblikujejo družbena omrežja.

Naenkrat se zaletiš ob zid in to je ekstremno težko.

Vse življenje si bil deležen pohval, a ko te realnost dohiti in te postavi pred zid, je to težko sprejeti.

97

Zato bi bilo koristno otroke že zgodaj navajati na postavljanje ciljev. Želje so ena stvar, cilji pa nekaj popolnoma drugega. Veliko staršev se osredotoča zgolj na želje, ne pa na postavljanje ciljev. Jaz sem se skozi šport naučila postavljati cilje in razumeti, zakaj si jih zares želim.

V sodobni družbi pa preveč govorimo o željah in premalo o ciljih. Cilj je konkreten in ima časovno omejitev, medtem ko so želje pogosto abstraktne.

Pomembno je, da otroke navajamo na cilje in da jih ne zavijamo v vato. Ne smemo ubiti želje po napredku. Ko sem v športu dosegla četrto mesto, sem bila na naslednjem treningu veliko bolj zagnana kot pa po zmagi. V poslovnem svetu je podobno. Ne smemo si želeti velikih korakov, ampak male, da vedno postopoma napredujemo.

Kakšne cilje imate za prihodnost?

Zagotovo si želim ohraniti umirjeno napredovanje, saj se zavedam, da bi prehitra in nepremišljena rast prinesla težave v obvladovanju posla.

Ključnega pomena je imeti močne temelje, ki so odporni na prihajajoče spremembe. Zato se ves čas trudim najti ravnotežje med družinskim in poslovnim življenjem. Ženske, ki smo hkrati matere, nismo hendikepirane v poslovnem svetu.

Moja kariera vrhunske športnice me je naučila, kako osamljena je pot do vrha, in v poslovnem svetu je za ženske pogosto enako težavna. Morda nam življenje s podeljevanjem vloge matere želi nekaj sporočiti. Verjamem pa, da smo ženske pogosto bolj pragmatične, povezovalne in celo sposobnejše od moških.

98

10 let SBC

“Nikoli ne bom pozabil tistega klica ...”

10 let SBC

Deset let kluba, ki je najboljše slovenske podjetnike povezal v edinstveno združenje.

anuarja 2014 so pred javnost stopila najbolj zveneča imena slovenskega podjetništva. V dvorani hotela Grand Plaza v Ljubljani, kjer je potekala novinarska konferenca, se je trlo novinarjev, fotografov in kamer. Za podolgovato mizo so sedeli najboljši slovenski podjetniki.

Igor Akrapovič, Joc Pečečnik, Tanja Skaza, Marjan Batagelj, Štefan Pavlinjek ...

Sporočilo podjetnikov je bilo jasno in nedvoumno: Slovenija dobiva nov podjetniški klub, ki povezuje najboljše slovenske podjetnike. Skupno jim je bilo, da niso bili del tajkunskih zgodb, ki so

v tistem času pretresale Slovenijo, in da so svoja podjetja zasnovali in razvili na podlagi lastnih idej, vizije, znanja in poguma. Marsikateri med njimi dobesedno iz nič. Prihajali so iz različnih panog, a pri delovanju vsi po vrsti sledili enakim zdravim podjetniškim vrednotam.

Podjetnike je v klub povezal Uroš Slak, ki je po (začasnem) odhodu iz novinarstva našel izziv v novi podjetniški platformi, drugačni od vseh drugih, ki so v tistem času delovale v Sloveniji.

Drugačen od drugih

»Uroš je izvrstno predstavil vizijo in naloge kluba. Pod njegovim vodstvom smo se kot ustanovitelji in člani povezali enakomiselni podjetniki, ki delimo podobne vrednote, strast do podjetništva

10 let SBC

1.

2.

3.

4.

5.

poslovna nadpovprečnost in pošten odnos do zaposlenih, lokalne skupnosti, države in poslovnih partnerjev,

politična nevtralnost,

skrb za razvojni preboj in podjetniško Slovenijo, medsebojno poslovno prijateljstvo s poudarkom na krepitvi prepoznavnosti Slovenije,

prizadevanje za negovanje mladih talentov.

SBC je prvotnih pet vodil delovanja v zadnjih dveh letih okrepil še z dvema, to sta: povezovanje z lokalno skupnostjo za razvoj regij, podjetništva in preprečevanje revščine ter integriteta in delovanje vseh partnerjev na transparenten in odgovoren način z ničelno toleranco do korupcije.

Le povezani lahko dosežejo spremembe

»Nikoli ne bom pozabil klica Uroša Slaka, da bi se najavil na obisk. Predstavil mi je idejo o klubu in brez pomisleka sem se odločil, da se pridružim pobudi. Prepričalo me je predvsem razmišljanje o nujnem povezovanju podjetnikov. Ideja in pristop sta se mi zdela odlična. Prepričan sem bil in sem še danes, da tovrstno povezovanje, tak klub podjetnikov Slovenija potrebuje. Vesel sem, da sem lahko že povsem od začetka zraven,« se začetkov spominja Mihael Blažič, lastnik podjetja Blažič robni trakovi in član upravnega odbora SBC.

Foto: Ana Kovač/Siol.net

ter željo po inoviranju in razvoju slovenskega gospodarstva. Skozi povezovanje in izmenjavo praks ter z opolnomočenjem smo okrepili naše znanje in razvoj svojih podjetij. To sodelovanje nam je omogočilo graditi bolj inovativno in trajnostno prihodnost slovenskega podjetništva,« se tistega časa spominja Tanja Skaza, solastnica podjetja Plastika Skaza in direktorica Inštituta Skaza ter članica kluba.

Klub se je od začetka razlikoval od drugih gospodarskih organizacij. Povezoval je izključno lastnike, ustanovitelje nadpovprečno uspešnih podjetij. Nastal je kot združenje podobno mislečih, kot protitajkunsko združenje, ki pri delovanju sledi petim zlatim pravilom:

99

10 let SBC

100

Jeseni 2013 smo se dobivali z Jocom Pečečnikom in Urošem Slakom in razmišljali o tem, da bi naredili klub. Konec septembra smo se prvič dobili, v začetku januarja pa nas je bilo že več kot 20. Vsi začetki so težki. Toda ker je bila prava usmeritev, prava volja, smo naredili klub, ki je zrasel na več kot 400 članov.

Franci Pliberšek, lastnik podjetja MIK Celje in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Tudi spomini Metke in Tomaža Marovta, ustanoviteljev podjetja Marovt in članov kluba, se navezujejo na željo po izboljšavah, ki ju je prepričala, da morajo podjetniki stopiti skupaj. »Ključno je bilo spoznanje, da lahko s skupnimi močmi dosežemo več in ustvarimo pozitivne spremembe. Želeli smo prispevati k boljšim razmeram za podjetnike in spodbuditi gospodarsko rast v državi, kar nas je motiviralo, da smo se aktivno vključili kot ustanovitelji SBC. Skozi sodelovanje skupaj gradimo boljše podjetniško okolje, kar še vedno vidim kot pomemben prispevek k razvoju gospodarstva v Sloveniji,« povesta.

Pospešek se zgodi leta 2021 Klub je v desetih letih, od prvega sedeža na Dunajski cesti in pozneje selitve na Verovškovo in Dimičevo ulico, prehodil bogato pot razvoja ter članske in vsebinske rasti. Od leta 2021 je sedež kluba v prenovljenih sodobnih prostorih na Dunajski cesti 119 v Ljubljani. Klub članom ponuja osrednji prostor Lounge, prostore za sestanke in sodoben klubski studio, ki je namenjen multimedijski produkciji in medijski platformi. Aktivnosti kluba vključujejo dogodke za člane, podporne klubske servise za člane, digitalno aplikacijo SBCA, digitalno medijsko produkcijo za vsebinsko promocijo članov in kluba ter izvedbo strokovnih, nasvetnih in družabnih dogodkov.

450

RAST ČLANSTVA

300

150

0 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023

Kot pravi Franci Pliberšek, je prva leta predsednik Marjan Batagelj klub vodil preudarno in postavil dobre temelje. »V zadnjem letu se je klub razcvetel in zdaj je večji poudarek na tem, da smo prisotni, da opozarjamo na stvari, da se oglašamo in da smo še bolj aktualni. Res je, da se s tem izpostavljamo, a spremembe lahko dosežemo samo takrat, ko povemo resnico, in to včasih tudi boli,« je neposreden Pliberšek.

PREDSEDNIKI Prvih pet let, od 2014 do 2019, je bil predsednik kluba Marjan Batagelj, leta 2020 ga je za leto dni nasledil dr. Jure Knez, od leta 2021 je predsednik Joc Pečečnik.

DIREKTORJI Prvi operativni direktor kluba je bil Uroš Slak, klub so nato vodili Jerneja Lampret, Goran Novković, Sonja Šmuc in Maja Kocmur. Od začetka leta 2023 je izvršna direktorica Katarina Karlovšek.

Odmevnejši dogodki in akcije kluba v desetletju delovanja SBC Forum Mednarodno povezovanje z združenji iz Nemčije in Švice Iniciativa ZA podjetno Slovenijo Krepitev zavedanja, da je podjetnost lastnost, ki lahko pelje Slovenijo naprej po poti napredka in razvoja Iniciativa ZA transparentnost plač Vseslovenska akcija za vsakomur razumljive plačne izpiske, na katerih so vidni celoten zaslužek zaposlenih, vsi davki, prispevki in neto plača, ki jo prejmejo na račun.

SBC pri vas Regijski obiski in vzpostavljanje zavezništev na lokalni ravni za skladen in enakomeren razvoj, decentralizacijo Slovenije in krepitev odločevalske moči občin.

Festival podjetništva Vseslovenski praznik odgovornega podjetništva, ki vključuje osrednji dogodek, dneve odprtih vrat Podjetništvo od blizu s predstavitvijo podjetij in podjetništva ter podjetniške kavarne po različnih mestih in krajih. V tednu festivala se je jeseni 2023 zvrstilo 50 podjetniških dogodkov po vsej državi.

10 let SBC

USTANOVNI ČLANI SBC IN POGLED V PRIHODNOST Franci Pliberšek, MIK Celje

»Verjamem, da bomo z energijo in zavzetostjo vseh članov, v prvi vrsti štaba na Dunajski cesti, ki dela aktivno, ustanovili tudi digitalno platformo, ki smo jo zasnovali na zadnji skupščini.

Z digitalno platformo, ki se vzpostavlja v klubu, bomo še prodornejši, še vidnejši, bolj slišani, predvsem pa bomo naredili nekaj dobrega za Slovenijo.

Da bo Slovenija podjetna in da bo, kar smo dolgo govorili, druga Švica. Vidimo, da so nas prehitele države vzhodnega bloka, predvsem zato ker imamo slabe voditelje. Velika težava je prevelik javni sektor. Če smo danes bolj digitalizirani, bolj napredni, zmanjšajmo njihovo število in sprostimo proste kapacitete ljudi, ki bodo lahko svoje znanje ponudili podjetjem.

Dodano vrednost pri nas ustvarjajo inženirji in proizvodnja, treba je vlagati v razvoj in nove proizvode, menim tudi, da bi morali biti Slovenci zelo ponosni na naše blagovne znamke. Nedavno sem se vrnil s Himalaje, Slovenci imamo kar 12 od skupno 20 zlatih cepinov za najzahtevnejše osvojene smeri. Ponosni moramo biti na naše športnike in podjetnike ter na tem graditi prodajno vrednost. Če bo SBC nadaljeval korakanje s takšnim tempom, bo leta 2030 lahko prispeval k nujno potrebnim spremembam v Sloveniji in pripomogel k temu, da bo šla država po poti druge Švice. To je izvedljivo, potrebujemo samo prave vodje.«

Metka in Tomaž Marovt, Marovt Group

»Za SBC smo pričakovali, da bo ohranil svojo osebno naravo z manjšim številom članov in se osredotočal na kapitalsko povezovanje. To bo prispevalo h krepitvi operativne moči in uspešnejšemu doseganju zastavljenih ciljev v slovenskem podjetništvu.

SBC se je v desetih letih delovanja uspešno razvil kot stičišče za izmenjavo izkušenj, vzpostavljanje poslovnih povezav, mreženje in spodbujanje skupnega delovanja med uspešnimi podjetniki. Njegova vloga pri izboljšanju poslovnega okolja in spodbujanju podjetniškega duha v Sloveniji je nedvomno ključna. V prihodnjih petih letih vidimo SBC kot ključnega igralca pri oblikovanju prihodnosti podjetništva v Sloveniji. Glavna naloga SBC je ostati osrednje stičišče za izmenjavo inovativnih idej in spodbujanje razvoja podjetniškega okolja.«

101

Mihael Blažič, Blažič robni trakovi

»Vloga SBC v slovenskem prostoru je pomembna.

Treba je upoštevati, da klub deluje na mnogo področjih in da vloga in pomen nista na vseh enaka.

Občutek imam, da marsikdo pričakuje večjo vlogo SBC na političnem področju, pri sodelovanju s politiko, ampak predsednik je v odprtem pismu lepo obrazložil, zakaj ne more biti tako.

SBC soustvarja velike zgodbe, ki pa potrebujejo svoj čas, in zato ima kdo morda včasih občutek, da SBC v slovenskem prostoru nima prave vloge oziroma pomena. Prav je, da na tem mestu izpostavim nekaj res uspešnih projektov: SBC Mladi, mentorstvo, SBC Global. Seveda ne smem pozabiti na Rdečo žogo, Festival podjetništva, SBC App, SION, magazin SBC … in še kaj bi se našlo. Želim si, da bi lahko vsako leto dvigovati raven medsebojnega povezovanja članov. Prepričan sem, da bo SBC z uresničevanjem in nadgrajevanjem svojih programov in idej utrdil svojo vlogo in pripomogel k še večji prepoznavnosti v slovenskem prostoru in tudi širše. Vsekakor pa smo lahko že zdaj upravičeno ponosni na klub in želim si, da tako ostane tudi v prihodnje.«

Tanja Skaza,

solastnica Plastike Skaza in direktorica Inštituta Skaza »Spremembe so edina stalnica v življenju in podobno misleči ljudje se tega še posebej zavedamo. Naša predanost rasti, krepitvi zavzetosti zaposlenih, širitvi na tuje trge in krepitvi blagovne znamke igra ključno vlogo pri našem delovanju. Sodelovanje SBC z več kot 400 uspešnimi podjetji, ki ustvarjajo več kot 22 tisoč delovnih mest, ima skupno sporočilo – želimo rasti, saj je to naše poslanstvo kot lastnikov.

V okviru SBC si prizadevamo deliti to poslanstvo, obenem pa se med seboj spodbujamo in motiviramo, spodbujamo pa tudi miselnost v naši državi, da je podjetništvo ključno za blaginjo celotne družbe.

SBC bo pozitivno vplival na celotno državo tudi naprej, predvsem na pozitiven pogled na dobrobit, ki jo podjetniki prinašajo državi in da se ta miselnost o neprecenljivi vlogi kreativnosti naših podjetij širi tudi do zaposlenih, kajti vsak je ustvarjalec svoje sreče. Želim si, da bi naša podjetniška miselnost, kreativnost in zavzetost navdihovali tudi javne zavode in državna podjetja. Verjamemo, da lahko ta sodelovanja prispevajo k širjenju pozitivnega odnosa do podjetništva in ustvarjalnosti ter tako pripomorejo k blaginji celotne družbe.«

Zaživi premium!

INDIVIDUAL

Linija Lumar BLACKLINE ponuja presežek sodobnega arhitekturnega oblikovanja in trajnostne tehnologije. www.blackline.si

Živi najbolje!

104

10 let SBC

Kako so se pred desetletjem povezali

Ustanavljanje SBC – Kluba slovenskih podjetnikov skozi medijsko perspektivo.

N

»Uroš Slak je okoli sebe z bral podje tnike, ki pel jejo Slove nijo iz recesi je«

aključje je, da sva urednika magazina SBC pred desetimi leti urejala takrat enega od najbolj branih digitalnih medijev v »V zd ru državi, Siol. kov je ženju SBC – z net – ustaKlubu podje dravo jedr o slov slovenskih tjem b navljanje en p omo p trge,« omag skega gosp odjetnije v p kluba, ki povezuje najboljše podjetnike, a ogovo odars li pri javili tva, pod zg ru p smo spremljali z velikim zanimanjem. ornjim , ki smo g rodoru na tem, a t kako uje n n a a Objavljamo izseke iz pogovora s prvim slo Si ga je (potem pot od vom, izpos ol.net obk direktorjem Urošem Slakom, ki smo ga o so m tavil S televi jo Pog lak. u n zijs le na Siol.net objavili v ponedeljek, 6. jasmer, di Sloveni a nacionalk kega vodite O je) za je pov lja i ukin nuarja 2014, na dan novinarske konfene e i oddaj e na n dal: »Joc Pe sla v povs li oddarence z najavo ustanovitve SBC – Kluba em dr čečnik ac poslov ug m nem o ionalki om slovenskih podjetnikov. ogočil i je po ukin o ki bo kolju , da v itvi nared korist im in na. Ko njego mu je ra ve zdela s dobra em mu pr zvijem zgo m dbo, edstav in jo j e podp il idej o, se rl.«

Foto: Ana Kovač/Siol.net

najboljši slovenski podjetniki

10 let SBC

KAJ NAM JE JANUARJA 2014 POVEDAL SLAK

Namen združenja, katerega vodenje je za leto dni prevzel direktor Postojnske jame Marjan Batagelj, je zastopanje interesov članov in medsebojna pomoč pri prodiranju na tuje trge. »Članstvo v klubu bomo vsekakor širili. Oglasili se bomo, ko bo treba povedati, kakšen bi moral biti razvoj gospodarstva v Sloveniji ter kakšne ukrepe bi morali sprejemati, če želimo imeti propulzivna podjetja, ki so uspešna na svetovnih trgih.«

O podjetnikih, zbranih v klubu

Člani kluba so od samega začetka lahko postali podjetniki, ki so sami uresničili svojo podjetniško idejo ali so nasledniki družinskih podjetij, ki niso sodelovali v tajkunskih zgodbah, ki niso člani političnih strank, ki plačujejo davke in ki niso v kazenskih postopkih. »Ko združimo vse naštete kriterije, dobimo zdravo jedro slovenskega gospodarstva oziroma podjetništva, ki je gibalo razvoja slovenske države. Ti podjetniki peljejo Slovenijo iz recesije, oni so tisti, ki z ustvarjanjem dodane vrednosti omogočajo javno šolstvo, zdravstvo, kulturo, šport in tako naprej,« je ponazoril Slak, ki je v klubu prevzel položaj operativnega vodje.

»Nikoli ne bom pozabil besed enega izmed podjetnikov: Že pet let čakam, da mi bo nekdo s takšno idejo potrkal na vrata.« O stališčih, ki jih bo zastopal klub

»Klub bo predstavljal gospodarske interese članov in gospodarsko vizijo razvoja Slovenije, kot jo vidijo oni. Samo razvoj tovrstnih podjetij namreč pomeni več delovnih mest v Sloveniji, višji standard za delavke in delavce ter njihove družine, posledično pa to pomaga ohraniti javno šolstvo, zdravstvo, kulturo in šport.« »Prav je, da se sliši njihov glas o tem, kakšen bi moral biti razvoj gospodarstva v Sloveniji ter ka-

105

kšne ukrepe bi morali sprejemati, če želimo imeti propulzivna podjetja, ki so uspešna na svetovnih trgih. Samo tako bomo Slovenci lahko kdaj imeli višji življenjski standard.« »Drugi cilj, enako pomemben kot prvi, pa je možnost, da si vsi v združenje vključeni podjetniki med seboj pomagajo pri odpiranju izvoznih poti na tuje trge. To pomeni, da bomo naredili pregled trgov, na katerih delujejo vključena podjetja, in produktov, ki jih proizvajajo, in če bo kateri od članov želel prodreti na nek tuji trg, na katerem še ni prisoten, mu bo drug član, ki pozna tamkajšnjo lokalno okolje, pri tem pomagal,« je povedal Slak. »Klub se bo povezoval tudi s sorodnimi klubi v tujini, aktivno bomo iskali nove poslovne priložnosti na tujem in s tem seznanjali člane kluba. Člani kluba bodo povedali, česa si želijo in kakšne so njihove prioritete. Zelo operativni in kooperativni bomo,« je napovedal Slak in tako na najboljši način opisal filozofijo, ki jo SBC v polnosti uresničuje tudi danes.

Najprej zaslužiti denar, šele nato deliti

O zelo jasni viziji kluba je dejal: »Veliko bomo delali za to, da bomo v družbi razvijali zavest, da je v Sloveniji veliko družbenoodgovornih podjetnikov, da niso vsi tajkuni in da podjetništvo ni nekaj slabega.

Zato bomo k podjetništvu spodbujali mlade ter povedali, da je podjetništvo dobra stvar in da brez uspešnih podjetnikov ni javnih storitev. Denar je treba najprej zaslužiti, šele potem se ga lahko deli.« Na vprašanje, kaj si od povezovanja podjetnikov obetajo v prihodnjih letih, je Slak odvrnil: »Več uspešnih izvoznih zgodb, razvoj podjetij, ki bodo sledila tehnološkemu razvoju in ustvarjala kakovostna delovna mesta, ki so bolje plačana. Razvoj podjetij, ki bodo v nišnih proizvodih v svetovnem vrhu. Krepitev zavedanja v družbi, da so tudi uspešni posamezniki, podjetniki pogoj za uspešno in socialno pravično družbo.«

»Svoje mnenje bomo povedali, ko bo šlo za zadeve gospodarskega pomena. Oglasili se bomo, ko bodo člani kluba presodili, da je treba o tem kaj povedati. Opredeljevali se bomo do gospodarskih ukrepov, pa tudi sami bomo predlagali rešitve, ki bi lahko še povečale propulzivnost podjetij, s tem pa zvišale število zaposlenih in prinesle več denarja v državno blagajno. Ne bomo se sprenevedali. Delovali bomo konstruktivno – do politike, do odločevalcev, do celotne družbe.«

106

SBC 3.0

Klub za prodorno in uspešno Slovenijo SBC bo leta 2024 nadaljeval delovanje v okviru vsebinske sheme 3.0, ki prinaša nove aktivnosti, usmerjene v uresničevanje ciljev za izboljšanje pogojev dela in življenja v Sloveniji. Novosti kluba: oddelek Poslovno okolje, ki z analitiko in predlogi za boljše poslovno okolje predstavlja strateško najpomembnejši steber kluba, in nadgrajena medijska platforma, ki prinaša aktualne in analitične vsebine.

R

egijski obiski SBC pri vas, podpis dogovora o sodelovanju na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije s Komisijo za preprečevanje korupcije, krepitev članstva do številke 500, prenova klubskega studia, vzpostavitev medijske platforme z magazinom in podkasti, nadgradnja klubske aplikacije SBCA, uvedba orodij umetne inteligence v delo kluba in za njegovo učinkovitejše delovanje ...

PRODAJA

»Smo na 80 odstotkih izvedbe programa SBC 3.0.

Nove vsebine, doseženi cilji in sklenjena zavezništva bodo klubu pomagali realizirati začrtane ambiciozne cilje v letu 2024. Podjetniki želimo pomagati Sloveniji pri doseganju razvojnega pospeška in preboja. Prepričani smo, da lahko v SBC, ki povezuje najboljše slovenske podjetnike, z našimi strokovno argumentiranimi in razdelanimi predlogi ponudimo rešitve, ki jih naša država ta trenutek nujno potrebuje,« pove predsednik kluba Joc Pečečnik. Nova organiza-

cijska shema kluba je optimizirana, izboljšuje procese delovanja in omogoča doseganje vsebinskih ciljev in nadaljnjega razvoja kluba.

SBC 3.0 POSLOVNO OKOLJE

SBC 3.0

Klub se z novo shemo naslanja na pet glavnih stebrov:

1.Oddelek Prodaje.

2.Oddelek PR in mediji.

Odelek SBC Mladi z novim predsednikom sekcije Andražem 3. Žurmanom.

Podporni oddelek, ki pod vodstvom izvršne direktorice 4.

Katarine Karlovšek vključuje tudi Concierge, enoto Global z ambasadami po svetu in potovalni del Travel.

Poslovno okolje, novo ustanovljeni oddelek, ki ga vodi 5.

Anuša Gaši.

Koordinator delovanja kluba v okviru sheme 3.0 je Rok Pečečnik, ki delo opravlja volontersko.

PRODAJA

Oddelek Prodaje ustvarja povezave z najboljšimi slovenskimi podjetniki in jih navdušuje za članstvo v klubu. Najpomembnejša dejavnost oddelka je krepitev članstva, ki predstavlja tudi največji del prihodkov kluba. Oddelek prodaje članom omogoča predstavljanje in promocijo v klubskih produktih, kot so magazin SBC, SBC Podcast, partnersko-sponzorski paketi za letne in druge dogodke kluba, najem klubskih prostorov in izvedba dogodkov v prostorih kluba.

Novost oddelka Prodaje predstavljajo alternativne pridružitvene oblike članstvu, med katerimi izstopa SBC prijatelj. Namenjen je vključevanju

PR in MEDIJI

107

podjetij, ki ne izpolnjujejo vstopnih kriterijev za sprejem, si pa v klubu želijo sodelovati in ga podpirati. S paketom Igrivi izzivi oddelek članom kluba omogoča, da se ti v lokalnem okolju predstavijo na izviren način, ki promovira lepoto in zanimivost podjetniškega poklica med mladimi in starši, ter na ta način krepijo svojo vlogo odgovornega družbenega člena. »Gradimo dinamičen oddelek prodaje, ki s strateškim pristopom, inovativnimi marketinškimi kampanjami ter neprestanim angažmajem vzpostavlja trdne odnose s podjetniki. Želimo rast članstva, ki ne prinaša le kvantitete, temveč kvaliteto, in tako pomaga klubu, da postane prepoznaven gonilnik uspeha članov in povezave kot celote. Z neprestanim iskanjem novih priložnosti gradimo mostove do potencialnih članov, povečujemo vrednost našega združenja in ustvarjamo trajnostno prihodnost podjetništva,« poudarja vodja oddelka.

Vodja oddelka: Nika Gračan

POSLOVNO OKOLJE

Na novo vzpostavljeni oddelek Poslovno okolje je z vidika izboljševanja pogojev za delovanje podjetnikov strateško najpomembnejši steber kluba.

Klub lahko s strokovno podporo in znanji v oddelku izvršuje cilje, zapisane v svojih zlatih vodilih: prizadevanje za boljše pogoje podjetništva, regijski razvoj v sožitju z načeli odgovornosti in trajnosti ter podpora mladim talentom. Oddelek Poslovno okolje aktivno pridobiva podatke o delovanju države in njenih sistemov, izvaja analitiko, pripravlja arhitekturo znanstvenih analitičnih in predikcijskih modelov ter oblikuje vsebinske rešitve in predloge za boljše poslovno okolje. Pri tem se naslanja na močno strokovno, pravno in analitično platformo ter po potrebi tudi na partnerstva z zunanjimi sodelavci za izvedbo obsežnih analitičnih projektov.

PODPORA

SBC MLADI

108

SBC 3.0

Delovanje oddelka dopolnjujejo t. i. think-tanki, sestavljeni iz strokovnjakov, poznavalcev posameznih zahtevnih področij, nekdanjih odločevalcev in podjetnikov, članov kluba. S pomočjo think-tankov bo klub iskal rešitve za čim hitrejšo implementacijo pripravljenih rešitev v praksi.

Vodja oddelka: Anuša Gaši

PR IN MEDIJI

Oddelek PR in mediji izvaja aktivno komunikacijo stališč kluba z različnimi javnostmi, tako zunanjimi kot klubskimi, skrbi tudi za reden in proaktiven pretok uporabnih informacij do članov kluba.

V oddelku delujejo uredništva digitalne medijske platforme SBC (spletna stran in informativni del SBC App), SBC magazina in SBC Podcasta. SBC magazin je premijska klubska publikacija z aktualnimi strokovnimi, podjetniškimi in lifestyle vsebinami, ki izhaja četrtletno, po novem tudi v angleškem jeziku. SBC Podcast izhaja v treh izvedbah (Aktualno, Intervju in Poslovne zgodbe), v katerih se najvidnejša imena slovenskega medijskega prostora z gosti pogovarjajo o podjetniških in širših družbenih temah, pomembnih za slovensko družbo.

Oddelek PR in mediji bo leta 2024 prek komunikacijskih kanalov in medijskih produktov kluba krepil aktivno podporo drugim oddelkom kluba pri komunikaciji z njihovimi ciljnimi javnostmi. Osredotočen bo (v sodelovanju z oddelkom Poslovno okolje) na komunikacijo strateško pomembnih sporočil in predlogov kluba za izboljšanje poslovnega in širšega okolja v Sloveniji, skrbel bo za javno predstavljanje najboljših poslovnih zgodb, ki jih pišejo člani kluba, in omogočal podporo pri promociji novih podjetniških obrazov, uspešnih mladih podjetnikov, članov kluba, v javnosti.

Vodja oddelka: Jan Tomše

PODPORNI ODDELEK

Podporni oddelek kluba vključuje aktivnosti na različnih področjih. Concierge je klubski servis za člane, ki skrbi za stik med članom in klubom ter zagotavlja relevantne informacije. Glavni cilj te celovite storitve je olajšati poslovno delovanje in operativno razbremeniti člane. Concierge bo v prihodnje storitve okrepil z dodatnimi ugodnostmi: ekskluzivnimi dostopi do dogodkov in članskimi srečanji, dodatnimi možnostmi za mreženje, strokovnimi izobraževanji, dostopom do poslovnih virov in individualno podporo članom.

Podporni oddelek skrbi za nadaljnji razvoj in nadgradnjo aplikacije SBCA z novimi funkcionalnostmi, vključevanjem še več uporabnih poslovnih informacij, širitve nabora članskih ugodnosti in storitev ter krepitve digitalnega stika članov s

klubom. Z novimi IT-orodji in sodobnimi tehnologijami, vključno z uporabo umetne inteligence, bo klub delal učinkoviteje in članom zagotavljal boljši klubski servis.

Oddelek bo s širitvijo mreže ambasadorjev SBC po svetu aktivno iskal uspešne Slovence v tujini.

Ti posamezniki s svojimi izkušnjami, poslovnimi omrežji in poznavanjem lokalnega okolja članom omogočajo dragocene informacije in pomoč pri vstopanju na tuje trge. Ambasadorji bodo ključni tudi pri organizaciji poslovnih konferenc po vsem svetu. SBC bo okrepil sodelovanje s podobnimi poslovnimi klubi po svetu. Članom bo klub še naprej v strokovno pomoč pri postopkih pridobivanja enotnih dovoljenj za delo in prebivanje tujcev v Sloveniji.

Nadaljujejo organizacijo potovanj v tujino, izletov po Sloveniji ter strokovnih ekskurzij. Let a 2025 se bomo kot SBC prvič skupaj s člani predstavili na Mednarodnem industrijskem sejmu, kar bo dodatno okrepilo prisotnost in vpliv kluba na globalnem trgu.

Vodja oddelka: Katarina Karlovšek, izvršna direktorica SBC

SBC MLADI

Cilji oddelka SBC Mladi so: dobri vsebinski programi, ki bodo mladim služili kot pomoč pri hitrejšem prehodu v polnopravno članstvo, doseganje večje angažiranosti članov z aktivnim pristopom pripeljati v klub več novih članov, spodbujati podjetništvo med mladimi, povezati se z inkubatorji in fakultetami.

Oddelek SBC Mladi bo nadaljeval dosedanje dobro delo ter istočasno krepil že uveljavljene dobre prakse, na podlagi katerih deluje. Delavnice so se izkazale za uporabne in zanimive, njihovo vsebino bomo okrepili in aktualizirali ter tako povečali udeležbo članov.

Novost v delovanju SBC Mladih je organizacija večjega dogodka v prvem četrtletju 2024, ki se ga bo udeležilo vsaj 90 odstotkov članov. Poleg tega bomo izvajali različne manjše dogodke, ki bodo služili kot temelj za še boljšo pripravo programa v letu 2025. Vse skupaj bo analitično podrobno spremljano, tako da bomo res vedeli, kje smo.

Vsebinsko močne dogodke bodo dopolnjevali tudi družabni dogodki, pikniki, ki jih načrtujemo let a 2024. »Osebno me vodijo predvsem rezultati. Položaj predsednika sem sprejel, ker dejansko želim prispevati. Menim, da smo že doslej dosegali odlične rezultate, vendar vedno obstaja prostor za izboljšave.

Predsednik SBC Mladih: Andraž Žurman Organizatorka:: Saša Pipan Petelin

Od odličnih idej do vrhunskih rešitev.

Za varno in trajnostno prihodnost.

Kovis je inovativno podjetje, ki proizvaja visokokakovostne komponente za železniško in drugo industrijo.

KOVIS d. o. o., Brezina 102, 8250 Brežice, Slovenija tel.: +386 7 499 11 80

email: info@kovis-group.com

spletna stran: www.kovis-group.com

110

SBC

ZAVEZNIKI za boljšo državo SBC krepi regijsko povezovanje. V zavezništvu z župani si prizadeva za skladen razvoj Slovenije, za večjo decentralizacijo, za privabljanje mladih in za več odločevalske moči na lokalni ravni.

»Zakaj se pogovarjamo? Da bo Slovenija boljša, bolj razvita in da ne bo revnih.«

Slovenj Gradec

Celje

Kranj

Trbovlje Nova Gorica

Ljubljana

Grosuplje

Novo mesto Postojna

Portorož

SBC

111

Murska Sobota Maribor »Povezovanje podjetnikov z župani vodi v naravno zavezništvo, saj imajo župani podobne težave kot podjetniki.«

130 Krško

županov je v enem letu podpisalo pismo o nameri za sodelovanje s SBC.

SBC z regijskimi obiski gradi nova zavezništva po vsej državi.

V dialogu z župani in odločevalci išče priložnosti in rešitve za večjo učinkovitost, za hitrejše in vsebinsko ustreznejše odločanje ter za državo z manj birokracije, ki je prijazna do prebivalcev in podjetnikov. Klub je v enem letu podpisal pisma o nameri za sodelovanje pri pospeševanju lokalnega razvoja z več kot 130 slovenskimi župani.

PREDLOGI PODJETNIKOV IN ŽUPANOV ZA RAZVOJNI PREBOJ DRŽAVE

BIROKRACIJE 1.MANJ 2.DECENTRALIZACIJA ODLOČEVALSKE MOČI NA LOKALNI RAVNI 3.VEČ ZA AKTIVNO PRIVABLJANJE MLADIH TALENTOV 4.UKREPI KAKOVOSTNE INFRASTRUKTURE 5.GRADNJA DAVČNA POLITIKA 5.PRIJAZNEJŠA SODELOVANJE Z INSTITUCIJAMI ZNANJA 5.BOLJŠE

112

Medijska platforma

SBC INTERVJU

Je gospodarstvo temelj, problem ali rešitev družbe?

SBC V SBC Podcastu se pogovarjamo o aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih, komentiramo dogajanje na trgih in pogoje za poslovanje podjetij ter predstavljamo zgodbe najboljših slovenskih podjetnikov.

SBC POSLOVNE ZGODBE Na začetku je bila ideja.

Pogovore SBC Podcast vodi Katarina Matejčič

Spremljajte SBC Podcast Na spletni strani SBC: https://www. sbc.si/aktualno/ podcast

SBC AKTUALNO

Problemi kot priložnost.

Na digitalnih platformah: Apple Podcast, Spotify, YouTube in Google Podcasts

Medijska platforma

113

Podcast O učinkih višjega davka od dohodka pravnih oseb

»Veliko podjetnikov nas sprašuje, kako bi lahko svoje poslovanje prenesli na Hrvaško. Podjetnikom to, da se preselijo čez mejo in tam nadaljujejo podjetniško pot, namesto da v Sloveniji plačujejo višje davke, ne predstavlja težave. Če bomo izgubili mala in srednja podjetja, ki se lahko preselijo čez mejo, me skrbi, kaj bo potem ostalo našim otrokom.« Jan Sibinčič, partner v Odvetniški družbi Sibinčič Križanec Novak in član SBC

O razbremenitvi dela in iskanju novih finančnih virov

»Poiščimo poti, da razbremenimo obdavčitev dela, in identificirajmo premoženje, ki ga je mogoče dodatno obdavčiti. Če mene vprašate, bi takoj radikalno obdavčil Airbnb, ki je popolnoma sesul ravnovesje nepremičnin v Ljubljani. Radikalno bi obdavčil prazna stanovanja. S tem se hitro uredi nepremičninski trg in hkrati pridobi nekakšen davčni vir .« Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

O premierjevih velikih obljubah

»Obljube so bile pretirane. Večja ko so pričakovanja ljudi, ki so bila utemeljena na osnovi obljub, večje je razočaranje. Je pa res, da pri meritvah ugotavljamo tudi neko nestrpnost. Skratka, mi vsi bi vse takoj.« Janja Božič Marolt, lastnica podjetja Mediana in članica SBC

O tem, koga kdo zagovarja

»Nemalokrat se Socialne demokrate predstavlja samo kot zagovornike delavskega razreda in delavcev. Kar drži. Vendar mi nikakor nismo neki sovražnik ali nasprotnik gospodarstva, ali velikega ali malega. Ravno zato smo v preteklosti ustanovili Ekonomsko-socialni svet.« Jani Prednik, poslanec Socialnih demokratov

O davkih na zalogo

»Nekako težko je doumeti, da obdavčujemo na zalogo. Nisem a priori proti temu, da dodatno obremenimo posamezne segmente, ampak pavšalno celotnega gospodarstva pa zagotovo ne.« Jernej Vrtovec, poslanec Nove Slovenije

O nespoštovanju fiskalnih pravil

»Fiskalna pravila niso pravila zaradi samih sebe, ampak služijo temu, da bi evropske države uskladile fiskalno politiko in da bi zato EU kot celota in države članice uživale zaupanje na finančnih trgih. Kajti kdor se drži fiskalnih pravil, ta ne bo vodil neodgovorne fiskalne politike. To pomeni, da se ne bo pretirano zadolževal in bo poravnaval obveznice, za katere se je obvezal.« Dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS

O političnih aferah in vladanju

»Slovenci očitno strašno uživamo v aferah. Osebno se mi pogosto zdi, da govorimo o neumnostih, ker se je z njimi veliko bolj fino ukvarjati kot pa z realnimi problemi.« Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

O solidarnosti in bogati državi

»V Sloveniji spet gledamo ideološke vojne in škodovanje enih drugim. Res ne vem, kje je tukaj Slovenija. Kje smo tukaj državljani in konec koncev podjetniki? Vsi se ukvarjajo s solidarnostjo, fotografiranjem za vsako mini akcijo, ki jo naredijo. A ko gledaš celotno strukturo, vidiš, da ne deluje in da te solidarnosti ni. Dobra, solidarna, kakovostna država, kakršne si vsi Slovenci želimo, ni posledica revne, ampak bogate države.« Joc Pečečnik, lastnik podjetja Elektronček in predsednik SBC

SBC Global

114

Do novih priložnosti

s pomočjo SBC Nevada Kalifornija

A

mbasade so članom kluba na voljo za pomoč pri pridobivanju pomembnih poslovnih informacij, povezovanje s strokovnjaki na strateško pomembnih področjih, kot so računovodstvo, finance, pravno svetovanje in poslovno okolje, ter pri organizaciji poslovnih aktivnosti v ciljni državi,« pojasnjuje izvršna direktorica kluba Katarina Karlovšek, ki vodi oddelek SBC Global. Oddelek članom kluba ponuja vso podporo pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce v Sloveniji in jim pomaga pri pridobivanju viz. V zadnjem letu je težave z iskanjem kadra s pomočjo oddelka uspešno rešilo več članov kluba.

Mreža ambasad se ves čas krepi. »Širili in poglabljali bomo sodelovanje z uspešnimi posamezniki v različnih državah, tako s Slovenci kot z drugimi, ki lahko pomagajo najboljšim slovenskim podjetnikom in s tem tudi Sloveniji,« napoveduje izvršna direktorica kluba.

»

Brazilija Čile

SBC Global

115

Oddelek SBC Global pomaga članom kluba pri vstopanju na tuje trge in poznejšem poslovanju.

Vstopna točka na tuje trge je 31 ambasad SBC, ki delujejo na šestih celinah v 29 državah sveta.

Rusija Kitajska

Indija Dubaj Savdska Arabija

Maroko

Bangladeš Vietnam Filipini

Nepal

Južnoafriška republika

Turčija Bolgarija Romunija Makedonija

Singapur

Srbija Bosna in Hercegovina Hrvaška Švica Nemčija Luksemburg Belgija Francija Združeno kraljestvo

Želite informacije in pomoč pri vstopanju na nove trge?

Iščete primerne kadre za svoje podjetje? Vas zanima, kako do viz za tujce?

Pišite na: global@sbc.si.

116

SBC Global

BELGIJA, LUKSEMBURG Ambasador SBC Mihael Cigler ceo@mcpublicaffairs.com

Mihael Cigler, direktor MC Public Affairs, predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije Belgija in Luksemburg ležita v središču Evrope, zaradi česar sta idealni vozlišči za distribucijo in logistiko. Slovenski podjetniki lahko to strateško pozicijo izkoristijo za vzpostavitev učinkovitih dobavnih verig in razširitev svojega tržnega dosega v sosednje države. Belgija in Luksemburg kot člana EU slovenskim podjetnikom ponujata dostop do obsežnih omrežij EU, možnosti financiranja in skupnih podvigov. Ta dostop lahko olajša partnerstva in sodelovanje v pobudah EU, s čimer se povečajo možnosti za rast slovenskih podjetij.

Luksemburg ima izjemno privlačno finančno okolje, visoko število investicijskih skladov, bank in zavarovalnic. To seveda predstavlja zelo dobre poslovne priložnosti za slovenske investitorje, banke in zavarovalnice. Ponujajo tudi različne finančne storitve in sklade ter investicijski kapital.

Belgija in zlasti Luksemburg imata visoke dohodke na prebivalca, kar kaže na razmeroma bogato bazo potrošnikov. Slovenski podjetniki lahko vstopijo na te trge, da ponudijo vrhunske izdelke in storitve za potrošnike z višjo kupno močjo. To je lahko še posebej ugodno za podjetja, specializirana za luksuzno blago, vrhunsko tehnologijo ali

tržne niše. Zlasti Belgija je dom številnih tehnoloških središč in raziskovalnih ustanov. Podjetniki iz Slovenije, posebej tisti v tehnološkem in inovacijskem sektorju, lahko izkoristijo priložnosti za sodelovanje, raziskovalna partnerstva in dostop do kvalificiranih talentov v teh državah.

Priložnosti

Slovenski proizvajalci hrane in pijače lahko ponudijo visokokakovostne ekološke specialitete.

Zaradi neokrnjenega naravnega okolja in zavezanosti nadzoru kakovosti je slovenski izvoz hrane privlačen za potrošnike, ki iščejo vrhunske in zdrave možnosti.

Slovenija je znana tudi po svoji zavezanosti okoljski trajnosti in zelenim tehnologijam. Slovenski izvozniki lahko ponudijo rešitve na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in do okolja prijaznih izdelkov. Zaradi svetovnega povpraševanja po trajnostnih rešitvah je ta sektor nadpovprečno obetaven. Obe državi predstavljata velik potencial za slovenska energetska podjetja, prav tako pa nudita tudi visoke subvencije.

Zaradi naravnih lepot in dobro ohranjenega okolja je Slovenija ena od glavnih turističnih in gostinskih destinacij. Trenutno pa so med Luksemburgom in Ljubljano vzpostavljene tudi zelo ugodne letalske povezave za naslednji dve leti.

Rast e-poslovanja predstavlja priložnost za slovenske izvoznike v maloprodaji. Na spletnih platformah lahko ponudijo unikatne visokokakovostne izdelke, modne predmete in obrtne izdelke, da bi zadovoljili globalne zahteve potrošnikov.

Sektor IKT v Sloveniji hitro raste in slovenski izvozniki v tej panogi lahko ponudijo razvoj programske opreme, IT-rešitve in inovativne tehnologije. Slovenija je zaradi kvalificirane delovne sile, raziskovalnih ustanov in podporne vladne politike zelo primerna za izvoz izdelkov in storitev IKT.

Kako podjetnikom pomagate kot ambasador SBC?

Kot ambasador SBC podjetjem v prvi vrsti pomagam kot zakoniti lobist v EU in v Sloveniji, ki na področju Luksemburga in Bruslja deluje že 20 let.

S podjetjem MC Public Affairs aktivno delujemo v korporacijah ter medvladnih in mednarodnih organizacijah, podjetje MCPA pa je sodelovalo z različnimi strankami pri zadevah, kot so poslovno svetovanje, prenosi tehnologije, dostop do tujih trgov, neposredne naložbe, evropske institucije, okolje in podnebne spremembe, evropski razpisi in vprašanja v zvezi s farmacevtskimi zadevami za multinacionalna podjetja, MSP, vlade, nevladne organizacije in politične stranke.

Imamo mlado in dinamično ekipo, ki ima ekonomska, pravna in mednarodna znanja. Poma-

SBC Global gamo lahko kot ključna vstopna točka za trge v Belgiji in Luksemburgu. Podjetjem pomagamo s tržnimi usmeritvami, predpisi in razumevanjem poslovnega okolja v Belgiji in Luksemburgu. S podjetji delimo svoje znanje in jim pomagamo razumeti nianse poslovanja v teh državah. Pomagamo jim s svojimi izkušnjami na področju lobiranja v obeh državah za lažjo vzpostavitev odnosov z državnimi uradniki tako v Sloveniji kot v Belgiji in Luksemburgu.

Zavzemamo se tudi za politike, ki podpirajo trgovinsko in gospodarsko partnerstvo med državama. Prav tako pa slovenskim podjetjem zagotavljamo smernice pri krmarjenju z regulativnimi okviri in zahtevami skladnosti. Na nek način smo tudi mentorji slovenskim podjetnikom, ki želijo vstopiti na belgijski in luksemburški trg. Poznamo strategije vstopa na trg, kulturne nianse in pogajalske tehnike ter jih zato lažje usmerjamo pri sodelovanju. Vsem nam je v interesu pomagati povezovati podjetja, ki se dopolnjujejo in spodbujajo vzajemno koristne odnose.

ŠVICA

Ambasadorka SBC Julija Karlovšek julija.karlovsek@gmail.com

podjetniki nadomestijo s sodelovanjem in povezovanjem s Švico. Švica je tradicionalna dežela, kjer se poslovni stiki navezujejo malo dlje časa, vendar ko se vzpostavijo, so to običajno dolgoročna poslovna sodelovanja. Vedno večja uspešnost slovenskih podjetij v Švici izhaja iz konstantne rasti blagovne menjave med državama, kjer prevladujejo farmacevtski proizvodi, sledijo pa organski kemijski proizvodi, stroji in mehanske naprave.

Priložnosti

Švica ima drugi največji BDP na prebivalca (na prvem mestu je Luksemburg), kar pomeni, da imajo njeni prebivalci zelo veliko kupno moč. Zato je Švica najprej zanimiva za proizvajalce visoko kakovostnih končnih izdelkov. Švicarski potrošniki so zelo zahtevni kupci, vendar so za kakovostne, inovativne, tehnološko in oblikovno nadstandardno dovršene izdelke pripravljeni dobro plačati.

Poudarila bi velik potencial slovenskih podjetij kot dobaviteljev polizdelkov ali sestavnih delov končnih izdelkov švicarskim podjetjem. Ta iščejo zanesljive dobavitelje s kakovostnimi izdelki in glede na bližino obeh držav so tu potenciali neomejeni.

V svetu so švicarska podjetja vodilna na področju strojništva in tukaj je veliko priložnosti za sodelovanje in dobavo različnih delov in polizdelkov tudi za slovenska podjetja. V zadnjih letih je Švica postala vodilna v Evropi po razvoju in financiranju start up podjetij ter na področju kriptovalut in tehnologije blockchain. Prav tako se Švica vedno bolj usmerja v zelene tehnologije in v razvoj gospodarstva, ki temelji na obnovljivih virih energije (fotovoltaika ipd.).

Kako pomagate podjetnikom?

Švica ostaja poslovno stabilno okolje z nizko letno inflacijo v primerjavi z drugimi evropskimi državami (2,84 % v 2022, v 2023 ocenjena na 2,19 %) in s stabilno gospodarsko rastjo (2,1 % v 2022, v 2023 ocenjena na 0,83 %). Švicarski trg je Sloveniji relativno blizu in ker se gospodarsko sodelovanje z Nemčijo zmanjšuje, lahko to vrzel

117

Švica je sestavljena iz 26 kantonov. Med njimi obstajajo velike razlike, so kot nekakšne države znotraj države. Vsak kanton ima lastno davčno politiko, zakonodajo in pravila. Slovenska podjetja se morajo pred vstopom na švicarski trg dobro pozanimati, v katerem kantonu bodo delovala, v primeru odprtja podjetja pa je treba izbrati zanesljive partnerje (odvetnike, računovodje …). Pri tem jim lahko pomagam in jih usmerjam. Zavedati se je treba, da se poslovne prakse razlikujejo tudi glede na jezikovno okolje. Sama sem najbolj domača v nemškem in italijanskem delu Švice. Švicarji so na prvo žogo precej nezaupljivi do novih poslovnih poznanstev in sodelovanj z novimi podjetij iz tujih držav (razen Nemčije). Potrebnih je precej časa in potrpljenja za prodor na švicarski trg ter razumevanje, kako poslovno okolje tam deluje. Moja vrata so odprta za vse, ki o tem razmišljajo ali se že resno pripravljajo in želijo dodaten nasvet ali pomoč.

118

SBC Global

ZDRUŽENO KRALJESTVO Ambasador SBC Mark Boris Andrijanič markboris@gmail.com

vina Združenega kraljestva z Evropsko unijo je predstavljala skoraj polovico izvoza države in dobro polovico njenega uvoza.

Gospodarstvo Združenega kraljestva se močno opira na storitveni sektor, ki prispeva več kot 80 odstotkov BDP. Združeno kraljestvo je svetovna velesila na področju izobraževanja, finančnih storitev in informacijskih tehnologij. Prestolnica London velja za drugo največje finančno središče na svetu. Britansko gospodarstvo ima močno letalsko in vesoljsko industrijo, farmacevtsko industrijo, ima številna vodilna tehnološka podjetja, pomembna je tudi industrija nafte in plina.

Priložnosti

Združeno kraljestvo s 67 milijoni prebivalcev in 2,9 bilijona evrov BDP (2022) je gospodarska velesila in šesto največje gospodarstvo na svetu. Leta 2022 je imelo najvišjo, štiriodstotno gospodarsko rast v skupini držav G7. Združeno kraljestvo ima enega od najbolj globaliziranih gospodarstev, leta 2020 je bilo peti največji izvoznik na svetu in peti največji uvoznik. Trgo-

Britanski trg ostaja atraktiven kljub brexitu, saj ponuja stimulativno davčno okolje, pravno varnost, fleksibilno delovnopravno zakonodajo ter poslovanje v jeziku, ki ga govori ves svet. London je daleč največje finančno središče v Evropi, zato ponuja izjemen dostop do kapitalskih trgov.

Tukaj so doma številni zasebni investitorji (private equity), skladi tveganega kapitala (venture capital) in drugi skladi, ki intenzivno iščejo investicijske priložnosti po vsej Evropi, vključno s Slovenijo. Združeno kraljestvo je zanimiv trg tudi za slovenske proizvode, še posebej tiste z visoko dodano vrednostjo. Prav tako je odlična odskočna deska za preboj na največje mednarodne trge, kot sta ZDA in Indija.

Kako pomagate podjetnikom?

Slovenskim podjetnikom z veseljem priskočim na pomoč z odpiranjem vrat do morebitnih investitorjev in večjih podjetij, še posebej na tehnološkem področju.

120

Posvet Varuha človekovih pravic

V revščini in konfliktu človekove pravice ugasnejo in nobena direktiva jih ne more zagotoviti Varuh človekovih pravic Peter Svetina, SBC in društvo za sonaraven razvoj Focus so konec novembra pripravili prvi posvet o človekovih pravicah v gospodarstvu.

I

zhodišče posveta je predlog Direktive Evropske unije o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti. Cilj posveta je bil poudariti pomen priprave zakonodaje, ki bo učinkovito naslavljala varovanje človekovih pravic in okolja, hkrati pa bo smiselna za poslovanje podjetij. Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je želel združiti predstavnike države, gospodarstva in civilne družbe, da bi predstavili ključna odprta vprašanja, ki jih odpira predlagana direktiva.

Kaj so sodelujoči na posvetu povedali poslušalcem, ki so prišli tako iz gospodarstva kot iz javnega sektorja in napolnili prostore kluba SBC?

Varuh človekovih pravic Peter Svetina: »Varuh človekovih pravic ima dolžnost, da

promovira človekove pravice v vseh porah življenja. Govorimo o dostojanstvu in vrednotah. Zato bodimo drug do drugega človek. Osebno se zavzemam, da bi celoten javni sektor sprejel zavezo o spoštovanju človekovih pravic.«

Posvet Varuha človekovih pravic

121

Dr. Marko Bitenc, član upravnega odbora SBC in lastnik Kirurgije Bitenc: »Četudi so človekove pravice temeljna

pravica, se moramo z njimi ukvarjati. Cilj bomo dosegli, ko bomo te besede ponotranjili na vseh ravneh.

Kje začnemo graditi vrednote? V družini. Starši za to potrebujejo prosti čas in materialne pogoje. Torej je raven blagostanja tista, ki omogoča razvoj vrednot. Spoštovanje človekovih opravic je ogroženo, če blagostanje pade in se razlike v blagostanju med sloji povečujejo. Država pa mora zagotoviti okolje za razvoj podjetnikov, ki morajo slediti dvema ciljema: dobičkonosnosti in visokim plačam. Srednji razred zagotavlja polnjenje proračuna prek DDV. Slovenija je okolje, kjer je v pogovornem jeziku dobičkonosnost kriminalizirana.

Zato se moramo zavedati, da v revščini in konfliktu človekove pravice ugasnejo in nobena evropska direktiva jih ne more zagotoviti.«

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport: »Težko razumem

težnjo EU po regulaciji vsega, kar počnemo. Druge celine tega nimajo.«

Igor Akrapovič, podpredsednik SBC in ustanovitelj podjetja Akrapovič:

»V podjetju moramo gojiti in spoštovati vrednote. Ko so dobri časi, zadeve dobro delujejo. Ko so težji časi, se pojavijo težave. Kot majhna država menim, da se ne smemo podrejati vsaki bruseljski ideji. Menim, da v Bruslju ni razumevanja za vsakodnevne težave. Upam, da se bo politika v Bruslju začela s težavami ukvarjati celovito, ne le parcialno.«

Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaravni razvoj Focus: »Pro-

stovoljne zaveze niso dovolj. Brez regulacije se lahko zgodi kaos. Na svetu je 20 milijonov ljudi vpetih v spone prisilnega dela. Zato si želim učinkovito zakonodajo o človekovih pravicah, sicer je direktiva zgolj birokracija in črka na papirju.«

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Treba je znati ceniti to, kar imamo, ne pa

predvsem tarnati. Lahko se pogovarjamo o pravicah, kaj pa o dolžnostih? Pravice so privilegij razvitih družb. Dokler ne pridemo do visoke ravni družbe, si pravic ne moremo privoščiti.

V bankocentričnih gospodarstvih so banke nosilke trajnostnega razvoja. Trajnostni cilji so postavljeni na vrh. NLB je prva banka v regiji z ESG-ratingom. Trajnostni razvoj je za nas ključen. Tudi naše stranke bodo morale zasledovati okoljske in trajnostne cilje. Skrbi pa me, da državo vodijo ljudje, ki se teh zavez ne držijo.«

122

Prednosti članstva

SBC za člane Edinstvene storitve in ugodnosti za lastnike podjetij.

1 Uporaba klubskih prostorov Članom je na voljo uporaba treh glavnih klubskih prostorov: SBC Loungea, okrogle sobe in sestankovalnice. SBC Lounge je oaza sredi mesta, kjer se člani v prijetnem ambientu lahko družijo, mrežijo, uživajo v mirni pijači in svoj čas namenjajo delovnim opravilom, ali pa služi kot vmesna postaja med sestanki in popoldanskimi obveznostmi. Po vzoru loungeov na letališčih si lahko člani v SBC Loungeu brezplačno postrežejo s toplimi in hladnimi napitki, belim in rdečim vinom in penino, v Cognac Loungeu pa z najljubšimi pijačami drugih članov.

SBC Lounge je na voljo tudi za najem za posebne dogodke, praznovanja ali predstavitve (tako članom kot drugim). Člani SBC imajo na voljo tudi okroglo sejno sobo in sestankovalnico. Vsi prostori so opremljeni z vrhunskimi zasloni in omogočajo povezavo prek videokonferenčnega klica.

2

Predstavitveni video vašega podjetja

PR-oddelek in produkcijska ekipa SBC za člane pripravljata visokokakovostno videovizitko o podjetju in poslovni dejavnosti. Video posnamemo v dveh delih.

Prvi del snemanja poteka na lokaciji podjetja, kjer prikažemo poslovne prostore in način poslovanja, drugi del pa v klubskem e-studiu, kjer član pripoveduje zgodbo svojega podjetja. Člani video prejmejo za prosto uporabo in promocijo, objavimo pa ga tudi na spletni strani SBC (www.sbc.si), v aplikaciji SBCA in na družbenih omrežjih. Tako promoviramo najboljše slovenske podjetniške zgodbe, med katerimi so seveda zgodbe naših članov.

3

Trening javnega nastopanja

Dober javni nastop ni stvar talenta, ampak dobrega treninga! Trening javnega nastopanja izvajajo izkušeni trenerji, ki članom predstavijo osnove komuniciranja z javnostmi, nato pa jih vodijo skozi praktični trening, ki poteka v klubskem e-studiu.

Prednosti članstva

4

123

Najem e-studia

E-studio je klubski studio z najsodobnejšo digitalno video- in avdioopremo.

Idealen je za videosnemanja in intervjuje, produktno fotografiranje, izvedbo webinarjev in produkcijo drugih multimedijskih vsebin. Najem studia se obračunava po uri najema. Za člane SBC velja poseben klubski cenik, ki v ceni najema vključuje vso sodobno snemalno, tonsko in svetlobno opremo ter izkušeno ekipo strokovnjakov in scenografijo.

Pomoč pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce in dostop do ambasadorjev kluba po svetu

5

Klubski servis SBC Global je namenjen svetovanju in podpori članom pri pridobivanju dovoljenj za delo in bivanje tujih delavcev v Sloveniji. Članom sta na voljo tudi svetovanje in podpora pri pridobivanju vizumov ter drugih konzularnih vprašanjih. Izkoristite lahko dostop do skoraj 30 ambasad SBC, ki delujejo na vseh celinah, pridružite pa se lahko tudi poslovnim obiskom kluba v tujini in se udeležite obiskov tujih poslovnih delegacij na sedežu kluba.

SBC Global vas z informacijami usmeri na pravi naslov in vam skrajša pot do poslovnega cilja.

124

Prednosti članstva

6 Uspešne zgodbe o vašem podjetju, produktih in dosežkih

Zgodbe o podjetju, produktih, dosežkih, poslovnih partnerjih, trajnostnih praksah in drugih uspehih, povezanih s poslovanjem članov SBC, PR-oddelek kluba redno objavlja na spletni strani SBC (www. sbc.si) in na družbenih omrežjih. V zgodbah se osredotočamo na pomembnejše dosežke in rezultate članov. Po objavi članek pošljemo lokalnim medijem v okolju, kjer je sedež oziroma poslovanje podjetja. Uspešne zgodbe članov vključujemo tudi v redni članski novičnik (newsletter).

7

Potovanja in poslovni obiski tujine

8

Uporaba aplikacije SBCA

Oddelek SBC Travel za člane in njihove družine organizira edinstvena potovanja, kjer se dobra družba prepleta z obiski zanimivih prestolnic in drugih krajev, ogledi znamenitosti in okušanjem lokalne kulinarike. Da ohranjamo poslovni duh, v potovanja vključujemo tudi obiske podjetij in drugih točk, ki so zanimive za podjetnike.

Digitalna aplikacija SBCA je intuitivna mobilna rešitev, ki članom omogoča dostop in naročanje vseh storitev kluba z enim klikom. Člani se v aplikaciji prijavijo na klubske dogodke v SBC Loungeu, rezervirajo uporabo klubskih prostorov, se prijavijo na potovanja ali dogovorijo za obisk oddelka Concierge, ki jim je kot članom vselej na voljo. Aplikacija omogoča spremljanje novic in uporabnih informacij. Z izpolnjevanjem anket lahko člani vodstvu predlagajo smer razvoja kluba. Aplikacija omogoča tudi mreženje in povezovanje z drugimi člani kluba.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov Dunajska cesta 119 1000 Ljubljana www.sbc.si

Prihodnost oblikovanja zdravja.

www.ouroboros.si

N O V I B M W

i5

Užitek v vožnji. 100% električen.

BMW i5 M60 xDrive: Poraba električne energije (kombinirana po WLTP) v kWh/100 km: 20,6–18,2. Emisije CO₂ v g/km (kombinirane po WLTP): 0. Električni doseg (po WLTP) v km: 455–516.

Doseg je odvisen od različnih dejavnikov, zlasti od osebnega sloga vožnje, značilnosti poti, zunanje temperature, ogrevanja/klimatizacije in predkondicioniranja. Uradni podatki o porabi goriva, emisijah CO₂, porabi električne energije in električnem dosegu so bili določeni v skladu s predpisanim merilnim postopkom in ustrezajo Uredbi (ES) 715/2007 v različici, ki je veljala v času homologacije. Pri dosegu podatki, določeni v skladu z WLTP, upoštevajo kakršno koli dodatno opremo (ki je v tem primeru na voljo na nemškem trgu).

Za novo homologirana vozila od 1. 1. 2021 uradne specifikacije obstajajo samo v skladu z WLTP. Poleg tega se vrednosti NEDC z Uredbo ES 2022/195 črtajo iz potrdil o skladnosti s 1. januarjem 2023.Vse dodatne informacije o uradni porabi goriva in uradnih specifičnih emisijah CO₂ za nove osebne avtomobile najdete v „Priročniku o varčnosti porabe goriva, emisijah CO₂ in emisijah onesnaževal zunanjega zraka novih osebnih avtomobilov“, ki vam je na voljo brezplačno na vseh pooblaščenih prodajnih mestih in na www.BMW.si.

Novi BMW serije 5

STRAST – KLJUČ DO USPEHA! Vodilno vlogo na poti k trajnostni premium mobilnosti v segmentu vozil višjega srednjega razreda prevzema osma generacija BMW serije 5, ki je prvič kot najuspešnejša poslovna limuzina na svetu s prepoznavnim dizajnom, edinstvenim ravnovesjem med športnostjo in voznim udobjem, inovativno opremo in naprednimi digitalnimi storitvami na voljo v povsem novi električni različici kot BMW i5. Novi BMW serije 5 limuzina je na voljo s povsem električnim pogonom, visoko učinkovitimi bencinskimi in dizelskimi motorji z 48-voltno blago hibridno tehnologijo, na voljo pa bo tudi v priključno hibridni različici.

P

opolnoma električni BMW i5 prispeva svoj delež na poti k bolj trajnostni prihodnosti.

Z uvedbo drugotnih materialov in uporabo zelene električne energije v proizvodnem procesu že BMW Group optimizira ogljični odtis BMW i5, še preden ga predajo stranki.

Inovativne tehnologije tehnologije EfficientDynamics zagotavljajo popolno ravnovesje med učinkovitostjo in zmogljivostjo. Poleg tega pa BMW i5 premierno ponuja možnost usnjenega oblazinjenja veganskega sintetičnega izvora za notranjost. Obenem BMW Group z novim BMW serije 5 uvaja oceno življenjskega cikla produkta, ki jo je potrdila tudi zunanja neodvisna organizacija TÜV Rheinland Energy GmbH, v njej pa transparentno in podprto s podatki komunicira svojo trajnostno usmeritev, obenem pa omogoča svojim strankam, da se prepričajo o trajnostni naravnanosti izdelka, za katerega so se odločile.

BMW-jev vozni park dviguje ugled podjetja in podpira njegovo trajnostno naravnanost BMW je vodilna blagovna znamka, ki v avtomobilski industriji že od samega začetka velja za sinonim prvovrstnega udobja, udarnih tehnoloških inovacij in čistega užitka v vožnji.

Odločitev za BMW-jev vozni park bo močno okrepila podobo podjetja, obenem pa optimizirala mobilnost in doprinesla k uresničevanju lastnih trajnostnih ciljev. Uspešno podjetje si vsekakor zasluži odličen vozni park, ki povzdigne njegov prestiž in ugled. Z nadstandardnim voznim parkom BMW bo podjetje nagradilo svoje zaposlene, jih motiviralo in poudarilo njihovo profesionalno držo, obenem pa si bo povečalo možnost, da v svoje vrste pritegne najboljše strokovnjake na trgu. Naj vozni park odseva poslovne uspehe in pusti nepozaben vtis. Vozila BMW z novim BMW serije 5 na čelu vas bodo z neustavljivo karizmo prefinjene dinamike ponesla v nove dimenzije užitka in vas suvereno zapeljala novim zmagam naproti.

Podjetje Selmar s posebno ponudbo osebnega skrbništva za člane kluba SBC V Avtohiši Selmar že 35 let stremijo k napredku, vztrajno sledijo razvoju in skrbno načrtujejo vizijo z ohranjanjem medsebojnih odnosov in spoštovanjem temeljnih človeških vrednot.

Selmar svojo odličnost implementira s posebno ponudbo osebnega skrbništva za člane kluba SBC. Osebno skrbništvo omogoča prvovrstno obravnavo ter preprost in učinkovit dostop prek osebnega skrbnika do celotnega nabora storitev, ki jih Selmar ponuja svojim strankam. Ključ do zadovoljstva zagotavlja osebni skrbnik, ki članom SBC poenostavi nakupni proces in omogoča predhodni dogovor o terminu prodajnega svetovanja, da se izognete čakanju. Kupec lahko izbere tudi možnost obiska osebnega skrbnika na sedežu svojega podjetja. Ponudbo oblikujejo s ključnimi elementi digitalizacije vozil, ki je zagotovljena z vsemi podatki morebitnega popravila vozila. VIP-obravnava pri izvedbi poprodajnih storitev omogoča hitro in ažurno reševanje zahtevnejših reklamacij, poleg tega so na voljo dodatne ugodnosti članom SBC, kot je udeležba na VIP-dogodkih v tujini na dirkališčih ali mondenih letoviščih, kjer se lahko preizkusijo v spretnostni vožnji.

Vaš osebni skrbnik za vozila: Dejan Boštjančič (+386 40 387 736). »Obiskal vas bom na želeni lokaciji in pojasnil vse podrobnosti o storitvah, ki smo jih pripravili za vas, in tudi o tistih, ki jih boste potrebovali v prihodnje. Z osebnim pristopom ponujamo inovativni nabor storitev, ustvarjen po vaši meri.

Strast je ključ do uspeha!«

128

SBC

Koledar dogodkov SBC –

Kluba slovenskih podjetnikov Zima 2024 eu C Loung B S v i k - Dogod dki ki dogo s ij g e R i BC Mlad S i k d o - Dog na ki SBC O - Dogod AR FEBRU ba

Poletje 2024 eu C Loung B S v i k - Dogod dki ki dogo s ij g e R di SBC Mla i k d o g - Do na ki SBC O - Dogod

a klu kupščin s a n t e L

Pomlad 2024 geu C Loun B S v i k - Dogod ki i dogod k s ij g e di -R BC Mla S i k d o - Dog Ona ki SBC - Dogod an nikov d Predsed

Jesen/zima 2024

ngeu SBC Lou v i k d o g - Do ki i dogod - Regijsk ladi ki SBC M - Dogod na ki SBC O - Dogod BER NOVEM 14. 11.:

MAJ

oletje Živijo, p

stivala dan Fe ji n d e r Os ištva podjetn

BER

DECEM 18. 12.:

ava tna zab Novole

Zgodbe podjetnikov

Spoznajte člane SBC

K

aj delajo, kakšen je njihov moto, kako se posvečajo skrbi za zaposlene, stranke, okolje, družino …

Pripovedujejo tudi o svojih podjetniških napakah, na katerih so se največ naučili, in o dragocenih lekcijah, ki so jim prinesle uspeh.

Edinstveno branje o posameznikih, ki ustvarjajo podjetniške zgodbe.

129

130

Predstavitev podjetja

Trgovina in nepremičnine

Samo Lampret Skupina ACRON Acron d.o.o.

Manal d.o.o.

Manal nepremičnine d.o.o.

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

Število zaposlenih

40 30 20 10

Prihodki (v 1000 EUR)

2022

2021

2020

2019

2018

0

K

2018

171

2019

185

2020

160

2021

156

2022

176

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ideja za naše podjetje izhaja iz moje dolgoletne želje, da postanem trgovec. Ta ambicija se je razvila že v mojem otroštvu, ko sem bil tesno povezan s prodajnimi dejavnostmi, saj je Acron d.o.o. družinsko podjetje. Ta povezava me je navdihnila in v meni prebudila željo po nadaljevanju družinske tradicije. Zame je bilo naravno, da sledim stopinjam svojih prednikov, hkrati pa podjetju prinesem sveže ideje in inovativne pristope, ki so ključni za njegov nadaljnji razvoj in uspeh.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Do leta 2030 smo si v podjetju Acron d.o.o. zadali jasne in ambiciozne cilje. Naša vizija je usmerjena v digitalno transformacijo in širitev trga. Konkretno, naš cilj je, da bi do leta 2030 kar 30 odstotkov celotnega prometa podjetja ustvarili prek spletnih prodajnih kanalov. Ta cilj ni omejen zgolj na slovenski trg, ampak se osredotočamo tudi na širjenje naše prisotnosti v drugih evropskih državah.

Verjamemo, da bo ta strateški pristop omogočil ne le rast podjetja, ampak tudi njegovo prilagodljivost in konkurenčnost v hitro spreminjajočem se globalnem gospodarskem okolju.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Odločitev za članstvo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov je bila zame naravna izbira. Filozofija kluba in poslovni pogledi, ki jih zagovarja, so v popolni harmoniji z mojimi lastnimi vrednotami in poslovnimi načeli. Poleg tega mi članstvo omogoča mreženje in izmenjavo mnenj z drugimi podjetniki, kar je neprecenljivo. Ti medsebojni stiki in dialogi so več kot dobrodošli, saj omogočajo rast, razvoj in izmenjavo inovativnih idej, ki prispevajo k boljšemu poslovnemu okolju za vse nas.

131

https://acron-trgovina.si www.bagsandmore.si www.officeandmore.si www.go2school.com

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Seveda, menim, da so napake del učnega procesa in priložnost za rast. Ko sem bil star 26 let, sem sprejel odločitev o nakazilu večje vsote denarja, kar je skoraj imelo usodne posledice za naše podjetje. Ta izkušnja me je naučila pomembne lekcije – da hitre odločitve niso vedno najboljše. Spoznal sem, da je v poslu ključnega pomena temeljit in tehten premislek, še posebej v situacijah, ki lahko močno vplivajo na prihodnost podjetja. Ta dogodek je bil ključen za razvoj mene kot podjetnika, saj sem se naučil pomena previdnosti in strateškega razmišljanja v poslovnem svetu.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Eden izmed trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, je nedvomno razglasitev leta 2019, ko se je naše podjetje Acron d.o.o. uvrstilo med najboljših 100 srednje velikih slovenskih podjetij po reviji Manager. Ta dosežek mi je prinesel izjemno zadovoljstvo in potrdilo, da smo na pravi poti. To ni bil samo rezultat trdega dela in predanosti celotne ekipe, ampak je tudi odraz naše strategije in sposobnosti prilagajanja na tržne razmere. Uvrstitev na tako prestižno lestvico je bila jasen znak, da smo v podjetju vzpostavili uspešne poslovne procese in da smo pridobili priznanje v širši poslovni skupnosti.

To je bil pomemben mejnik za nas in velik motivacijski zagon za nadaljnje strateško delovanje in rast.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Za ohranjanje motivacije in koncentracije pri delu se zanašam predvsem na športne aktivnosti. Šport igra ključno vlogo, saj ne le da pomaga pri ohranjanju fizičnega zdravja, ampak mi prav tako omogoča, da ostanem mentalno svež in osredotočen. Redna telesna vadba mi daje možnost, da se odmaknem od vsakodnevnih delovnih obveznosti, s tem pa pridobim tudi kreativnost in jasnost misli, ki sta potrebni za učinkovito vodenje podjetja. Prepričan sem, da je ravnovesje med delom in časom za regeneracijo ključnega pomena za vsakega podjetnika, in šport je tisti, ki mi to ravnovesje pomaga vzdrževati.

132

Predstavitev podjetja

Informacijske storitve

Gregor Žvikart Akumen, d.o.o.

Akumen je naslov, kjer vaša ideja postane vaš produkt.

Predstavitev podjetja

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Sam sem po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike, torej računalničar oz. informatik, tako da mi je bila seveda ta poklicna smer najbolj logična.

Prva leta in že v času fakultete (FERI) sem preživel kot programer v različnih podjetjih, ob tem pa hitro videl, da se precej bolj znajdem v poslovnem delu informatike, tako da sem se leta 2014 odločil za odprtje lastnega podjetja. Aprila 2014 bomo na trgu prisotni že deset let.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Vizija podjetja je predvsem nadgradnja in »piljenje« našega specifičnega znanja in ekspertize. Področja, ki jih pokrivamo, so predvsem razvoj aplikacij blockchain za poslovne in zasebne naročnike, mobilnih aplikacij, gostinskih in trgovinskih blagajn in aplikacij, tehnologij in sistemov DEFI, ki so seveda kot taki problematični za centralni nadzor, za tiste, ki razumejo, pa najbolj transparentni in pregledni z vidika nadzora transakcij, kriptostoritev ter preostalih »cutting edge« tehnologij s področja IT. Naša znanja so v zadnjih letih prepoznali v največjih slovenskih podjetjih in korporacijah, za katere razvijamo platforme, aplikacije in sisteme po meri ter se z veseljem lotevamo najtežjih izzivov vseh, ki pristopijo k nam.

Poleg vsega omenjenega pa je eden od samoumevnih ciljev tudi organska rast podjetja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Prvi resen projekt podjetja je bil projekt razvoja lastne mobilne aplikacije, pri kateri nismo dodobra raziskali tržišča, načina monetizacije, cash flowa itd. (aplikacija je imela več kot 400.000 namestitev), in ker je nismo pravilno monetizirali, so z njo seveda – dokler je »živela« – nastali zgolj stroški. Draga, ampak odlična šola. Torej, najprej razišči trg in kako ga lahko monetiziraš, šele potem plasiraj produkt.

Kot drugo se ukvarjamo s tehnologijo veriženja blokov, ki je tehnologija prihodnosti, spoznavamo ogromno ljudi s tega področja, je pa to področje včasih oz. dostikrat videno in zapakirano v popolnoma napačni luči, ker ga marsikdo ne razume oz. ne razume njegove transparentnosti, praktičnosti in varnosti.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Samo vztrajnost, neomajnost, agilnost in notranja trdnost, ko ti tako imenovane ovire postanejo izzivi in si jih prisiljen preskočiti oz. prestopiti, ti pri težkih odločitvah pokažejo smer oz. pravo pot. Poslušati moraš znati sam sebe in tisto, kar ti govori notranji glas.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Da nas resna in velika podjetja prepoznavajo ter

133

www.akumen.eu

najdejo sama od sebe. Ne potrebujemo niti ekipe za trženje oz. prodajo ali velikega vložka v trženje, kar pomeni, da imamo znanja, ki jih ni na voljo in jih trg potrebuje. Predvsem pa, da delamo kakovostno.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva privodenju vašega podjetja?

To, da so naši pogodbeniki in zaposleni srečni, zadovoljni, da razvijajo izdelke, ki so jim zanimivi, da nismo rigidno podjetje, da ni vse v optimizacijah in pa vprašanju, kako iz človeka iztisniti maksimum ter kako povečati prodajo in dobiček iz leta v leto. Sam ne vidim vsega zgolj v številkah, veliko bolje se počutim, če vidim okoli sebe srečne in zadovoljne ljudi, predvsem naše pogodbenike in seveda stranke. To seveda pomeni, da imajo svojo mero svobode, da so primerno plačani in da uživajo v delu za nas. Kar daješ, to dobiš. Na koncu je važno, kako se počutiš, ne koliko imaš na TRR, koliko imaš svobode in koliko prostega časa za samorealizacijo tudi na drugih področjih zunaj svoje službe.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Pridejo trenutki, ko na trgu še nisi pozicioniran, takrat se za stranke »boriš« in takrat seveda nikogar ni, tisti, s katerimi se pogajaš za posel, pa ponavadi pobegnejo.

Sam menim, da je to zaradi tega, ker daješ v vse skupaj napačno energijo, namesto da bi privlačil, odbijaš, law of attraction. Ko si prepričan oz. znotraj sebe veš ter dojameš, da je treba spremeniti pristop – predvsem osebni – k samemu načinu dela, potem pa se naenkrat vse skupaj sprosti in projekti začnejo pritekati. Jasno pa preteče nekaj časa da se pozicioniraš na trgu.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Redni treningi, meditacija, spiritualni pristop k poslu in življenju na splošno. Največ motivacije in zagona pa mi seveda dajeta moja družina in ekipa, za katero se je vredno truditi, nadgrajevati znanja in pomagati vsakemu posebej pri individualni rasti tako in drugače.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Treba se je znati zanašati na notranji občutek, eni temu pravijo intuicija, drugi znanje in izkušnje. Kot sem omenil že prej, sam trdim, da ni vse v statistikah, analizah, matematiki, skratka v vsem, kar se lahko servira strukturirano in znotraj norm, ki nas jih naučijo v šolskem sistemu. Menim, da podjetnik, ki želi rasti oz. ki raste, sploh tisti največji, v eni fazi življenjske poti pride do odločitev, ki jih je prisiljen sprejeti na podlagi notranjega občutka ali intuicije, da lahko gre naprej po pravi poti. Mislim, da se svet obrača čisto preveč v tehnokratsko smer, in to kljub temu, da smo IT-podjetje, ki razvija končne produkte v skladu z najnovejšimi tehnologijami in znanji.

134

Predstavitev podjetja

Strojne inštalacije in modularna gradnja

Saša Slavnić Tubak BISMONT d.o.o.

Izvajamo strojne inštalacije in varilska dela ter razvijamo in proizvajamo modularne hiške.

Predstavitev podjetja

www.bismont.si info@bismont.si

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

V podjetništvo smo vstopili družinsko, ker je oče prepoznal potrebe trga po storitvah strojnih inštalacij.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Klub sem prepoznala kot podporno okolje in v takšni organizaciji se s povezovanjem lahko ustvari veliko dobrega.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Vse odločitve na podlagi strahu so se izkazale za napačne ali nepotrebne.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

V prvi vrsti mora podjetniška pot podpirati podjetnikovo samouresničitev. Torej svoj izdelek ali storitev moraš preprosto oboževati. Zgolj finančno obilje je zelo rahla motivacija, ki se izgubi ob prvih težavah.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Izredno sem ponosna, da sva z bratom prepoznala, kaj želiva zapustiti, združila interese in s preostalimi sodelavci ustvarila Eos scale. Gre za bivalne enote, oblikovane po meri človeka.

135

https://eoscale.com

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Vsak dan, ko pozdravim svoje sodelavce in skupaj ustvarjamo in delujemo, mi prinaša ogromno zadovoljstva in motivacije za naprej.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Leta 2021 je nenadoma umrl oče, ki je bil gonilna sila v podjetju, in z bratom sva ostala sama v izzivih vodenja in usmerjanja podjetja med procesom žalovanja.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Z osredotočenostjo na cilj. Naša pozornost rada zatava, še posebej k aktualnim težavam v osebnem življenju ali družbi, in zelo pomembno se mi zdi to prepoznati in se zavestno osredotočiti nazaj na želeno.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Noben nasvet mi ni ostal v spominu, bi pa izpostavila lastno spoznanje, do katerega sem prišla skozi podjetništvo. Naša okolica je odraz nas samih, zato podjetje lahko zraste le toliko, kolikor zraste podjetnik sam.

Katere trajnostne prakse in aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Spoštovanje. Najprej spoštovanje nas samih in sodelavcev, v obliki spodbude osebne in poslovne rasti posameznikov. Spoštovanje okolja in virov, tako da smo bolj zeleno usmerjeni.

Spoštovanje lokalne okolice, tako da podpiramo človekoljubne organizacije.

136

Predstavitev podjetja

Pohištvo

Tina Valentina Sajovic FEYDOM HOME d.o.o.

Prodaja in zastopanje sedežnih garnitur FEYDOM

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

2

-6

2019

3

31

2020

3

70

2021

5

642

2022

9

738

(1000 EUR)

6 4 2

2023

2022

2021

2020

2019

0

600 400 200 100 0 -200

137

www.feydom.si info@feydom.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

To je bila ljubezen na prvi pogled. Ko sem prvič videla sedežne garniture FEYDOM in kako se sestavljajo, zlagajo, kaj vse lahko narediš iz njih, čeprav so brez mehanizmov, sem takoj, takrat še kot 20-letna študentka arhitekture, želela delati za podjetje. To takrat še ni bilo prisotno na slovenskem trgu, tako da sem se dogovorila za sestanek z lastniki v tovarni FEYDOM, s katerimi smo se zelo hitro dogovorili, da postanemo partnerji in v Sloveniji odpremo salon ter s tem tudi podjetje.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Do leta 2030 bi želeli lansirati še kar nekaj proizvodov sedežnih garnitur in jim dodati outdoor sedežne. V Sloveniji je cilj povečati tržni delež (da bi bili med TOP 5, ko kdo pomisli, kam gre kupit sedežno garnituro), v osrednji Evropi načrtujemo odprtje kar nekaj salonov FEYDOM. Že kar nekaj časa se posvečamo projektu ZERO WASTE (do 2030 bi pa to moralo biti lansirano), torej da v celotnem procesu od izdelave do dostave sedežne garniture ne damo na trg nobenega odpadnega materiala, ampak da vse, vključno z ostanki blaga, porabimo in ponovno uporabimo odpadno embalažo.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

To, da sem z 21 leti, ko sem odprla podjetje, mislila, da moram odkriti toplo vodo, kako se vodi podjetje, v bistvu je pa že vse odkrito in bi potrebovala samo dobrega mentorja.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Samo pogumno, potrpežljivo in vztrajno, saj glavno bistvo ni podjetje, ampak oni sami, kaj nastajajo med rastjo podjetja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Prav gotovo na svojo ekipo ter rast in razvoj podjetja, saj smo v zadnjih letih res pokazali, da se da, da ima proizvod velik potencial in da celotna zgodba, ki jo gradimo okoli FEYDOM-a, ima smisel.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Dve stvari. Najprej neke vrste svoboda, da si lahko za cilj postavimo karkoli, se tega lotimo in dosegamo nove vrhove, in pa razvoj ekipe in na koncu same sebe – od kod smo prišli in kje smo danes.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Začetek podjetništva, ko smo se kar nekaj časa borili iz meseca v mesec, mami mi je govorila, da naj grem rajši nazaj študirat, jaz pa v bistvu nisem čisto dobro vedela, kaj delam. Ampak nam je uspelo in sedaj so to res lepi spomini in super šola.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

1. Okolju prijazna proizvodnja je naš največji projekt doslej, katerega učinki so že vidni. Leta 2017 smo začeli uresničevati našo vizijo – preoblikovali smo naš poslovni model in se osredotočili na izdelavo okolju prijaznih izdelkov, da prevzamemo odgovornost za vtis, ki ga puščamo na okolje.

2. FEYDOM GOZD: Da zmanjšamo krčenje gozdov, smo leta 2017 začeli saditi svoj gozd. Vsako leto smo zasadili deset hektarjev dreves pavlovnije. Trenutno imamo med 30 tisoč in 40 tisoč hitro rastočih dreves na 50-hektarskem posestvu, kar je šele začetek našega stohektarskega projekta. Gozd vsako leto absorbira dva tisoč ton CO2, ta številka pa se veča z vsakim na novo posajenim drevesom.

3. Sončna elektrarna za celotno tovarno: Da bi zmanjšali izpuste CO2 v ozračje, smo leta 2019 začeli nameščati panele sončnih celic na strehe naših tovarn. Danes te elektrarne proizvajajo več električne energije, kot je porabimo za našo proizvodnjo, kar nam omogoča, da naš celoten proces deluje s čisto energijo.

138

Predstavitev podjetja

Pravno svetovanje

Dr. Andrej Fatur Fatur Menard, o.p., d.o.o.

Svetujemo na področju mednarodnega in gospodarskega prava

Predstavitev podjetja

K

je ste dobili idejo za svoje podjetje?

Med doktorskim študijem regulacije visokotehnoloških trgov v Veliki Britaniji in ZDA sem imel več podjetniških idej za zagonsko podjetje, vendar sem se na koncu odločil dokončati podiplomski študij prava in ekonomije. Želja po ustvarjanju novih stvari je tudi razlog, da sem se po zaključku študija, čeprav sem se imel možnost zaposliti v vodilnih svetovnih in domačih odvetniških pisarnah in finančnih inštitucijah, odločil za samostojno pot.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Trenutno v našem podjetju deluje deset pravnikov. Do leta 2030 bi radi to število povečali na 15, kar je glede na pristop tesnega sodelovanja s strankami tudi naša ciljna številka pravnih strokovnjakov. Pri tej velikosti lahko odvetniška pisarna pokrije tudi najzapletenejše pravne izzive, ta velikost pa je tudi prilagojena velikosti slovenskega trga. Na vsebinskem področju je naša vizija še utrditi RIVET.NET, mrežo partnerskih pisarn v regiji, ter našo sposobnost vzporednega reševanja različnih najkompleksnejših problemov na področju gospodarskega prava.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V klub smo se včlanili na priporočilo obstoječega člana SBC. V članstvu vidimo priložnost za sodelovanje in izmenjavo izkušenj z najuspešnejšimi slovenskimi podjetniki, s katerimi delimo podobne vrednote ter jasno željo po izboljšanju podjetniškega okolja.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Vzemi si dovolj časa, da narediš čim boljši poslovni načrt, vendar se zavedaj, da še najboljši načrt slabo preživi stik z realnostjo. Če se dejstva spremenijo, prilagodi svoj pristop. Vse pomembne stvari v življenju se doseže le z osredotočenostjo, vztrajnostjo in trudom.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Na zavezanost k stalnemu razvoju in izobraževanju kadrov. Trenutno v našem podjetju tako

139

https://fatur-menard.com/ andrej@fatur-menard.com

delujejo trije doktorji prava (dodatna dva opravljata doktorski študij) ter sedem odvetnikov s slovenskimi oziroma tujimi licencami. Vsi naši strokovnjaki se tudi redno izobražujejo na specializiranih področjih.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Središče dela v odvetništvu so naše stranke.

Odvetniški uspehi so tako nedeljivo povezani z uspešnim zastopanjem interesov naših strank.

Zaključek pomembne zadeve oziroma velike transakcije v korist stranke mi tako predstavlja največje zadovoljstvo pri mojem delu.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Vsekakor postavitev podjetja iz nič. Vsi izzivi, ki so sledili, in ni jih bilo malo, zbledijo, če jih primerjam z začetkom moje podjetniške poti.

Ob tem sem tudi ugotovil, da so partnerstva sicer lahko naporna, vendar tudi nujno potrebna.

Tako sem leta 2018 združil odvetniško prakso z dr. Majo Menard v skupno družbo, ki je ena izmed vodilnih slovenskih odvetniških družb na področju gospodarskega prava v najširšem pomenu besede, še posebej pa smo specializirani za področja mednarodnega, korporacijskega, transakcijskega, finančnega in konkurenčnega prava ter reševanja sporov.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Z motivacijo nikoli nisem imel težav, od vedno me je zanimal boj za zmago, trenutno pa je verjetno najbolj povezana z mojo družino in čim boljšo prihodnostjo mojih otrok. Glede koncentracije pri delu mi najbolj pomaga redno športno udejstvovanje.

140

Predstavitev podjetja

Strojništvo

Urban Pevnik HIPROJECT d.o.o.

Smo strokovnjaki na področju termične obdelave in avtomatizacije proizvodnih procesov.

Predstavitev podjetja Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2019

5

34

50

2020

8

44

1

25

2021

12

162

0

0

2022

15

88

2023

18

210

1,5

2023

75

2022

100

2

2021

2,5

2020

(1000 EUR)

2019

(mio EUR)

141

www.hiproject.si info@hiproject.si

Prihodki (v mio EUR)

K Dobiček (v 1000 EUR)

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ustanovitev podjetja je bila posledica moje osebne preobrazbe in spremembe načina razmišljanja. V takratnem delovnem okolju sem se srečeval z mnogimi preizkušnjami. Ko sem ugotovil, da ni dovolj posluha za moje predloge, se je rodila ideja o lastnem podjetju. Pravila zdaj določam sam, najpomembneje pa mi je, da skupaj z mano rastejo tudi moji zaposleni.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Na trgu je podjetje Hiproject prisotno šele dobrih pet let in v tem času smo morali poskrbeti za dobre temelje podjetja. Naš cilj je, da do leta 2030 povečamo stalno ekipo na 30 zaposlenih, ki bodo delovali v lastnih prostorih. Želimo si postati eno izmed vodilnih podjetij na našem področju. Vendar mi je ob tem pomembno, da se zaposleni počutijo svobodne in produktivne – vsak mora biti koristen in to čutiti ter imeti občutek, da je del pomembne celote in da smo vsi skupaj ena velika družina.

Zakaj ste postali član SBC? Člani kluba smo postali na pobudo druge članice, ki je videla v vključitvi ogromno priložnost za naše podjetje. Zelo smo ji hvaležni in potrudili se bomo, da s širjenjem svoje dobre izkušnje prepričamo tudi druge, da se vam pridružijo. To, da smo člani SBC in da smo bili kljub strogim zahtevam povabljeni v vašo sredino, nam je v veliko čast.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Napak ne jemljem kot težave, temveč kot nekaj nujnega za nadaljnjo rast in razvoj. Sam sem vedno rad pomagal drugim, vendar sem se skozi leta naučil, da lahko pomagam le takrat, ko me prosijo za pomoč. Le takrat bo moja pomoč cenjena in ne vsiljena.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

V primeru, da si želite postati podjetnik in imeti zaposlene, vam svetujem, da stalno skrbite za napredek, tako osebni kot tudi strokovni. V primeru, da tega ni in stagnirate, se bo to odrazilo tudi v vaši okolici.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V veselje mi je, da naši kupci radi uporabljajo naše tehnološke rešitve in da se vračajo k nam. Najbolj pa sem ponosen, ko moji zaposleni sami povedo, da so zadovoljni in srečni na delovnem mestu.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največje zadovoljstvo mi predstavlja občutek svobode, tako pri delovanju kot tudi pri izražanju. Verjamem, da bi vsak človek moral delovati na ta način in se naučiti obvladovati strah, jezo …, hkrati pa ne dovoliti okolici, da nas omejuje ali nas ima pod nadzorom.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Podjetniško pot sem začel s skromnim finančnim kapitalom. Ker pa so bile moje sanje velike, so bili takšni tudi projekti, ki so prerasli v izjemne dosežke. Predvsem sem pogrešal podporo bank, ki niso imele posluha za naše daljnosežne projekte. Zdaj teh težav ni več in k sreči smo tudi banke prepričali, da smo zanesljiv in stabilen partner.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

Verjamem, da nujno potrebujemo svoj um za delo, vendar ga moramo znati tudi »izklopiti« takrat, ko ga ne potrebujemo, da si odpočijemo in naberemo novih moči. Sam skrbim za to z meditacijo, savnanjem, ledeno kopeljo in občasnim postom.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Delaj v pozitivnem duhu tudi takrat, ko ti je najtežje. Pozitivna energija vedno preoblikuje negativno, če ne obsojaš, ampak jo le opazuješ.

142

Predstavitev podjetja

Telekomunikacije in mediji

Zvonko Mrhar INNET Media d.o.o.

Telekomunikacijske ter medijske storitve

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(1000 EUR)

2

150 100

1

50 0 2022

2021

2020

2019

2018

0

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

2

72

2019

3

21

2020

3

55

2021

4

155

2022

4

101

143

www.innet-media.com

Prihodki (v mio EUR)

K Dobiček (v 1000 EUR)

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

INNET Media zagotavlja distribucijo ter agregacijo medijskih vsebin za velike operaterje IPTV, OTT in CATV na območju nekdanje Jugoslavije ter Avstrije. Za operaterje zagotavljamo celostne medijske rešitve in produkte, kot so tematski ter etnični paketi iz vzhodne ter osrednje Evrope. Idejo za tovrstne storitve sem dobil ob analiziranju potreb vseh akterjev (lastnikov vsebin, operaterjev ter potrošnikov).

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do konca leta 2030?

Moja vizija je rast in širjenje podjetja ter naših medijskih storitev na trgih EMEA ter Avstralije.

V ta namen že gradimo zastopniško mrežo, s katero bomo razširili sodelovanje z velikimi medijskimi platformami (Vodafone, Deutsche Telekom, Orange, Telstra, Swisscom, …) ter jim ponudili naše medijske produkte in storitve.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Po naravi se rad družim z ljudmi, ki imajo pozitivno energijo, kar vsekakor drži za podjetnike.

Prav tako podpiram podjetniško miselnost, saj ta prinaša napredek družbe. In to vidim v SBC-ju …

Pa še kakšno cigaro je mogoče pokaditi...

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Da, podjetnik sem že vse življenje. V podjetju, katerega lastnik nisem bil, sem bil zaposlen zgolj šest mesecev. Na podjetniški poti se zgodi tudi kakšna napačna odločitev, pomembno pa je, da se iz napak tudi kaj naučiš in jih ne ponavljaš.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki si želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Biti podjetnik je nekaj najlepšega, da ti svobodo.

Vendar pa ta svoboda stane. Če ne izpelješ posla, ne daš gola, ni plače oz. prihodka. To pomeni, da so za podjetniški uspeh potrebni dobra ideja, vizija, vztrajnost, analitično razmišljanje, pa še nekaj denarja … in malo sreče.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Izgradnja zasebnega omrežja INNET CDN, na katerega so povezani vsi večji telekomunikacijski operaterji z območja nekdanje Jugoslavije in iz osrednje Evrope. Prav tako smo sami razvili aplikacijo za tehnični nadzor medijskih vsebin, ki se pretakajo po našem omrežju. V omrežju pretakamo več kot 500 servisov (streamov mednarodnih TV-kanalov).

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljstvo zaposlenih, naših poslovnih strank ter poslovnih partnerjev oz. pozitivno delovno okolje.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Kako preživeti ob večkratnem stečaju operaterja, ki je bil pred leti naš prvi ter glavni kupec ob začetku ponujanja naših storitev. Ampak nam je uspelo.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Rad imam morje ter navtiko. Pa kakšna dobra družba v dobri gostilni tudi pomaga.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vztrajnost in hrabrost prineseta pozitiven rezultat.

144

Predstavitev podjetja

Svetila

Marino Furlan INTRA LIGHTING d.o.o.

Izdelujemo arhitekturna svetila in načrtujemo svetlobne rešitve.

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v mio EUR)

131

2,6

45

5

30

4

15

3

2019

165

2,4

2

2020

162

4,4

2021

168

3,8

2022

179

5,5

2022

2021

2020

2019

2018

0

Prihodki (v mio EUR)

2018

145

www.intra-lighting.com

Dobiček (v mio EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

V mladostni zagnanosti sva z ženo Marjeto povezala znanje in ideje strojnega inženirja in modne oblikovalke ter začela doma izdelovati svetila kot rojstnodnevna darila za prijatelje.

Hobi je potem prerasel v posel.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Naš cilj ni postati največji, ampak najboljši, vodilni v panogi. Ohraniti želimo relativno majhnost z od 350 do 400 zaposlenimi v Sloveniji in največ 800 zaposlenimi na ravni skupine. S proizvodnjo bomo prisotni na treh celinah – v Evropi, v Združenih državah Amerike in najverjetneje v Indiji. V prodaji je cilj doseči sto milijonov evrov, kar zadeva razvoj produkta in storitve, pa v prostoru ustvariti svetlobo, ki se bo v največji mogoči meri približala naravni.

Zakaj ste postali član SBC ?

Biti član kluba SBC mi je v veliko čast. Zdi se mi izjemno dobro, da lahko z drugimi podjetniki izmenjujemo izkušnje, ideje in znanje ter skupaj prispevamo k dvigu podjetništva.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Leta 2008 sem se oddaljil od razsvetljave in za slaba tri leta zapustil podjetje. Lotil sem se novega posla, navtike, ki pa ga potem nisem uresničil.

Spoznanja, da lepa oblika, interier, tehnologija in kakovost niso dovolj, da je pomembna uporabniška izkušnja, sem potem prenesel na področje razsvetljave ter začel z novim zagonom.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Ne počni tistega, česar ne znaš. Osredotoči se na tisto, kar znaš. Če dobiš priložnost, jo izkoristi.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Zelo sem ponosen na naše zaposlene in na kulturo podjetja, ki temelji na ustvarjalnosti, sodelovanju in zaupanju. Vesel sem tudi, da v podjetju sodelujeta in ustvarjata otroka, Nika in Anej, ki prevzemata pomembne vloge in naloge.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zelo nas veseli, da naša prizadevanja prepoznavajo svetovno uveljavljeni arhitekti, oblikovalci interierjev, oblikovalci svetlobe in projektanti. V zadovoljstvo so tudi številna prestižna priznanja.

Izpostavljam Good Design Award in Red dot, ki nagrajujejo celoto dizajna – estetiko, uporabnost, tehnološko dovršenost in inovativnost.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Zelo zahtevno je bilo obdobje po zadnji gospodarski krizi, med letoma 2013 in 2016.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Verjemi v to, kar delaš.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Med večje trajnostne projekte v našem podjetju vsekakor sodi sončna elektrarna. Postopoma prehajamo na 100-odstotno oskrbo z obnovljivimi viri energije, kar bomo dosegli že prihodnje leto. Intenzivno ozaveščamo o pomenu ustrezne osvetlitve, uporabljamo materiale, ki se lahko reciklirajo, izbiramo dobavitelje od blizu, gradimo na degradiranih območjih, naše izdelke odlikuje kakovost, ki je dolgotrajna.

Katere dejavnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Podpiramo športne klube, kulturno-umetniška društva in projekte, zdravstvo, izobraževanje in socialo. Vsako leto se ob koncu leta odločimo za večjo donacijo. Prejšnje leto smo se pridružili iniciativi za obnovo pogorelega Krasa z donacijo in aktivnim delom na terenu, letos bomo darovali domačemu gasilskemu društvu.

146

Predstavitev podjetja

Kozmetika

DANICA ZORIN MIJOŠEK Kozmetika Afrodita, d. o. o.

Naše podjetje se ukvarja s proizvodnjo in prodajo kozmetičnih izdelkov in storitev.

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

153

1.334

(1000 EUR)

1000

2019

158

1.345

5

500

2020

156

1.726

0

0

2021

165

2.556

2022

171

2.432

2022

10

2021

1500

2020

15

2019

2000

2018

20

147

https://webshop.afroditacosmetics.com/slo/

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Izhajam iz turističnega kraja – iz Rogaške Slatine, ki je bila takrat pojem za visokocenovni zdraviliški turizem. Z jasno zastavljenimi cilji sem po opravljenem izobraževanju v Terapiji zdravilišča Rogaška Slatina leta 1970 odprla prvi kozmetični salon, ki uspešno deluje še danes.

Skopa ponudba kozmetičnih izdelkov na trgu je vplivala na izdelavo prvega izdelka za nego obraza – kamilične kreme, ki je bila temelj razvoja kozmetike, združene pod blagovno znamko Kozmetika Afrodita. Vedno večje povpraševanje in navdušenje uporabnikov je spodbudilo organizacijo proizvodnje in kasneje odprtje podjetja Kozmetika Afrodita, d. o. o. Razvili smo široko paleto izdelkov za nego obraza, telesa in las z osnovnim vodilom ponuditi kakovostne naravne izdelke po dostopnih cenah.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Z neustavljivim razvojem inovativnih, uporabnikom in okolju prijaznih kozmetičnih izdelkov si prizadevamo utrditi položaj najmočnejše blagovne znamke v segmentu nege obraza na slovenskem trgu ter postati številka 1 tudi v kategoriji nege telesa. Prav tako želimo prevzeti vodilni tržni položaj v segmentu negovalnih kozmetičnih izdelkov na trgih regije Adria ter prodreti na nove trge znotraj EU in zunaj nje.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Kot podjetnica sem se oblikovala zelo zgodaj.

Moj vzornik in svetovalec je bil moj oče, tudi sam podjetnik. Zato sem se uspešno izogibala tistim

začetniškim napakam. Nisem pa se mogla izogniti dejavnikom, na katere nisem imela vpliva.

Bistveno je, da zmoremo premagati ovire in zaupati vase.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Kot podjetnica dam veliko na dobre odnose med ljudmi, na njihov razvoj in napredovanje. Veliko vodij še vedno zelo podcenjuje vpliv, ki ga ima zadovoljstvo zaposlenih na uspešnost poslovanja.

Dobro počutje je del ugodne organizacijske klime, ki jo podpiram in se mi zdi zelo pomembna. Organizacijska klima izhaja iz psihologije in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih ter uspešnost poslovanja. Vključuje individualno vedenje, motivacijo, status, vloge, skupinsko dinamiko in je pod vplivom čustev, vrednot, stališč, pričakovanj in prizadevanj zaposlenih.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljstvo mi prinaša timsko delo. Zelo rada sem del kreativnih procesov in velikega ustvarjalnega navdiha mojih sodelavcev. To navdušenje nam je uspelo prenesti na uporabnike naših izdelkov in storitev. Uspelo nam je vzpostaviti trajnejši, osebni odnos s potrošniki in zadovoljiti njihova pričakovanja. Zelo pomembno je, da blagovna znamka drži besedo, da ne obljublja nemogočega.

V kozmetiki je namreč tanka meja med marketinško napihnjenimi obljubami in realnostjo, povezano z dejansko učinkovitostjo izdelka.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Najboljši nasvet mi je dal moj oče v zvezi s finančnim poslovanjem. Naučil me je, da je treba v investicije vstopati načrtovano in z veliko mero odgovornosti, pa po svojih zmogljivostih. Včasih je po poslovni poti bolje stopati z malimi koraki, brez nepotrebnega zadolževanja.

148

Predstavitev podjetja

Računovodstvo

Pavel Kobilšek

LIBRES RAČUNOVODSTVO d.o.o.

Računovodsko podjetje

Predstavitev podjetja

K

je ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ideja za podjetje je nastala leta 1996, ko je žena po porodniškem dopustu ostala brez zaposlitve.

Jaz sem bil zaposlen v elektrogospodarstvu na delovnem mestu vodje informatike. Sklenila sva, da ne bova več popolnoma odvisna od delodajalcev.

Tako smo začeli doma z računovodskimi storitvami. Kmalu smo prerasli podstrešno pisarnico in smo najeli prostore v Ljubljani. Leta 2007 smo kupili svoje poslovne prostore v BTC, kjer smo še zdaj.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Sledili bomo trendom digitalizacije poslovanja, ki že spreminja računovodsko funkcijo podjetja predvsem na fizičnem vnosu podatkov – tega bo vedno manj.

Poudarek bo na svetovanju glede davkov, likvidnosti in optimizacije poslovnih procesov.

Veliko bomo vlagali v informacijsko tehnologijo, predvsem na področju varnosti in AI. Postopoma bomo spremenili lastniško strukturo podjetja.

Zakaj ste postali član SBC? Člani SBC smo postali iz prepričanja, da je SBC edina kvalificirana organizacija, ki lahko katerikoli vladi kompetentno nastavi ogledalo in ji nalije čistega vina glede dobrih in slabih odločitev, preden jih ta realizira. Seveda so dostikrat pripombe in priporočila SBC-ja ne upoštevajo.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Nekih drastičnih napak k sreči nismo naredili.

Včasih smo napačno ocenili poslovne partnerje in potem smo to morali sanirati.

149

https://www.libres.si

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot?

Naj poskusijo, z dobro idejo in zagnanostjo se vložen trud skoraj vedno povrne.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Težko izpostavim kakšen specifičen dosežek.

Uspeh je, da smo na trgu prisotni skoraj 30 let, poslujemo stabilno, imamo dobro strokovno ekipo sodelavcev in zadovoljne uporabnike naših storitev.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Zadovoljen sem, ko delo poteka brez zapletov in so tudi vsi sodelavci zadovoljni.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Kar velika preizkušnja je več nenačrtovanih odsotnosti naenkrat, ko je treba pravočasno zagotoviti nadomeščanje. To je velik izziv, ker je kadrov s kompetencami na računovodskem in davčnem področju malo.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Za to nimam kakega posebnega recepta. Po delavniku se enostavno odklopim. Z ženo greva večkrat na daljše sprehode, tako da nov delovni dan začnem z veseljem.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Težko bi izpostavil najboljšega. Dosti se pogovarjam s podjetniki in poskušam upoštevati tisto, kar se mi zdi dobro za poslovanje našega podjetja.

150

Predstavitev podjetja

Napredna proizvodnja

Metka in Tomaž Marovt MAROVT GROUP, d.o.o.

Skupina MAROVT GROUP združuje več podjetij, ki so vodilna na svojih področjih, od napredne proizvodnje kovanj do avtomatizacije in robotizacije, digitalizacije proizvodnih procesov, energetskih rešitev in proizvodnje aluminijastih radiatorjev.

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Tomaž: Izvirno podjetniško vizijo za podjetje MAROVT je oblikoval moj oče. Moje zgodnje izkušnje v poslovnem svetu so izvirale iz družinske obrtne delavnice, kjer sem imel prvi stik s poslovnim okoljem. Danes pa skupaj z ženo nadaljujeva to dediščino in širiva vizijo.

Kakšni so vaši vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Metka: Naši glavni cilji se osredotočajo na obvladovanje tveganj, ki jih trenutno doživlja avtomobilska industrija med prehodom iz tradicionalne proizvodnje v e-mobilnost. Ključna strategija za zmanjšanje odvisnosti od te panoge je naša naložba v novoustanovljena podjetja in širjenje naše dejavnosti na druga področja. S tem sledimo dolgoročni konkurenčnosti in ohranjanju delovnih mest, prilagajamo se trendom sodobnega časa in vstopamo v energetski sektor.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

Tomaž: Izjemna kreativnost in inovativnost sta naju prepričali, da smo postali člani. Aktivno sodelujemo na srečanjih in dogodkih, kjer si izmenjujemo mnenja s kolegi iz podjetniškega okolja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Metka: Naša podjetniška pot je kljub nekaterim napakam uspešna, saj nobena od njih ni imela usodnih posledic. Pomembna prelomnica se je zgodila leta 2000, ko smo izgubili našega strateškega partnerja, ki je prispeval kar 55 odstotkov naše celotne prodaje. Ta izpostavljena odvisnost od ameriškega trga je predstavljala ključen izziv za naše poslovanje. Kljub začetnim težavam smo hitro prilagodili strategijo, raziskali nove tržne segmente in vzpostavili nova partnerstva. Stranka se je naknadno vrnila, saj je ocenila, da novi dobavitelj ni izpolnjeval enako visokih standardov zanesljivosti in kakovosti. Ta izkušnja na začetku najine podjetniške poti je poudarila pomembnost razpršitve prodaje in nas odvrnila od odvisnosti od enega samega vira ali stranke.

Kakšen nasvet bi dali drugim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Tomaž: Podjetniška pot zahteva vztrajnost in dolgoročen pristop, kot izkazuje naša več kot pol stoletja trajajoča izkušnja. S pravilno vizijo in predanostjo je mogoče doseči izjemne rezultate.

Predstavitev podjetja

151

https://www.marovt-group.com

inkolteh

renewable energy systems

T E C H N O L O G I E S

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Metka: Ponosni smo na visoko tehnološko usmerjenost in izjemno digitalizacijo naših podjetij. Ključ našega uspeha pa so naši predani sodelavci, ki sprejemajo izzive in omogočajo polno izkoriščanje tehnologije. Z našo stabilno ekipo skupaj rastemo, razvijamo nove izdelke in osvajamo nove trge.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Tomaž: Zadovoljstvo izvira iz vsakodnevnega sledenja tehnološkemu napredku, izzivov in kreativnosti sodelavcev, ki kljub morebitnim negativnim trendom ohranjajo pozitiven odnos ter naravnanost k razvoju.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Tomaž: Motivacija pri delu je naša stalna sopotnica. Ključ motivacije so vsakodnevni izzivi in delo v družinskem delovnem okolju. Opazovanje, kako najini otroci kažejo zanimanje za podjetništvo, nama odpira novo perspektivo za prihodnje generacije. Prav tako naju veseli, ko se v naša podjetja vključujejo naslednje generacije naših sodelavcev, saj to povečuje družinsko povezanost v naših podjetjih.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Metka: Uspešno sva združila ključne nasvete, ki sva jih pridobila od svojih staršev, in izkušnje med študijem v tujini ter jih vključila v najino družinsko podjetje.

Meniva, da sta v svetu podjetništva trdna volja in sposobnost samostojnega razmišljanja nepogrešljiva pri doseganju uspeha. Delo se neločljivo prepleta s poslovnim in družinskim življenjem, vendar naš pristop, kljub nasprotujočim mnenjem o združevanju obeh, prinaša zadovoljstvo in uspeh.

152

Predstavitev podjetja

Zdravstvene storitve

Tina Fabjan, dr. dent. med., in Matic Fabjan, dr. med.

Medical Group Fabjan

se ukvarja z zdravstvenimi storitvami s področja plastične kirurgije, estetskega zobozdravstva, dermatologije, ginekologije, estetske kozmetologije, prav tako pa imamo tudi svoj produkt kozmetike ter prodajamo medicinsko opremo in izdelke, kot so GCA-vsadki.

Predstavitev podjetja

L

astnika podjetij pod okriljem Medical Group Fabjan sva partnerja Tina Fabjan, dr. dent. med., in Matic Fabjan, dr. med., specialist plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije.

V tej grupaciji je pet podjetij: Medical Fabjan d.o.o., Dermatologija Rogl Fabjan d.o.o., Zobna ordinacija Fabjan, Tina Fabjan dr. dent. med., GPD d.o.o., Fabjan & Fabjan d.o.o. in v manjšem deležu tudi Estetika Fabjan d.o.o.

Kje oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Idejo za podjetje sva pravzaprav podedovala od najinih staršev, saj je Tinin oče v času osamosvojitve odprl zasebno zobno ordinacijo v Celju, medtem ko je Matičev oče svojo zasebno pot začel leta 1992 v Kranju s prvo estetsko kliniko v Sloveniji (Estetika Fabjan d.o.o.).

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Vizija najinih podjetij je predvsem v širjenju dejavnosti na tuje trge, v Sloveniji pa je cilj predvsem več kot 50-odstotno obvladovanje trga in pospešiti koncesijsko dejavnost v smislu skrajševanja čakalnih vrst, seveda pa bo tu veliko usklajevanj z državo oz. ministrstvom za zdravje. Želimo si tudi večjega povezovanja v morebitne večje medicinske grupacije, ki bi prinesle dodatno dodano vrednost slovenskemu zdravstvu.

Zakaj ste postali član SBC? Člani SBC smo postali predvsem z željo po združevanju z enako mislečimi in naprednimi ljudmi, ljudmi z vizijo, kakršno ima na primer naš predsednik SBC-ja.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

K sreči nekih večjih napak v vsej zgodovini ni bilo, če pa bi moral nekaj izbrati, je bilo mogoče nekaj zamujenih priložnosti pri nakupu določenih manjših medicinskih centrov, ki so imeli oz. imajo odlično prihodnost.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Nasvet iz naše dejavnosti je preprost, biti strokoven, deloven in dostopen do svojih strank, torej pacientov.

153

www.medicalfabjan.si info@medicalfabjan.si Estetsko zobozdravstvo

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

V podjetju sva najbolj ponosna na rezultate, ki so plod najinega dela, žrtvovanja in neizmerne ljubezni do opravljanja svojega poklica, da se podjetja danes brez posojil in z lastnimi prostori lahko razvijajo v pravo smer.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največ zadovoljstva nama prinesejo pozitivno delovno okolje, zadovoljni pacienti in odlična ekipa, ki nama stoji ob strani v težkih trenutkih.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežje preizkušnje bi težko izbrala, k sreči ni bilo nekih pretresljivih situacij. Se je pa treba zavedati, da se ukvarjamo z dejavnostjo, v kateri se vsakodnevno srečujemo s preizkušnjami, ki jih moramo reševati hitro in učinkovito.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Motivacija in koncentracija sta plod najinega načina življenja, kjer je vsakodnevno na urniku vsaj ena ura športne dejavnosti – od tega ne odstopava in tukaj ni izgovorov. Prav tako drug drugega ženeva, ko je to najbolj potrebno.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Najboljši nasvet je: ne oziraj se na druge, začrtaj si svojo pot in dosegel boš praktično vse začrtane cilje.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Trajnostne prakse v našem podjetju so predvsem prihod vseh zaposlenih na delo z ekološkimi prevoznimi sredstvi. Naša družbena odgovornost pa je predvsem izobraževanje ljudi o zdravem načinu življenja, poudarek na preventivi zdravja.

154

Predstavitev podjetja

Svetovanje

Dejan Petelin Pareto d.o.o.

Pomagamo inovativnim podjetjem, da z umetno inteligenco izboljšajo svoje izdelke in storitve.

Predstavitev podjetja

100

1500 1000

50

500 0 2023 (ocena)

2022

2021

0 2020

Število zaposlenih

(1000 EUR)

(1000 EUR)

155

2020

2

2021

5

2022

10

2023

18

https://www.pareto.si

*podjetje ustanovljeno jeseni 2020

Prihodki (v 1000 EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Podjetje Pareto je nastalo na podlagi izkušenj in prepričanja, da bo umetna inteligenca krojila našo prihodnost. Oba s soustanoviteljem Miho Mlakarjem sva doktorirala na IJS s področja umetne inteligence. Po končanem doktoratu pa sem se pridružil startup podjetju Gousto v Londonu, kjer sem zgradil ekipo, s katero smo razvili številne algoritme v različnih poslovnih procesih. S tem smo podjetju pomagali pri konkurenčnosti in hitri rasti, ki je vodila tudi do investicije sklada SoftBank z valuacijo ene milijarde dolarjev. Na podlagi te izkušnje je bilo jasno, da bodo v bližnji prihodnosti vsa podjetja vlagala v vpeljavo umetne inteligence, mi pa jim s podjetjem Pareto želimo pri tem pomagati.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030?

Od ustanovitve pred tremi leti nam je vsako leto uspelo podvojiti tako poslovanje kot tudi ekipo.

Vendar pa je naš glavni cilj tesno sodelovanje s partnerji, ki prinaša dobre rezultate in uspešne zgodbe, zato bomo morali nadaljnjo rast prilagoditi tudi temu. Verjamemo pa, da bomo do leta 2030 med najbolj poznanimi podjetji na področju razvoja umetne inteligence v regiji. Z nadaljnjim širjenjem v tujini, predvsem v VB in ZDA, pa si želimo postati viden partner tudi na mednarodnem trgu.

Zakaj ste postali član SBC? Za članstvo v SBC Mladi sem se odločil po priporočilu. Po nekaj raziskovanja in prvem obisku sem spoznal, da so člani v klubu SBC zelo odprti in si med seboj pomagajo, kar je po mojem mnenju ključno za uspeh. Zato upam, da bom lahko tudi sam s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal preostalim članom kluba. Še toliko bolj vesel pa bom, če bomo tudi soustvarili kakšno uspešno zgodbo.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Sam napake vidim bolj kot izkušnje, na katerih se učimo in izboljšujemo, če jih le ne ponavljamo.

Takih napak je bilo zagotovo veliko, ena izmed večjih izkušenj oziroma lekcij pa je bila, kako zelo pomembna sta timing in komunikacija, še toliko bolj na našem področju umetne inteligence, ki še ni tako splošno sprejeto in včasih še vedno vzbuja nekakšen strah. Po naravi sem sicer precej neučakan, s časom pa sem se priučil, da morajo ideje tudi »dozoreti«, prav tako pomembno pa jih je znati tudi dobro predstaviti.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Mladim bi predvsem svetoval, naj preživijo vsaj nekaj časa v tujini. Sam sem šest let preživel v Londonu in spoznal, da drugod niso nič pametnejši ali sposobnejši od nas. Imajo pa drugačen način razmišljanja, pogosto precej bolj ambiciozno in osredotočeno razmišljanje, kar je po mojem mnenju eden izmed ključnih dejavnikov za uspeh.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

V karieri pred ustanovitvijo lastnega podjetja me je vedno najbolj motiviralo sodelovati pri zanimivih projektih, ki so imeli pozitiven vpliv na podjetja oziroma ljudi. Zdaj pa mi največ zadovoljstva prinaša to, da lahko našim zaposlenim omogočim sodelovanje pri prav takih projektih in okolje, kjer se lahko veliko naučijo.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Ni ravno nasvet, je pa misel, ki jo je pogosto uporabil Timo Boldt, ustanovitelj podjetja Gousto, ko smo kot podjetje dobili tako imenovani status »unicorn« – in sicer: »Overnight success takes 10 years,« kar me pogosto spomni, da sta za uspeh zelo pomembni vztrajnost in osredotočenost.

156

Predstavitev podjetja

Prevajalstvo

Olivera in Gregor Rosulnik Prevajalska agencija GORR, d.o.o.

Smo odziven prevajalski partner za prodorna podjetja, ki želijo zasloveti kjerkoli na svetu.

Predstavitev podjetja

(1000 EUR)

(1000 EUR)

2022

2021

2020

2019

2018

500 400 300 200 100 0

30 15 0 - 15 - 30 - 45

Prihodki (v 1000 EUR)

157

Število zaposlenih 2018

3

2019

4

2020

4

2021

5

2022

6

www.gorr.si info@gorr.si

Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Vedno sem imel podjetniško žilico, Olivera pa je imela nekaj prevajalskih izkušenj. V točki, ko sva oba iskala nove življenjske in karierne izzive, sva se odločila, da poskusiva z lastno prevajalsko agencijo, čeprav nisva čisto dobro vedela, v kaj se podajava. Kupila sva prenosnik in začela. Od tega je skoraj 11 let. Uspelo nama je, med tem pa sva ustvarila čudovito ekipo in nabrala dragocene izkušnje, tako da se najina pot nadaljuje s pospešenim tempom.

bistvo. Na koncu je vse stvar vrednot, ustvarjanja posebne zgodbe in cilja, ki se nenehno pomika naprej. Nadeni si zaščitni jopič, saj pridejo tudi težki časi in težke odločitve, tisočkrat ti bodo rekli »ne«. Zato za naju največ štejejo vztrajnost, poštenost in prava komunikacija ter nenehno učenje, tudi na lastni koži. Nenazadnje pa je težko karkoli doseči sam, zato ustvari ekipo, ki ne samo da te dopolnjuje, temveč nadgrajuje. Poišči nasvet pri pametnejših in sposobnejših od sebe, ki so nekaj ustvarili z lastnimi rokami na pošten način.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

GORR bo večmilijonsko podjetje, ena pomembnejših prevajalskih agencij, vsaj v regiji Adria. Ekipa se bo vsaj podvojila, delo bomo še naprej opravljali z veseljem in sinhrono z vsemi tehnološkimi novitetami. Vse to pa je povezano s preskoki, ki se bodo zgodili tudi pri naših strankah. Razumeli bodo pomembno vlogo jezika in moč prave besede, s katero potujejo v svet. Nagovorili bodo širni svet v maternih jezikih in tako zajeli prej nedosegljivo množico, ki bo vzljubila njihov produkt ali storitev.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Osebnostna rast in rast podjetja kot ekipe, ki preprosto obvlada svoj posel in na katero se lahko stoodstotno zaneseva. Ni večjega zadovoljstva od tega, ko od strank prejmemo priporočila in pohvale za opravljeno delo, odličen odnos in enkratno komunikacijo. Prav tako zelo laska, ko našo prevajalsko agencijo v pozitivni luči vidijo tudi dobavitelji, saj so oni nepogrešljiv element našega uspeha.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

SBC združuje podjetja, ki temeljijo na družinskih vrednotah in trdnem delu. Zato se mnogokrat lahko med seboj poistovetimo, si delimo nasvete, izkušnje in bolečino. Veliko je prostora za učenje in rast, je pa tudi kar zabavno.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Na podjetniško pot se podaj z iskrenimi nameni in vero v svoj produkt. Tudi če so začetni motivi finančni, običajno kmalu ugotoviš, da to sploh ni

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ker sva začela popolnoma z ničle, so to zagotovo najine prve stranke. Mnoge so z nami še danes, podjetje živi in diha s polnimi pljuči, podajamo se v nove projekte in izzive. Ponosna sva na celotno pot, še bolj pa se veseliva tega, kar prihaja.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Prevajalske storitve so pri slovenskih podjetjih prevečkrat izločene iz kakršnekoli poslovne strategije, projektnih časovnic, proračunov itd. Ugled in vrednost prevajalske stroke sta prevečkrat podcenjena, smo pod udarom prekratkih rokov in nizkih cen. Če temu prištejemo še veliko (nelojalne) konkurence, pogosto dobimo pod pas in vsakič zaboli. Ampak vsakič znova to prebrodiš in se obrneš proti strankam, ki so ravno pravšnje – cenijo tvoj trud, razumejo vrednost prevajalske storitve in vpliv jezika pri vsakem mednarodnem poslovanju.

158

Predstavitev podjetja

Gradbeništvo

MATJAŽ BREZAVŠČEK PROVIA d.o.o.

Smo projektantsko in svetovalno podjetje na področju nizkih gradenj. V projekte uvajamo nove tehnične rešitve, tehnologije in materiale s ciljem izboljšanja kakovosti, nižanja stroškov ter skrajšanja časa izvedbe projektov.

Predstavitev podjetja

(1000 EUR)

(1000 EUR) 1000

200

500

150 100 2022

2021

2020

2019

2018

0

Prihodki (v 1000 EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

8

192

2019

9

406

2020

9

274

2021

9

495

2022

9

462

159

https://www.provia.si

Dobiček (v 1000 EUR)

K

je ste dobili idejo za svoje podjetje?

Bil sem mlad inženir z veliko idejami in nekaj patenti na področjih, s katerimi sem se ukvarjal (načrtovanje protihrupnih konstrukcij). V okolju, kjer sem tedaj deloval, niso bili dovzetni za moje razvojne ideje, zato je bila odločitev za svojo pot logična. Ni pa bila enostavna. Takrat sem imel majhne otroke, kredit za stanovanje … ampak korajža velja!

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Nadaljevali bomo svoje delo in razvoj na področju prometnih in protihrupnih projektnih rešitev.

Veliko vlagamo v specializacijo na področju celovitih rešitev hrupa v industriji, kjer ponujamo vse od analize hrupa do projektiranja protihrupnih rešitev ter tudi njihovo izvedbo. Tako ima naročnik opraviti samo z enim izvajalcem za celovito storitev, za katero dajemo tudi ustrezne garancije.

Zakaj ste postali član SBC? Ideja in poslanstvo kluba SBC sta mi bila že takoj od začetka privlačna. Združenje povezuje lastnike uspešnih podjetij in je apolitično. SBC pridobiva vpliv in verjamem, da bo v prihodnje pomemben akter pri oblikovanju državnih politik na področju gospodarstva.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Trg v gradbeništvu je v zadnjih dveh desetletjih doživel veliko oscilacij. Ko je nastopila prva večja kriza leta 2009 in naprej, je bila naša finančna izpostavljenost do velikih gradbenih podjetij prevelika. V stečajih smo kar precej izgubili.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Najprej bi rekel, da sta pri odločitvi za svojo pot

potrebna trezna presoja in seveda pogum.

Vezano na naše izkušnje iz prejšnjega vprašanja pa priporočam dovolj konservativno poslovanje, da vsaka oscilacija na trgu ne pomeni prevelikega tveganja za obstoj podjetja.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Provia je inženirsko podjetje, zaposlujemo visoko izobražene inženirje in prodajamo znanje. Najbolj sem ponosen, da smo v podjetju z leti pridobili visoko raven znanja, kar nas na področjih našega delovanja uvršča med vodilne v Sloveniji.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največ zadovoljstva mi prinaša ekipa zaposlenih, s katerimi smo že dolgo skupaj. Z osebnostno in strokovno rastjo posameznikov raste in se razvija tudi podjetje. To spremljam že 20 let, kar podjetje obstaja.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši podjetniški karieri?

Najtežja preizkušnja je moj osebni prehod iz inženirja v menedžerja. Glede na to, da smo manjše podjetje, meja med inženirjem in menedžerjem ni nikoli jasno začrtana …

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Motivacija prihaja z vedno novimi projekti in izzivi, za koncentracijo in kondicijo pa poskrbim s športom.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Ne glej nazaj, kajti ne greš v to smer.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Ukvarjamo se z inženirskimi rešitvami na področju prometa in hrupa. Trajnostna mobilnost in ekologija sta pomemben del našega vsakdanjika.

Podjetje na lokalni ravni podpira razna kulturna, športna ter druga družbenokoristna društva.

160

Predstavitev podjetja

Finančno svetovanje

Andrej FLIS REVIDERA d.o.o.

Revizija in finančno svetovanje

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2019

12

32

(1000 EUR)

2020

13

124

700

50

2021

15

86

600

0

2022

18

91

2023

22

192

2022

100

2021

800

2020

150

2019

200

900

2018

1000

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

161

www.revidera.net info@revidera.si

Lastnica podjetja: RENATA FLIS Opomba: Podatki so za skupino REVIDERA, ki vključuje družbe REVIDERA d.o.o., REVIDERA RAČUNOVODSTVO d.o.o., REVIDERA STORITVE d.o.o.

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Ideja za ustanovitev Revidere je nastala pred več kot 20 leti, ko je moja mama, Renata Flis, prepoznala potrebo po kakovostni reviziji ter finančnem svetovanju. Po uspešni samostojni poti v računovodstvu je nadaljevala šolanje v tej smeri.

Z novim znanjem je ustanovila Revidero d.o.o. kot revizijsko družbo, ki uspešno dopolnjuje delo računovodstva – Revidera Računovodstvo d.o.o.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Postati in ostati stabilen v poslovnem okolju v Sloveniji. Prizadevamo si krepiti strokovna znanja zaposlenih in zagotavljati celovite storitve strankam.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Članstvo v SBC nam omogoča povezovanje, izmenjavo izkušenj in pridobivanje novih poslovnih priložnosti. Tukaj sodelujemo in komuniciramo s podobno mislečimi podjetniki, s katerimi se trudimo izboljšati podjetniško okolje.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Po zaključku študija sem ob reviziji želel tudi svojo samostojno poslovno pot. Ena večjih napak je bila preveliko zaupanje poslovnemu partnerju. Vzgojen sem bil, da se dano besedo in stisk roke vedno izpolni, kar v poslovnem svetu žal ne velja vedno.

Zame osebno je to bila draga šola.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Podjetništvo je izziv, privilegij in predanost delu.

Za dobro idejo je treba narediti temeljito raziskavo trga, vzpostavljati močna poslovna partnerstva in zaposlene nenehno izobraževati za doseganje

dolgoročnega uspeha. Vsak se mora zavedati, da je na začetku treba vložiti veliko lastnega dela.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s strankami ter prejemanje pozitivnih povratnih informacij o kakovosti storitev in strokovnosti sodelavcev, na katere se lahko vedno zanesem.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Spremljanje rasti podjetja, zadovoljstva zaposlenih ter ustvarjanje dodane vrednosti poslovnim partnerjem. V reviziji sem našel svoje poslanstvo in to delo opravljam z veseljem. Hkrati najdem vedno nove poslovne izzive, s čimer skrbim, da ne padem v dnevno rutino in da delo ostaja dinamično.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

To je bilo obdobje gospodarske krize, ki nas je spodbudilo k inovacijam in prilagajanju poslovanja. Zagotovo pa je konstantna modernizacija vodilo našega poslovanja.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Redno postavljanje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, sodelovanje s strokovnjaki na področju motivacije ter vzpostavljanje spodbudnega delovnega okolja. Uvedli smo mesečno masažo, ki delavcem pomeni psihično in fizično razbremenitev. Sam pa poskušam ohraniti zbranost s tekom v naravi.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Nasvet, ki ga poskušam prenesti tudi na zaposlene in otroke, je: Ne smeš se ustaviti pred prvo oviro. Kako jo premagati, naj postane izziv in spodbuda za nadaljevanje.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Vzpostavljeno imamo lastno elektrarno, spodbujamo digitalizacijo poslovanja ter izvajamo ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

162

Predstavitev podjetja

Proizvodnja in prodaja avtodomov

PRIMOŽ KOTNIK Robeta d.o.o.

Ekipa strokovnjakov poskrbi za vrhunsko udobje, občutek domačnosti in butičnost, ki vas spremlja na poti.

Predstavitev podjetja Število zaposlenih

EBIT (v MIO EUR)

2018

28

0,5

1000

2019

38

0,5

500

2020

54

0,7

2021

57

1,9

2022

76

2,9

(mio EUR)

(1000 EUR)

30

2000 1500

15

0 2022

2021

2020

2019

2018

0

163

www.robetamobil.com info@robeta.com

Prihodki (v mio EUR)

K Dobiček (v 1000 EUR)

Lastnika podjetja: Eva Kotnik

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Skupaj z družino smo že od nekdaj veliki ljubitelji karavaninga in že vrsto let strastni avtodomarji. Ljubezen do potovanj z avtodomom sem usmeril v cilj – izdelati najboljši avtodom na svetu, ki bo drugačen in bo kupcu ponudil nekaj novega. Tako je leta 2011 nastalo podjetje Robeta, naša ideja pa je bila izdelava vozil, ki bodo izstopala iz množice na podlagi uporabnosti, inovativnosti in oblikovanja.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Rast prodaje avtodomov je zadnja leta izjemna, saj kupci vse pogosteje iščejo aktivnejši način preživljanja prostega časa. Zato je naša vizija usmerjena na širjenje in vstop na nove trge.

Prodajo želimo v prihodnosti širiti v Anglijo in Azijo ter na Bližnji vzhod, veliko pa si obetamo tudi od kanadskega trga, kjer bomo prihodnje leto odprli novo proizvodno enoto.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov?

V življenju rad zasledujem vodilo: »Če želiš biti uspešen, se obdaj z uspešnimi.« V Klubu slovenskih podjetnikov sem to našel. Poleg tega se v podjetju zavedamo, da pripadnost klubu SBC prinaša dodatno verodostojnost in zaupanje med strankami, partnerji ter konkurenti.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki si želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Podjetniška pot je polna izzivov, zato je ključno, da v svojo vizijo verjamete. Naj vas ne bo strah tvegati in izgubiti. Trg je prostor, ki je naklonjen večkratnim poskusom, podiranjem obstoječih idej in razbijanju prepričanj. Naredite nekaj drugače, ljudje si želijo nekaj novega, nekaj več.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosen sem na svojo ekipo. Brez njihove predanosti, trdega dela in sodelovanja ne bi bili tam, kjer smo danes. Prav tako sem ponosen na dejstvo, da smo ustvarili delovno okolje, ki spodbuja inovacije ter ustvarjalnost – to potem prinese tiste dosežke in priznanja, s katerimi se kot podjetje radi pohvalimo. Ena izmed teh je tudi nedavna nagrada nemškega časnika AutoBild – Goldene Reisemobil 2023 za najboljši »campervan«, ki jo je prejel naš najnovejši model Adonis.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Opazovanje, kako podjetje raste in se razvija, je najbolj neprecenljivo. Kako se vizija, poslanstvo in cilji, ki smo jih postavili skupaj, uresničujejo in spreminjajo naš položaj na trgu. Celoten proces vodenja podjetja je zahteven, a obenem izjemno nagrajujoč – ko se enkrat obdaš z ljudmi, ki jim zaupaš, in delaš za doseg istih ciljev, postane vse lažje.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Najtežja preizkušnja je bilo zame zagotovo obdobje med letoma 2009 in 2013, ko je nemilost bank in negotovost na trgu prizadela tudi naše podjetje. Ta čas si bom vedno zapomnil tudi kot največji izziv svoje poslovne poti, saj sem iskal rešitve, upanje in znak, da vztrajam še naprej.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Moja največja motivacija je spremljanje razvoja in napredovanja podjetja. Trg se hitro spreminja, tehnologija napreduje in ves čas imamo občutek, da moramo korak naprej. Če nisi tisti, ki postavlja trende, si tisti, ki jih ves čas lovi.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Nasvet, ki ga največkrat tudi sam rad delim: »Obkroži se z ljudmi, ki so pametnejši od tebe. Če misliš, da veš vse, je nekaj narobe.« In to je nasvet, ki ga zasledujem že vrsto let. Nikoli nisem in tudi ne bom trdil, da je podjetje Robeta moj uspeh – je uspeh vseh ljudi, s katerimi sem se obdal in od njih pridobival znanje, izkušnje in nasvete.

164

Predstavitev podjetja

Roletarstvo

Robert Medle Roletarstvo Medle d.o.o.

Ukvarjamo se s proizvodnjo in vgradnjo rolet, žaluzij.

Predstavitev podjetja

(mio EUR)

(mio EUR)

40

5

30

4

20

3

10

2 2022

2021

2020

2019

2018

0

Število zaposlenih

EBIT (v mio EUR)

2018

131

2,6

2019

165

2,4

2020

162

4,4

2021

168

3,8

2022

180

5,5

165

www.medle.si/domov

Prihodki (v mio EUR)

K Dobiček (v mio EUR)

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Sem predstavnik druge generacije družinskega podjetja.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

S stalnim vlaganjem v inovacije in tehnološki razvoj imamo namen obdržati ali izboljšati položaj na trgu. Cilj je tudi povečati produktivnost in še izboljšati kakovost in ponudbo svojih produktov.

Zakaj ste postali član SBC? Ideja po takem združevanju se mi je zdela zanimiva in potrebna. Odkar klub vodi Joc Pečečnik, pa sem se prepričal, da sem v pravem klubu.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Napake stalno delamo. Najpomembneje je, da se iz njih kaj naučimo in jih zaradi tega ne ponavljamo več. Ena večjih napak, ki smo jih naredili, je ta, da nismo patentirali sistema zunanje žaluzije Krater. Nismo si mislili, da bo ta produkt tako prodajno uspešen in da nas bodo zaradi izvrstne ideje tako hitro kopirali. Po tej napaki bistveno več pozornosti namenimo patentiranju zadev.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi?

Mislim, da mora biti glavno vodilo podjetnika čim bolj korekten odnos do kupcev, dobaviteljev in sodelavcev. Vsi morajo biti zadovoljni, da posel deluje.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Ponosen sem, da smo v zadnjih letih postali vodilni ponudnik rolet in žaluzij v širši regiji in da sem okrog sebe ustvaril res dobro ekipo lojalnih sodelavcev.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

V največje zadovoljstvo mi je to, da sem uspešno nasledil podjetje svojih staršev in krepko nadgradil zadevo.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Najtežja preizkušnja v moji podjetniški karieri je bila gospodarska kriza v letih 2008–2009, ko sem moral zaradi razmer odpustiti deset sodelavcev.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Z motivacijo in koncentracijo na delovnem mestu nimam težav. Tudi pri svojih sodelavcih poskušam dosegati visoko motiviranost. Večina sodelavcev je nagrajena za svoje rezultate.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Eden boljših nasvetov, ki sem jih dobil od svoje mame, je bil ta: »Tudi z majhno žličko se da najesti. Pa še bolj zdravo je.« Na ta način mi je dopovedovala, da naj ne pretiravamo z maržami in hitrim zaslužkom, ampak naj vedno poskušamo prodati po ceni, s katero bova zadovoljna oba – jaz in kupec.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Naše podjetje se trudi biti trajnostno naravnano.

Imamo kar nekaj sončnih elektrarn in proizvedemo več električne energije, kot je porabimo. Dosledno ločujemo odpadne surovine, ki jih nato odprodajamo. Imamo že kar nekaj električnih vozil in v celoti elektrificiran park viličarjev. Imamo tehnološko vodo v zaprtem sistemu, kjer odpadno toploto pozimi porabljamo za ogrevanje objekta. Za sanitarno vodo uporabljamo izključno deževnico. Uporabljamo povečini ekološko embalažo in povratne palete, poslujemo v nizkoenergijski stavbi …

Poleg trajnostne naravnanosti se podjetje trudi biti tudi družbeno odgovorno.

Zelo veliko sredstev namenjamo lokalnim športnim, humanitarnim, gasilskim in mladinskim organizacijam. Vsako leto doniramo tudi v lokalne zdravstvene ustanove. Smo lastniki športne dvorane, ki je namenjena športnim aktivnostim mladih in rekreaciji odraslih, pa še kaj bi se našlo.

166

Predstavitev podjetja

Prodaja kopalniške opreme

Luka in Anton Zidar TAPRO, d.o.o.

Ukvarjamo se s prodajo kopalniške opreme, inštalacijskega materiala in ogrevalne tehnike.

Predstavitev podjetja

500

0

0 2022

15

2021

1000

2020

30

2019

(1000 EUR)

2018

(mio EUR)

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

57

765

2019

61

787

2020

65

772

2021

69

1011

2022

97

879

167

www.tapro.si info@tapro.si

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

Lastniki: Luka Zidar, Anton Zidar, Tina Gardner

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Prvotna ideja za podjetje je prišla spontano, med prejšnjo zaposlitvijo preteklih lastnikov podjetja.

Je pa podjetje danes povsem drugačno od prvotne ideje.

Kakšni so vaša vizija in cilji podjetja do leta 2030? Želimo dodatno okrepiti svoj položaj med vodilnimi specializiranimi podjetji za prodajo kopalniške opreme v Sloveniji ter za svoje zaposlene ustvariti okolje, kjer vidijo svojo poslovno prihodnost.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Člani kluba smo postali, ker smo videli potencial povezovanja z najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Največ napak smo naredili v času recesije med letoma 2008 in 2012, ko smo zaupali velikim slovenskim gradbenim podjetjem.

Kakšen nasvet bi dali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Želimo jim, da na svoji poti uživajo, se pripravijo na veliko potrpežljivosti, postanejo čim bolj analitični in da sprejemajo pomoč ter poslušajo nasvete izkušenejših. Odločitve pa morajo sprejemati sami.

Na katere dosežke v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj smo ponosni na tiste naše sodelavce, ki so pri nas že vrsto let in še vedno ostajajo z nami. V zadnjem obdobju pa smo najbolj ponosni, da nam je uspelo zelo uspešno in hitro priključiti podjetje, ki je bilo naša tarča že vrsto let.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

Največ zadovoljstva mi prinaša možnost, da moje družinsko življenje ne trpi zaradi dela.

Kaj je bila najtežja preizkušnja v vaši karieri?

Najtežje je bilo podjetju zagotovo v obdobju recesije. Moja največja preizkušnja pa je bila vzpostavljanje ravnotežja med delom in družinskim življenjem, ko se mi je rodila hčerka.

Kako vzdržujete motivacijo in zbranost pri delu?

V prostem času redno telovadim in obiskujem bližnje hribe. S tem se napolnim z energijo za naslednji dan. Verjetno zaradi svojega aktivnega življenja redko izgubim zbranost, motivacije pa nikoli.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju? »Razmisli, nato se odzovi.« Nasvet, okrog katerega sem izoblikoval svojo osebno in profesionalno držo.

Velikokrat se je sicer lažje in manj stresno hitro odzvati, kdaj je seveda to tudi potrebno, ampak v večini primerov je odločitev bolj smiselna, če malo premislim. Navezuje pa se to tudi na moj stil vodenja. Zelo rad namreč predebatiram ideje in predloge z ekipo ter pri odločitvah upoštevam tudi njihovo mnenje.

Katere trajnostne prakse izvaja vaše podjetje?

Največji trajnosti prispevek ustvarjamo s tem, da svoje produkte ponujamo po konkurenčnih cenah.

Obenem pa ponujamo tudi produkte, ki zmanjšujejo škodljive posledice za naše okolje.

Katere aktivnosti, povezane z družbeno odgovornostjo, izvaja vaše podjetje?

Trenutno smo najbolj dejavni v podpiranju športa. Natančneje – podpiramo Atletsko društvo Mass Ljubljana in Nogometno društvo Ilirija. S tem letno podpiramo razvoj več kot tisoč otrok in vrhunskih športnikov v Ljubljani. Z donacijami pa se redno vključujemo tudi v razvoj in podporo najrazličnejših društev iz bližnje okolice naših poslovalnic. * Pogovarjali smo se z Lukom Zidarjem.

168

Predstavitev podjetja

Kemično nikljanje

Marko GRČAR

SPECIALNA GALVANOTEHNIKA GRČAR d.o.o.

Zaščita kovin proti koroziji in obrabi (kemično nikljanje)

Predstavitev podjetja

(1000 EUR)

500

0 2022

30

2021

600

2020

60

2019

700

2018

Število zaposlenih

EBIT (v 1000 EUR)

2018

4

34

2019

4

44

2020

4

162

2021

5

88

2022

5

210

(1000 EUR)

169

www.grcar.eu/sl

Prihodki (v mio EUR) Dobiček (v 1000 EUR)

K

je oziroma kako ste dobili idejo za svoje podjetje?

Poslovno idejo je dobil že moj oče v 80. letih, ko je s svojim takratnim razmišljanjem prepoznal tržni potencial na področju končne zaščite kovinskih elementov. Svojo idejo je uresničil z nakupom majhne starejše linije, ki jo je postavil v eno izmed sob starejše podedovane hiše. Prva ponujena dejavnost oziroma storitev je bilo cinkanje kovinskih elementov, kasneje pa se je specializiral na proces kemičnega nikljanja elementov, s katerim se v podjetju ukvarjamo še danes. Vodenje podjetja pa sva z bratom Erikom prevzela pred tremi leti.

Bi si upali opisati podjetniško napako, na kateri ste se največ naučili?

Ena izmed večjih napak pred leti je bila zaposlitev osebe na položaju direktorja, ki se je na koncu izkazala kot koristoljubna oseba.

Kakšni so vaši cilji in vizija podjetja do leta 2030?

Cilji našega podjetja so vsekakor ohraniti zadovoljstvo naših zaposlenih in poslovnih partnerjev ter ostati vodilni slovenski ponudnik storitve kemičnega nikljanja. Prav tako je eden izmed glavnih ciljev podjetja zagon že obstoječe novejše avtomatske linije s trikratno kapaciteto trenutne linije in prodorom na dodatne tuje trge že v prihodnjem letu. Še zadnji večji cilj je uvedba storitve kemičnega nikljanja na aluminijaste elemente in s tem širitev našega nabora storitev.

Kaj vam je prineslo največ zadovoljstva pri vodenju vašega podjetja?

S trudom in prilagajanjem osrečiti stranko s hitro in kakovostno storitvijo ter posledično ohraniti profesionalen odnos z našimi partnerji.

Zakaj ste postali član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov? Članstvo mi je predlagal moj prijatelj iz kluba SBC. Seveda nisem dolgo razmišljal in se hitro včlanil tudi sam. Že na prvem srečanju sem prepoznal kvalitete kluba in spoznal uspešne in ambiciozne ljudi, s katerimi sem si izmenjal kontakte. Povezovanje ter izmenjava mnenj in izkušenj najboljših podjetnikov pozitivno vplivata na rast in razvoj našega podjetja.

Kaj bi svetovali preostalim podjetnikom, ki se želijo podati na podobno podjetniško pot kot vi? Če ne poskusiš, nikoli ne veš, zato naj ne razmišljajo preveč in se lotijo uresničitve svoje poslovne ideje. Z vzponi in padci se bodo veliko naučili in s tem razvijali tako na osebni kot tudi poslovni poti.

Na kateri dosežek v podjetju ste najbolj ponosni?

Najbolj ponosni smo na našo ekipo, ki svoje delo opravlja praktično brez reklamacij, in na dolgoletno poslovanje s slovenskimi in tujimi poslovnimi partnerji, ki so prepoznali kakovost naše storitve in nam ostajajo zvesti.

Kako vzdržujete motivacijo in koncentracijo pri delu?

Na posel ne gledam kot na delo, ampak kot na hobi, pri katerem se pojavljajo vedno novi izzivi. Njihovo reševanje me motivira. Pri 26 letih koncentracija za zdaj še ne pada, vsekakor pa k temu pripomorejo popoldansko druženje s prijatelji in športne dejavnosti.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga dobili v svoji karieri in ga uporabili v svojem podjetju?

Vedno bodi pošten in vsako stvar delaj tako, kot da jo delaš zase, čeprav je nekaterim ljudem ta praksa neznana. Drugi pomemben nasvet mojega očeta pa je bil, da je treba zaposlene za delo dobro nagraditi, saj brez njih ne bi bilo uspešnega poslovanja.

7. 1. 2011 7. 1. 2019 8. 1. 1991 8. 1. 2018 10. 1. 1990 10. 1. 1990 10. 1. 2012 10. 1. 2014 11. 1. 2002 11. 1. 2005 11. 1. 2013 12. 1. 1994 12. 1. 2000 13. 1. 1992 13. 1. 1993 13. 1. 2014 14. 1. 2008 14. 1. 2013 16. 1. 2002 16. 1. 2018 16. 1. 2019 17. 1. 1990 17. 1. 2013 19. 1. 1993 20. 1. 2009 21. 1. 1997

RCM d.o.o.

SLOMETAL d.o.o.

MESNINE ŠTAJERSKE d.o.o.

COMTRON d.o.o.

DIGIT d.o.o.

KOBAN, d.o.o.

SKUPINA PRVA d.d. (PRVA GROUP)

FAVN d.o.o.

SILCO, d.o.o.

AVTOMATI ARMIČ d.o.o.

PROMISUM d.o.o. (EKSTEL d.o.o.)

Maister d.o.o.

Odvetništvo Novak, d.o.o., o.p.

SURF d.o.o. Portorož

HYLA, d.o.o.

ADEO marketing d.o.o.

MEDIAPLAN 8 d.o.o.

LEDINEK ENGINEERING d.o.o.

EUROCOM d.o.o.

SIMCON SVETOVANJE d.o.o.

MTSI LIGHTING d.o.o.

Paletino d.o.o.

FREESTYLE d.o.o.

ELEKTRO VERPEX d.o.o.

ATRIUM-NOVI INTERIERI d.o.o.

2. 12. 1992

3. 12. 2009

4. 12. 2002

5. 12. 1989

5. 12. 1990

5. 12. 1997

5. 12. 2000

7. 12. 1990

7. 12. 2000

7. 12. 2004

7. 12. 2013

7. 12. 2015

7. 12. 2016

8. 12. 1992

9. 12. 2010

9. 12. 2022

9. 12. 2014

10. 12. 1992

11. 12. 1989

11. 12. 2014

11. 12. 2019

11. 12. 2020

12. 12. 1996

12. 12. 2011

13. 12. 1989

ELEKTROSPOJI d.o.o.

SMART MONEY SOLUTIONS d.o.o.

ARMAT PROJEKT d.o.o.

SIBINČIČ KRIŽANEC NOVAK o.p. d.o.o.

INPOS d.o.o.

Pirc, o.p., d.o.o.

FATUR MENARD o.p. d.o.o.

MENART RECORDS d.o.o.

MG ROHR d.o.o.

BELEKTRON d.o.o.

PLASTX d.o.o.

VRTKO d.o.o.

ŠPAN d.o.o.

STAR prevajalske storitve d.o.o.

ELMONT d.o.o. Krško

VITASA d.o.o.

MIZARSTVO JEZERŠEK d.o.o.

HERMI d.o.o.

Prevajalska agencija GORR D.O.O.

TOSIDOS d.o.o.

TOKAM d.o.o.

EMA d.o.o.

BRST psihologija, Kaja Strniša s.p.

POS ELEKTRONČEK d.o.o.

FP RESEARCH d.o.o.

MEDICAL FABJAN, d.o.o.

28. 2. 1990

27. 2. 1990

26. 2. 2018

26. 2. 2007

25. 2. 2021

25. 2. 1991

23. 2. 2007

23. 2. 1994

23. 2. 1990

22. 2. 1996

21. 2. 1992

21. 2. 1990

20. 2. 2017

20. 2. 2019

20. 2. 1990

19. 2. 2019

19. 2. 2013

19. 2. 2008

19. 2. 1991

19. 2. 1990

19. 2. 1990

18. 2. 2016

18. 2. 2014

18. 2. 2021

18. 2. 1993

18. 2. 1991

18. 2. 1991

EMEND d.o.o.

7. 1. 1997

Imber d.o.o.

17. 2. 2009

MT RUDOLF d. o. o.

6. 1. 2022

1. 12. 2021

DECEMBER

Vse najboljše in uspešno poslovanje še naprej!

OBLAK GROUP d.o.o.

TERMOTOM d.o.o.

ADSTAR d.o.o.

PARADAJZ d.o.o.

EBALANCE d.o.o.

Komunalne gradnje, d.o.o.

DUKART d.o.o.

ILIRIKA d.d.

KRONOTERM d.o.o.

A-SOFT, d.o.o.

LAGEA d.o.o.

MDM d.o.o.

KOKICA, d.o.o.

IGB d.o.o.

RLS d.o.o.

CSA d.o.o.

PIRNAR d.o.o.

POLFIN d.o.o.

GAMBIT TRADE d.o.o.

ORBICO d.o.o.

INTEREXPORT d.o.o.

RECOSI, d.o.o., so.p.

LOTUS DENTALNI CENTER d.o.o.

DTs HUB, d.o.o.

CDS com d.o.o.

VIGROS d.o.o.

ACORD-92 d.o.o.

FIRSTCLASS d.o.o.

Klub povezuje najboljša podjetja, ki so zrasla in postala uspešna po zaslugi predanosti lastnikov, njihovih idej, znanja in truda. To so podjetja, ki praznujejo ustanovitev v zimskem času.

Zima 2023

Člani praznujejo

170 Rojstni dnevi članov

Transpak, d.o.o.

VZR d.o.o.

THRIVERSE d.o.o.

PRIGO d.o.o.

VALINA VAROVANJE d.o.o.

ECONLAB Consulting d.o.o.

KM inštalacije d.o.o.

PETEK TRANSPORT d.o.o.

OROK d.o.o.

ODORI d.o.o.

AGITAVIT SOLUTIONS d.o.o.

Valior d.o.o.

EKSTERA d.o.o.

ROTO GROUP d.o.o.

SOPI d.o.o.

KAMINI KOČEVAR d.o.o.

Kauch, Tapetništvo Luka Debevec s.p.

SIBO G. d.o.o.

22. 1. 2021 23. 1. 1995 24. 1. 2020 25. 1. 2005 27. 1. 2014 27. 1. 2015 28. 1. 1994 28. 1. 2004 29. 1. 1992 29. 1. 1993 29. 1. 2007 29. 1. 2020 30. 1. 1987 30. 1. 1990 31. 1. 1990

FEBUAR 1. 2. 1991 3. 2. 1998 3. 2. 2012 4. 2. 2014 5. 2. 1990 5. 2. 2001 5. 2. 2019 6. 2. 1990 6. 2. 1992 6. 2. 2020 9. 2. 2017 10. 2. 2003 11. 2. 2014 13. 2. 2009 14. 2. 2005 14. 2. 2006 15. 2. 1990 15. 2. 2012 16. 2. 1990

MAAR d.o.o.

GIC GRADNJE d.o.o.

SOFTNET d.o.o.

PLEŠKO CARS, d.o.o. Brezovica

PROAKTIV PLUS d.o.o.

MIHELIČ IN PARTNERJI d. o. o.

PRIMA IP d.o.o.

BISMONT d.o.o.

INO Brežice d.o.o.

KREVZEL INSTALACIJE d.o.o.

PETRE ŠOTORI, HALE d.o.o.

OMAPLAST d.o.o.

STEKLO NEMEC d.o.o.

KLS LJUBNO d.o.o.

KOZMETIKA AFRODITA d.o.o.

FUTURA DDB d.o.o.

ACRON d.o.o.

APO ACCOUNTING d.o.o.

MP poslovne storitve d.o.o.

POSTOJNSKA JAMA d.d.

TEHNOCOM d.o.o.

ELGO-NOVA d.o.o.

KOTA d.o.o.

TEHNOS d.o.o.

HUBAT d.o.o.

DEWESOFT d.o.o.

A2S d.o.o.

STROKA PRODUKT d.o.o.

PRISTOP d.o.o.

17. 12. 1991

17. 12. 1992

17. 12. 1996

18. 12. 1990

18. 12. 2009

18. 12. 2017

19. 12. 2006

19. 12. 2017

20. 12. 1989

20. 12. 1990

20. 12. 1990

20. 12. 2007

20. 12. 2019

21. 12. 1979

22. 12. 1989

22. 12. 2000

23. 12. 1991

23. 12. 2014

24. 12. 2013

28. 12. 1989

28. 12. 1989

28. 12. 2001

29. 12. 1989

29. 12. 1989

29. 12. 1999

29. 12. 2000

30. 12. 1991

30. 12. 1993

31. 12. 2004

JEZERŠEK GOSTINSTVO d.o.o.

IMAGINE d.o.o.

BOC INSTITUTE d.o.o.

Štinja d.o.o.

ROK'S NUT BUTTER d.o.o.

Marbo okolje d.o.o.

1. 1. 1986

3. 1. 2000

3. 1. 2020

3. 1. 2017

5. 1. 2017

6. 1. 2015

JANUAR

EXTRA LUX d.o.o., Ljubljana

22. 1. 2019

IVENT d. o.o. (LUNOS d.o.o.)

17. 12. 1991

TIPTEH, d.o.o.

Vas zanima članstvo? Več informacij na: www.sbc.si/ clani/postani-clan.

Spoznajte člane SBC – Kluba slovenskih podjetnikov na: www.sbc.si/clani/sbc-clani in na www.sbc.si/clani/ mladi.

Pojasnilo: člane, ki praznujejo od marca naprej, bomo navedli v prihodnji številki, ki izide v prvem četrtletju 2024.

SBC Mladi

KOŽELJ, d.o.o.

15. 3. 1996

TOTAL d.o.o.

9. 3. 1990

ELBOS d.o.o.

Medicofit d.o.o.

8. 3. 2021

LANCom d.o.o.

15. 3. 1993

PET PAK d.o.o.

8. 3. 2005

RIKO, d.o.o.

HIDROTEHNIK d.o.o.

MKL SYSTEMS d.o.o.

8. 3. 2000

INEA d.o.o.

14. 3. 2019

AVTO KVEDER d.o.o.

7. 3. 2012

inHouse Marketing Agency d.o.o.

14. 3. 1990

BORA d.o.o.

7. 3. 2005

SIMPOS d.o.o.

EUROGRAF d.o.o.

VARIS LENDAVA d.o.o.

7. 3. 1991

LABENA d.o.o.

Rosa produkcija d.o.o.

BENKO-TEHNA Puconci d.o.o.

6. 3. 1991

ARCTUR d.o.o.

14. 3. 1990

GEC d.o.o. / RUPICAPRA d.o.o.

5. 3. 2015

PC7 d.o.o.

KMS d.o.o.

PROHIT, d.o.o.

5. 3. 2012

BEMIJA d.o.o.

13. 3. 2014

Dogs4motion d.o.o.

4. 3. 2021

Lumik d.o.o.

SINTER Ljubljana d.o.o.

BOLD beglobal d.o.o.

2. 3. 2018

KLANČAR ŽERJAVI d.o.o.

12. 3. 1999

KOPIJA-NOVA d.o.o.

2. 3. 2000

LEK VETERINA d.o.o.

BONPET SY., d.o.o.

TRGOGRAD, d.o.o., Litija

2. 3. 1992

BRIEFD d.o.o.

12. 3. 1990

ELVEZ d.o.o.

2. 3. 1992

STRIP'S d.o.o.

Process Plus d.o.o.

MARJETA HRIBAR, S.P., KUOLMI

1. 3. 2018

SWITCH TO ELEVEN d.o.o.

11. 3. 2002

CHIPOLO d.o.o.

1. 3. 2013

9. 3. 2021

JUDEŽ d.o.o.

1. 3. 1991

MAREC (do 15.)

KAVALIČ, o.p., d.o.o.

GABRIJEL ALUMINIUM d.o.o.

22. 1. 1990

BUSINESS SOLUTIONS d.o.o

15. 12. 1999

DAROVI ROKUS

21. 1. 2004

Labcore d.o.o.

14. 12. 2018

Rojstni dnevi članov 171

Se želite predstaviti tudi vi?

Naslednja številka magazina SBC izide marca 2024.

Kontaktirajte nas na: marketing@sbc.si

Je način življenja. So cilji in vrednote, je življenjski slog, ki izraža našo individualnost.

Je izbira v našem vsakdanu, ki nam pomaga dosegati cilje.

Pomaga nam živeti v skladu z vrednotami in prioritetami.

174

Zgodovina

Najuspešnejši slov pred drugo svetovno

Z

razmahom industrializacije v 19. stoletju je bil neizogibno povezan tudi razmah podjetništva. Ker je območje današnje Slovenije v primerjavi z drugimi bolj gospodarsko razvitimi evropskimi deželami zamujalo v industrijskem razvoju, je bilo zamudništvo občutiti tudi na področju podjetništva. A to seveda ne pomeni, da Slovenci v 19. stoletju nismo imeli svojih podjetnikov in poslovnežev – le v primerjavi z drugimi, bolj razvitimi deli Evrope so bile številke skromnejše.

Bogati trgovec z železom

Verjetno ni Slovenca, ki vsaj pri pouku zgodovine ali slovenščine ni slišal za Žigo Zoisa (1747–1819).

Njegova podjetniška pot se je sicer začela že v drugi polovici 18. stoletja, ko je obogatel s trgovino z železom in postal najbogatejši Slovenec svojega časa. Za njegovo podjetništvo je bila usodna (nekajletna) francoska zasedba dežele Kranjske v času Napoleonovih vojn na začetku 19. stoletja, saj je doživel finančni zlom.

Za prvega velikega slovenskega industrialca velja v Kranju rojeni Fidelis Terpinc (1799– 1875). Žiga Zois

Trgovina, pivovarstvo, gradbeništvo, gradnja železniškega omrežja, zakupništvo, denarni posli in industrija so bili najpomembnejši viri bogastva uspešnih slovenskih podjetnikov v obdobju do druge svetovne vojne. Ni naključje, da je bil pred prvo svetovno vojno najbogatejši slovenski podjetnik povezan s Trstom in Reko, najpomembnejšima pristaniščema Habsburške monarhije. Na drugi strani je večji razmah industrijskih podjetnikov slovenski prostor doživel po prvi svetovni vojni, v času t. i. industrializacijskega sunka.

Prvi veliki slovenski industrialec

Za prvega velikega slovenskega industrialca velja v Kranju rojeni Fidelis Terpinc (1799–1875). Rojen je bil v trgovski družini in bil najprej uspešen izdelovalec slamnikov, nato pa se je lotil trgovanja s kmetijskimi pridelki in usnjem ter špedicijskih poslov. Najbolj je znan po tem, da je ustanovil papirnico v Vevčah. V Medvodah in Goričanah pa je imel brusilnico lesa za proizvodnjo lesovine. S tem je, kot poudarjajo slovenski gospodarski zgodovinarji, Terpinc utemeljil kompleks Vevče-Goričane-Medvode. V lasti je imel tudi kocarno v Ljubljani.

Fidelis Terpinc

Zgodovina

175

enski podjetniki vojno Podjetna družina Hribar

Lastnik Terpinčeve kocarne je pozneje postal Karl oziroma Dragotin Hribar (1862–1935). Kot podjetnik se je Dragotin Hribar najprej ukvarjal s tiskarstvom. Poročil se je z Evgenijo Šumi, hčerko znanih ljubljanskih slaščičarjev Franca in Josipine oziroma Jožefe Šumi. Ta je ustanovila tovarno bombonov Šumi. Iz kocarne na Zaloški, ki jo je kupil Hribar, je nastala tekstilna tovarna Pletenina.

Dragotin je po velikem ljubljanskem potresu leta 1895 vodil finančno obnovo mesta. Dal je tudi denar za gradnjo Moderne galerije. Imel je kar 13 otrok. Najuspešnejšo podjetniško pot med njimi je imel Rado Hribar (1901– 1944), ki se je prav tako kot oče ukvarjal z bančništvom oziroma denarnimi posli. Rado je med drugim financiral Dragotin Hribar gradnjo prve planiške letalnice. Leta 1944 so Rada in njegovo ženo Ksenijo (1905–1944) umorili partizani.

Najbogatejši Slovenec vseh časov?

Ksenija Hribar je bila vnukinja Josipa Gorupa (1834–1912), ki velja za enega od najbogatejših, če ne celo najbogatejšega Slovenca vseh časov. Tako kot številni zgoraj omenjeni podjetniki ni začel iz nič, ampak je imel že družinsko zaledje. Kot piše slovenski zgodovinar Stane Granda, je Gorup podedoval bogato dediščino po stricu Janezu Kalistru (umrl leta 1864), ki je obogatel v Trstu. Kalister je svojemu nečaku zapustil dediščino zato, ker se je ta v njegovem podjetju izkazal pri gradnji železnice med Mariborom in Celovcem.

Josip se je po stričevi smrti ukvarjal s finančnimi

posli, v zakupu je imel pobiranje davkov, prevzemal je gradnjo železnice in železniških objektov.

Ustanovil je predilnico v Ajdovščini. Poslovno kariero je nadaljeval na Reki in še bolj bogatel z ladjedelništvom, zavarovalništvom in bančništvom. Bil je zaveden Slovenec in je podpiral narodno politiko. Zgradil je vrsto monumentalnih hiš na Slovenski cesti, tudi Mladiko, v kateri je zdaj slovensko zunanje ministrstvo.

Josip Gorup

Pivovarji, stavbarji in graščaki

V 19. stoletju je med najbogatejše družine na Slovenskem spadala družina Kozler (tudi Kosler).

Po rodu so bili kočevski Nemci. Bogastvo je začel kopičiti že kramar Ivan Kozler (Johann Kosler), ki je imel na Dunaju trgovino z južnim sadjem in kožami. Kupoval je hiše na Dunaju in Reki ter v Trstu in Ljubljani. Kupil je tudi graščino Ortnek in postal graščak. Njegovi sinovi so nadaljevali njegovo poslovanje oziroma še naprej bogateli.

Med njimi je bil tudi Peter Kozler, znan po zemljevidu Zedinjene Slovenije. Leta 1866 je skupaj z brati in sestro v Ljubljani ustanovil pivovarno, predhodnico Pivovarne Union. Kozlerji so bili tudi med ustanovitelji Kranjske stavbinske družbe, ki je uspešno delovala 70 let.

Peter Kozler

176

Zgodovina

Bogati Gorenjec Stare

Med uspešnimi slovenskimi podjetniki v 19. stoletju je bil tudi v Mengšu rojeni Miha Stare (1790– 1872). Najprej se je tako kot njegov oče ukvarjal s krošnjarstvom in kramarstvom, nato se je začel njegov vzpon: najprej je kupil gostilno, nato pa leta 1818 zgradil pivovarno v Mengšu. Leta 1834 je Mengeš prizadel hud požar. Podjetni Stare je takoj zavohal novo priložnost in odprl opekarno strešnikov. Še bolj je obogatel s preprodajo nepremičnin, trgovino z vinom in žganimi pijačami ter z gradbeništvom. Gradbeništvo je razmah doživelo z gradnjo železnic (med drugim je Stare zgradil glavni ljubljanski kolodvor in dele železniških prog). Denar je vlagal tudi v sadjarstvo.

Takrat je namreč na slovensko podeželje zašla moda nošenja spodnjih hlač.

Ker je posel dobro tekel, je v Novem mestu leta 1924 zgradil šivalnico perila – začetek tovarne Labod.

Začetnik Laboda in Novoteksa

Tudi Dolenjska, čeprav je bila takrat gospodarsko slabo razvita (prav Dolenjska in Bela krajina sta bili v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja tista dela slovenskega prostora, iz katerih so se ljudje najbolj množično izseljevali), je imela nekaj uspešnih podjetnikov. Tako kot Gorenjec Stare se je tudi Dolenjec Ivan Medic (1894–1950) iz Novega mesta oziroma Birčne vasi do bogastva povzpel iz kmečko-kramarskih vrst. Začel je s krošnjarstvom – z blagom je zalagal ženske v okolici Novega mesta, ki so imele šivalne stroje. Takrat je namreč na slovensko podeželje za-

šla moda nošenja spodnjih hlač. Ker je posel dobro tekel, je v Novem mestu leta 1924 zgradil šivalnico perila – začetek tovarne Labod. Kot tudi piše Granda v svoji študiji o virih akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju, se je Medic povezal s podjetnikom Ivanom Povhom in zgradil tekstilno tovarno, poznejši Novoteks.

Najbogatejši Dolenjec?

Martin Hočevar

Za najbogatejšega Dolenjca vseh časov velja Martin Hočevar (1810–1886). Rojen je bil v okolici Velikih Lašč (njegov oče je bil prekupčevalec s konji), gospodarsko dejaven pa je bil zlasti v Krškem. Vir njegovega bogastva so bili zakupi trošarin na Kranjskem in tudi v drugih velikih avstrijskih mestih (z Josipom Gorupom sta imela skupaj v zakupu pobiranje davkov v Gradcu).

Trgoval je z vinom, dajal v najem vinograde, bogatel je tudi z gradnjo železniške proge med Zidanim mostom in Zagrebom ter gradbenimi deli pri regulaciji Save. Bil je velik dobrotnik, saj je veliko denarja namenil za javno korist in dobrodelne namene že za časa svojega življenja – med drugim je financiral gradnjo bolnišnice v Krškem.

Po njegovi smrti je njegova žena Josipina veliko denarja namenila za gradnjo šol in obnovo cerkva.

Izdelovalec motorjev in avtomobilov

Med slovenske bogataše spada tudi Janez Puh oziroma Puch (1862–1914). Rojen je bil slovenskim kmečkim staršem v Sakušaku pri Ptuju kot najstarejši od devetih otrok. Že kot osemletni fantič je odšel z doma služit, pri dvanajstih je bil vajenec pri ključavničarju na Ptuju. Leta 1877 se je po koncu vajeništva preselil v takratno prestolnico dežele Štajerske – Gradec. Tam se je specializiral za izdelavo koles.

Leta 1889 je ustanovil samostojno kolesarsko delavnico, ki se je leta 1891 razvila v podjetje Johann Puch & Comp. Kolesa je prodajal po vsej Avstro-Ogrski in tudi v tujino. Leta 1903 je njegovo podjetje začelo izdelovati motorna kolesa, leta 1904 pa tudi avtomobile. Umrl je tik pred izbruhom prve svetovne vojne, 19. julija 1914, in sicer v Zagrebu med ogledom konjeniške dirke zaradi kapi.

Leta 1934 je njegovo podjetje postalo del podjetja Steyr-Daimler-Puch.

Zgodovina

Industrializacijski sunek

Po prvi svetovni vojni je Habsburška monarhija, katere del smo bili Slovenci več stoletij, razpadla, največji del slovenskega prostora pa je postal del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) oziroma Jugoslavije. To je prineslo tudi pomembne gospodarske spremembe. Pred prvo svetovno vojno slovenski prostor namreč ni bil zelo industrializiran (industrializacija se je bolj občutno začela šele v 80. letih 19. stoletja), po prvi svetovni vojni pa je prišlo do pospešene industrializacije, ki jo slovenski zgodovinar Žarko Lazarević imenuje tudi industrializacijski sunek.

V sorazmerno kratkem času so podjetniki ustvarili med 50 in 60 tisoč delovnih mest v industriji, kar je omogočilo preživetje dobri četrtini prebivalstva tedanje Slovenije.

Ta sunek sta omogočila državna protekcionistična politika in povpraševanje na jugoslovanskem trgu. V sorazmerno kratkem času so podjetniki ustvarili med 50 in 60 tisoč delovnih mest v industriji, kar je omogočilo preživetje dobri četrtini prebivalstva tedanje Slovenije.

Tovarnar Bonač in Peko

Če odštejemo že omenjenega Rada Hribarja in njegove brate, je bil eden od najpomembnejših gospodarstvenikov na Slovenskem med obema vojnama Fran Bonač (1880–1966).

Bil je lastnik petih tovarn (Ljubljanska kartonažna tovarna, Tovarna papirja Količevo, Tovarna celuloze v Krškem, Tovarna lepenke Ceršak, Kartonažna tovarna v Zagrebu) in Ljubljanskega velesejma.

Obdobje po prvi svetovni vojni je bilo zlato obdobje tudi za Petra Kozina (1876– 1930). Ta se je rodil kmečkim staršem v DoleFran Bonač

177

nji vasi pri Ribnici. Najprej je izdeloval zobotrebce ter jih prodajal na Dunaj in Češko, nato je začel odkupovati čevlje od tržiških čevljarjev, ki jim je dobavljal usnje, in jih prodajal. Leta 1903 je skupaj z družbeniki ustanovil podjetje Peter Kozina&Co, ki je leta 1906 v Tržiču začelo izdelovati čevlje. Po prvi svetovni vojni je postal edini lastnik tovarne, ki jo je leta 1928 po prvih dveh črkah svojega imena in priimka preimenoval v Peko.

Ena od vodilnih osebnosti slovenskega gospodarstva med obema vojnama je bil Avgust Praprotnik (1891– 1942), ki je začel svojo poslovno pot v bančništvu, nato pa svoj denar vlagal v rudarstvo, trgovino in industrijo. Od leta 1937 je vodil Zvezo industrijcev v Ljubljani. Bil je tudi ustanovitelj SloAvgust Praprotnik venskega gledališkega konzorcija in pomemben denarni podpornik Slovenske ljudske stranke.

Leta 1942, med drugo svetovno vojno, so ga umorili pripadniki Varnostno-obveščevalne službe (Vos).

Franjo in Ljubo Sirc

Novi trgi južno od Kolpe in Sotle so prinesli premoženje tudi Franju Sircu (1891–1950), sinu znanega kranjskega gostilničarja. Franjo Sirc se je po prvi svetovni vojni začel ukvarjati s tekstilstvom, ko je v Kranju ustanovil prvo tekstilno tovarno.

Tako kot vsi predvojni industrialci je tudi Franjo Sirc po drugi svetovni vojni izgubil svojo tovarno. Nekaj časa je bil tudi zaprt in kmalu potem umrl.

Njegov sin je bil znani ekonomist Ljubo Sirc (1920–2016), ki je bil eden od obsojencev na povojnem Nagodetovem procesu. Pozneje je zbežal na Zahod in se ustalil v Veliki Britaniji, po osamosvojitvi pa se je pogosto vračal v Slovenijo.

Franjo Sirc

178

Pogovor: Peter Hribar

Pogumna vizija, ki jo je uničil tragični konec Povod za naše srečanje je pogovor o vzponu in uspehu zadnjega lastnika gradu Strmol na Gorenjskem, v njegovem času enega najuspešnejših slovenskih predvojnih podjetnikov Rada Hribarja in njegove žene Ksenije. Zgodba ostaja živa, ker govorimo o zakoncih, ki sta pustila zelo močan pečat v dobi, ko se je v tedanji Sloveniji močno razvijala družba in oblikovalo močno meščanstvo z mnogo povezavami v tedanjo Evropo, tako gospodarskimi kot družbenimi in političnimi.

R

ado in Ksenija s svojim za tedanji čas precej ekstravagantnim načinom življenja, široko razgledanostjo na vseh področjih, čeprav brez visoke formalne izobrazbe, močnim ekonomskim ozadjem in široko priljubljenostjo v svoji okolici sta v tedanji družbi nedvomno predstavljala elito, ki jo je Rado še posebej kazal pri svojih številnih potovanjih v Anglijo, Nemčijo, Švico in še kam, kajti njegove zveze in poznanstva so bili izjemno bogati. Življenje zakoncev Hribar je bilo zelo nenavadna zgodba in tu se je pravzaprav pokazalo, kako izjemno širokosrčen je bil Rado. Vzporedno je tekla še gospodarska zgodba, v kateri je Rado dokazal, da je kos mnogo izzivom. Brez dvoma bi bil njegov

Pogovor: Peter Hribar

179

človeški in gospodarski razvoj po koncu vojne silovit, če ne bi VOS s strahovitim zločinom prekinil njune življenjske poti v začetku januarja 1944.

Vse kaže, da je Rado kot bogat industrialec in predvsem lastnik čudovito obnovljenega gradu močno motil nekatere najvišje komuniste na partizanski strani, kajti zgodba o njegovi in Ksenijini likvidaciji vsebuje kar nekaj nadvse srhljivih indicev, kdo in zakaj. Toda tisti, ki so zločin zagrešili, so zelo natančno poskrbeli, da ni ostal nikakršen dovolj trden (pisni) dokaz o krivdi vpletenih.

Kako močno sled je v resnici pustil ta zločin pri Slovencih, nesporno dokazuje pretresljiv roman To noč sem jo videl, ki ga je napisal Drago Jančar.

To je brezčasna kronika o življenju takratne slovenske elite in dejstvu, da Slovenci v resnici zelo težko prenašamo uspešne ljudi iz lastnega naroda, kar zlahka opazujemo danes, ko spet govorimo o nastajajoči eliti, ki pa ji v glavnem manjka tisto bistveno: elitnost! Po nadvse uspešnem romanu sta Drago Jančar in režiser Janez Pipan napisala dramsko priredbo romana.

Zato ob iztekajočem se letu pogovor z nečakom Rada Hribarja, danes 78-letnim upokojenim podjetnikom in veterinarjem Petrom Hribarjem.

Kako lahko skozi prizmo današnjega časa razumemo neverjeten gospodarski uspeh podjetnika Rada Hribarja?

Dana beseda, podpis elementarne pogodbe, odkrit pogled v oči in stisk roke brez fige v žepu. To je imelo neki globlji smisel in pomen, dobro ime v splošnem pomenu te besede je predstavljalo neko zagotovilo, da je oseba, s katero poslujete, dejansko to, za kar se je predstavljala. Poslovno in človeško je Rado prav gotovo v polni meri predstavljal takšen tip predvojnega poslovneža, ki se je zavedal, da njegov osebni ugled ni nastal kar tako, ampak je za tem ugledom in spoštljivostjo stal trden značaj, ki je prisegal na poštenje, odkritost, širino in zanesljivost. Spoštovanje časti, držanje besede, prevzemanje vsakršne odgovornosti, vrhunsko obnašanje in uglajenost, občutek za pravičnost, močan socialni čut in predvsem spoštovanje manj uspešnih ob neverjetni poslovni širini in močni volji, da izpelje zadano nalogo, ter zelo bogat bazen različnih poslovnih in čisto vsakdanjih idej – vse to je odlikovalo Rada kot človeka. Po mojem mnenju je vse to Rado prinesel s seboj na svet, vzgled pa sta mu bila po eni strani oče Dragotin in po drugi

180

Pogovor: Peter Hribar

mama Evgenija, oba za tisti čas zelo značilna meščana, vendar oba z zelo nenavadno življenjsko potjo.

Rado je že kot otrok kazal izjemno domiselnost, kot mladenič pa podobo človeka, ki bo sposoben obvladovati velike in zahtevne poslovne izzive, pa tudi osebne, kar je vse nedvomno tudi dokazal v triinštiridesetih letih, ki so mu bila dana.

Navedem lahko primer iz njegovih šolskih let, ko je pri pouku uporabljal svinčnik. V tistem času so ljudje še pisali s svinčniki, zato je šel v bližnjo knjigarno, da bi si ga kupil. Trgovčeva ponudba je bila, da če kupi deset svinčnikov, mu bo dal znaten popust. Rado ni dolgo razmišljal, zbral je tiste kovance, ki jih je imel pri sebi, in kupil deset svinčnikov. Le enega je obdržal zase, preostalih

Slovenci v resnici zelo težko prenašamo uspešne ljudi iz lastnega naroda. devet pa je prodal sošolcem po polni ceni. Imel je izrazit talent za trgovino in organizacijo ter se ni bal velikih poslov. To se je izrazito pokazalo, ko je začel poslovati po Evropi.

Ali drži, da je Rado finančno rešil družino Hribar?

Ne, ni je rešil finančno, ampak s svojimi vodstvenimi in poslovnimi odločitvami, ki jih je s svojo mamo Evgenijo v celoti prevzel od obeh staršev, mu je s strahovitimi napori uspelo, da je iz globoke finančne krize izvlekel celotno družino, ohranil obe tovarni (Šumi in Pletenino) in nazadnje kupil še močno razpadajoči grad Strmol, ga popolnoma obnovil in delno preuredil ter uredil celotno pokrajinsko grajsko okolico. Poleg tega je obdržal večino svojih tedanjih zunanjih zadolžitev, bil je predsednik Ljubljanskega Avtomoto kluba, predsednik Ljubljanskega Aerokluba in opravljal še nekaj pomembnih funkcij v gospodarskem življenju tedanje Ljubljane.

Kako se je družina Hribar znašla na robu finančnega propada?

Moj ded, Radov oče Dragutin, je v svoji poslovni ambicioznosti vstopil v lastniško strukturo tedanje Hipotekarne banke v Ljubljani, kjer je imel glavno besedo. Banka je dobro poslovala, vendar pa vodstvena struktura očitno ni bila prava, de-

dovo znanje in izkušnje pa premajhne, da bi bil kos vodenju banke, in tako je banka zašla v hude težave in grozil ji je bankrot. Da tudi tedaj poslovna morala ni bila ravno vzorna, se je pokazalo ob predlogu enega izmed močnih delničarjev banke, zelo znanega ljubljanskega poslovneža in bogataša, ki je dedu svetoval, kako izvleči lasten denar in nato poslati banko v stečaj, s tem pa ob denar spraviti kar lepo število Ljubljančanov, ki so zaupali v banko in v deda. A ded je to »rešitev« odklonil z znanimi besedami, ki so se ohranile: »Na mojem imenu ne bo nikoli madeža, da sem koga oškodoval ali prevaral!« In tedaj je nastopil Rado, ki se je takoj izkazal za izjemnega kriznega menedžerja. Z materjo sta naredila načrt, s katerim se je precej otopeli ded strinjal, in oba sta Radu prepustila vodenje obeh tovarn in upravljanje družine. Rado je silno skrbno pazil, da na deda, njegovega očeta, ni padla niti senca dvoma in da sta njegova čast in dobro ime ostala neomadeževana.

Kako je Rado rešil nastali položaj?

Vse njegove sestre so imele zagotovljeno doto. V načrtu je bila popolna rekonstrukcija tovarne pletenin na Zaloški in enak poseg v tovarni Šumi v Gradišču. Načrtovana sta bila tudi zamenjava večine strojnega parka in nakup nekaterih tedaj najmodernejših strojev predvsem za Pletenino. Vedeti morate, da so bile cene tedaj najmodernejših tekstilnih strojev (barvarski stroji, krojilne mize, španrami, zahtevnejši šivalni stroji – specialke) hudo zasoljene, predvsem švicarski stroji, toda načrtovana razvojno naravnana prenova je bila nujno potrebna. Ves potreben kapital je bil zbran in pripravljen, toda Rado se je odločil, da bo tvegal vse, samo da družino in obe tovarni reši pred propadom in za vsako ceno ohrani dobro ime svojega očeta.

Kljub ogromnemu tveganju je Rado sestram vzel ves denar za dote in ves denar, pripravljen za tovarni, s čimer je zamašil grozečo bančno luknjo. Seveda je pustil ravno toliko denarja, da je družina lahko živela svoje ustaljeno, normalno življenje. Tako sta bila rešena dedovo dobro ime in čast celotne družine.

Naslednja leta so bila huda, toda posel v tovarnah je normalno tekel naprej in prav tako življenje. To so bila tudi leta, ko je Rado kljub krizi nadaljeval svojo poslovno dejavnost in gradil svoj imperij.

Kako je bančni polom vplival na vašega deda Dragotina Hribarja?

Bančni udarec je bil tako hud, da je seveda pustil posledice na zdravju, predvsem pa na dedovi psihi.

Rado je nosil celotno breme, babica pa mu je stala ob strani, še naprej delala vse dneve, vodila obe tovarni (tekoče poslovanje) in skrbela za družino. Vse odločitve in vodenje celotnih družinskih financ ter

Pogovor: Peter Hribar

istočasno vse potrebno za nadaljnji razvoj je prevzel Rado. Deda niso obremenjevali, sicer pa je popolnoma zaupal sinu Radu, se vselej v celoti strinjal z vsemi zadevami in mu prepustil vse pomembne odločitve. Vse dneve je posedal v salonu, vidno nezainteresiran za okolico, napredovala pa je tudi precej huda sladkorna bolezen, ki ga je nazadnje tudi pokopala. Očitno je bil bančni udarec zanj prehud.

Koliko se je Rado ukvarjal s politiko?

Kolikor je meni znano, se je Rado s politiko ukvarjal le toliko, da je vsaj približno lahko spremljal vsa s politiko povezana družbena dogajanja in da je lahko navezoval osebne stike z najpomembnejšimi politiki tedanje dobe. Vsekakor ni bil član nobene stranke ali gibanja (Sokoli) in v glavnem ga je res in predvsem zanimalo gospodarstvo in poslovno življenje tistega časa. Upam si trditi, da bi se Rado v današnjem času zelo težko, če sploh, znašel in bil s svojim značajem in delovanjem uspešen. Bilo pa je znano, da je Rado veljal za trdnega rodoljuba in da je bil na svoje slovenstvo zelo ponosen, česar se nikoli ni bal pokazati navzven. Tik pred izbruhom 2. svetovne vojne je na Strmolu gostil tedanjega Hitlerjevega ministra za šport, ki pa je bil istočasno tudi njegov dober osebni prijatelj iz zelo mladih let.

Gostil ga je 14 dni, ga vozil po vsej Gorenjski in mu dopovedoval, da med Gorenjsko in Bavarsko pravzaprav ni razlik.

Zelo zanimivo s političnega vidika je tudi Radovo kratko srečanje s Hitlerjem. To je zgodba, o kateri se praktično ne govori, je pa resnična. Ob demonstracijah v Beogradu je knez Pavle vodil jugoslovansko uradno delegacijo, ki je v Orlovem gnezdu na Bavarskem obiskala Hitlerja in se pogajala za mir. Knez Pavle je prosil Rada, da bi ga spremljal kot njegov osebni svetovalec. Rado se je prošnji odzval in kneza spremljal kot neuradni član jugoslo-

181

vanske delegacije in si skrbno beležil vtise. Takoj po vrnitvi domov je še istega dne povabil moje starše na Strmol na večerjo in ko sta se z očetom srečala v vhodni avli gradu, je Rado prijel mojega očeta za obe roki, ga pogledal v oči in rekel: »Peter, vojna bo!« Kmalu zatem so bombe že padale na Beograd!

Odnosi s tedanjo jugoslovansko politiko so bili vselej dobri, rekel bi, da so bili predvsem korektni.

Vem, da je bil Korošec kar nekajkrat Radov gost.

Zanimivo je, da tudi s slovensko Cerkvijo Rado nikoli ni bil v sporu. Rado je veljal za spoštljivega kristjana, ni pa hodil redno v cerkev, razen ob velikih cerkvenih praznikih. Precej podobne ugotovitve so pravzaprav veljale za celotno rodbino Hribar.

Rado in Hribarji nasploh se niso nikoli aktivno udejstvovali v politiki, njih sta zanimala predvsem in samo gospodarstvo in kultura. Pravzaprav je Rada in druge brate pokopalo prav dejstvo, da niso skoraj nič vedeli o resničnih dogajanjih tedanjega časa in so vse skupaj spremljali kar precej naivno. Radu so grozili ves čas, toda on je grožnje sprejemal s trdnim prepričanjem, da so njegova dejanja pomoči partizanom tolikšna, da se mu ne more zgoditi nič hudega, in niti slutil ni, da mu ne bodo pustili preživeti vojne. Rado je nekoč izjavil, da si zase in za Ksenijo želi samo eno, in sicer da oba preživita vojno. Morda bi jima celo uspelo, če bi upoštevala resno pisno opozorilo, ki je skoraj istočasno prispelo iz gestapa na Bledu in od vodstva gorenjskih partizanov: »Rado Hribar, dovolj te imamo. Vemo, za katero stran delaš, in ne bo se dobro končalo.« Rado je naredil hudo napako, ker teh opozoril ni vzel dovolj resno in se ni pravočasno skupaj z ženo umaknil v Švico. Naivno je zaupal napačnemu človeku.

Kakšen spomin na brata Rada je ohranil vaš oče Peter?

Zadnja iz naše družine, ki sta Rada videla žive-

182

Pogovor: Peter Hribar

ga, sta bila moja starša. Mi smo živeli v Gradišču, kjer je bila v Ljubljani tovarna Šumi, v stanovanju, ki ga je Rado prepustil mojima staršema in kjer je Rado bil pogosto gost, ki je vselej ostal na večerji. Tistega dne, bilo je 4. januarja 1944, je Rado povsem nepričakovano zelo zgodaj popoldne močno razburjen prišel na obisk in pogovor.

Njegova razburjenost je bila nekaj nenavadnega.

Bilo je očitno, da se komaj obvladuje, ko je povedal, zakaj je prišel. Povedal je, da so mu zagrozili istočasno Nemci in partizani in da se bo takoj umaknil na varno, v Švico, še prej pa namerava zažgati svoj ljubljeni grad Strmol. Moja starša sta porabila kar nekaj časa in energije, da sta ga prepričala, naj nikakor ne zažge gradu, češ da bo še vse dobro, da se bo po vojni vrnil domov, da bodo nadaljevali posel in v miru živeli naprej. Spet dokaz, kako naivni in neinformirani so bili Hribarji, kajti očitno niso niti slutili, kaj se v resnici pripravlja za povojni čas. Rado je nekako pomirjen zapustil Gradišče in se vrnil na Strmol, kjer sta z enim od njegovih vrtnarjev v skrivni bunker pod gradom najprej skrila nekaj najdragocenejših preprog, nakita in denarja ter pripravila vse potrebno za odhod čez Trst v Švico, kar naj bi se zgodilo zgodaj zjutraj naslednjega dne. Toda bilo je prepozno. Nekdo z gradu, ki mu je Rado vselej najbolj zaupal in ni vedel, da je ta človek pravzaprav tesno povezan s partizani, ga je izdal in okrog enajstih zvečer so VOS-ovci z zvijačo prišli v grad. Vse drugo je znana zgodba.

Kolikor je meni znano, se je Rado s politiko ukvarjal le toliko, da je vsaj približno lahko spremljal vsa s politiko povezana družbena dogajanja in da je lahko navezoval osebne stike z najpomembnejšimi politiki tedanje dobe.”

Vsekakor je bilo na delu več popolnoma razumljivih dejavnikov. Zavist in posledični sklep, da grad pravzaprav spada v državno last in se ga bo dalo po vojni lepo zastonj izkoriščati, kar sta počela Kardelj in kasneje predvsem Ivan Maček, žaljivi sumi, da je Rado eden glavnih med organizatorji domobranstva na Gorenjskem, kar se je uradno izkazalo kot čista laž, Radova priljubljenost med ljudmi in izjemna priložnost, da se ga znebijo enkrat za vselej, in sicer z lažnimi obtožbami, da je zaradi dobrih zvez z Nemci čisto navaden narodni izdajalec. In eden glavnih elementov za tako strašen konec, kot je doletel Rada in Ksenijo: strah pred partizansko roko, na grozovit način vsejan med narod!

Kako vi, z izkušnjo opisane družinske tragedije, vidite slovenski prostor danes?

Slovenci smo zagotovo zelo podjetni in sposobni, kar nedvomno nakazuje današnja stopnja razvitosti gospodarstva, predvsem pa nekateri močno izstopajoči posamezniki, ki jih zlahka primerjamo s predvojnim delom in uspehom Rada Hribarja.

Opažam pa, da se je popolnoma spremenila miselnost, kar je prav, saj so časi popolnoma drugačni, žal pa sta se v veliki meri popolnoma spremenila tudi kultura vrednot in odnos do teh vrednot.

Obnašanje, ki v Radovih časih nikoli ne bi zmoglo zavzeti mesta v tedanji družbi, je danes skoraj nepisan zakon in veljaš za naivnega, celo neumnega, če še vedno spoštuješ določene vrednote iz preteklosti in se jih tudi držiš. Če vojna ne bi prekinila družinske tradicije, kje bi bila družina Hribar danes?

Prepričan sem, da bi Slovenija danes imela kar nekaj lepih in velikih industrijskih objektov v lasti posameznih članov rodbine Hribar. Morda bi bili prisotni tudi v širšem prostoru. Dejstvo je, da so bili Hribarjevi fantje odločeni in pripravljeni, da takoj po končani vojni začnejo obnovo in razvoj obstoječih tovarn. Seveda se je vse zgodilo popolnoma drugače. Radova smrt in to, da so vse preostale člane rodbine Hribar popolnoma oropali premoženja, predvsem pa jasno pokazan odpor do »tovarišev« in njihovih novih komunistično obarvanih oblastniških idej, so popolnoma prekinili vsako podjetniško pot. Rado, stric Svetozar (lastnik Šumija in pilot) in moj oče (tudi pilot) so imeli vse pripravljeno za postavitev popolnoma nove tovarne malih športnih letal Minima. Vsa čast Ivu Boscarolu za njegov podjetniški uspeh. Zaradi precej očitne podobnosti v podjetniški in čisto človeški miselnosti bi Rado uresničil to idejo takoj po vojni, na srečo jo je Ivo precej kasneje in to izjemno uspešno!

Grad Strmol ste prepustili državi. Tu ste vedno lepo in prijazno sprejeti, vaši odnosi z današnjimi oskrbniki gradu so lepi in prijetni.

Ja, s takim opisom današnjih odnosov se popolnoma strinjam. Po prevzemu sem novemu osebju oskrbovalcev gradu precej pomagal oblikovati zgodbo o Radu in Kseniji Hribar, pri čemer smo poskrbeli, da se pripoved ujema z resnico in se ničesar ne izmišlja ali celo pripoveduje napačno. Zelo hitro sem tudi začutil izjemno spoštovanje do zakoncev Hribar, kar se čuti pri vseh pogovorih, še bolj pa me je prijetno presenetil njihov odnos do gradu in predvsem do njegove opreme, ki z majhnimi spremembami v razporeditvi po prostorih ostaja točno taka, kot da grad samo čaka, kdaj se vrneta Rado in Ksenija. Ob današnjih razmerah pravzaprav precej presenetljivo, ampak resnično.

Pogovor: Peter Hribar

Zdaj, ko je zgodba z gradom Strmol nekako zaključena, ste se usmerili v možnosti za slovensko narodno spravo. Zakaj taka odločitev?

Zgodba z gradom je sicer res zaključena in moja dolgoletna želja, da grad preide v državno last, se je končno uresničila. Sam ne bi nikoli želel živeti v gradu, pa tudi nemogoče bi bilo, kajti stroški vzdrževanja so tako visoki, da boli glava. Ni pa zaključena zgodba o iskanju tistih pravih morilcev, ki so poveljevali pri tem zločinu. Zgodba sega od naših najvišjih partijskih veljakov, do tistega, ki je neposredno poveljeval in sodeloval pri zločinu nad Radom in Ksenijo. Sicer je vse zelo temeljito počiščeno, a upanje umre zadnje.

Zakaj usmeritev v slovensko narodno spravo? Kot veste, sem prvi Slovenec, ki je javno na TV Slovenija v informativni oddaji Odmevi na dan izkopa njunega skupnega groba nad Mačami izrekel oprostilne besede, ki so se nanašale na vseh enajst storilcev zločina. Poleg tega sva z nekdanjim predsednikom Pahorjem skupaj odkrila spominsko obeležje umorjenima zakoncema Hribar na gradu Strmol in sva tedaj v znak sprave in javnega opravičila države družini Hribar, kar sem zahteval od predsednika Pahorja, na ta način skupaj zaprla to žalostno zgodbo iz naše zgodovine. Glavni mediji in mediji nasploh so tedaj poskrbeli, da je vse to dogajanje ostalo čim bolj skrito in precej zamolčano. Sledil je podoben dogodek z družino Lojzeta Hudnika. Po tem dejanju sem začutil neznansko olajšanje in zadoščenje, osvobodil sem se bremena preteklosti s potezo odpuščanja sicer mrtvim zločincem, toda upam, da so nekaj podobnega začutili tudi potomci morilcev, seveda če je v njih vsaj drobec človečnosti.

183

Osvobodil sem se bremena preteklosti s potezo odpuščanja sicer mrtvim zločincem, toda upam, da so nekaj podobnega začutili tudi potomci morilcev, seveda če je v njih vsaj drobec človečnosti.”

Do tega trenutka sem poznal samo prizadevanja Spomenke Hribar, s katero nisva v sorodu, in še nekaterih, da bi bil čas za spravo, toda njihova pot je tako tipično ideološko zastrupljena, da sem takoj začutil, da gredo v napačno smer. Njihov predlog je namreč ta, da je treba spravo doseči z dogovorom in jo potem ustrezno uzakoniti, ali drugače povedano: sklenili smo, da sprava nastopi danes po polnoči in smo poslej prijatelji in vsi zločini so odpuščeni. Tipična partijska predstava za javnost. Torej sprava da, ampak po partijski direktivi in od zgoraj navzdol! Tako seveda te skrajno etične in občutljive zadeve ne gredo. Iskreno lahko odpustiš, samo če ti tako ukažeta tvoja vest in srce. Jaz temu pravim od spodaj navzgor; kajti edino ta pot je prava, ker je brez laži in je res iskrena. Seveda pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, predvsem mora na dan priti vsa resnica, kakršnakoli že je. Tu je tudi največja ovira, kajti ljudje smo pač samo ljudje. Toda vztrajnost in osebno storjen korak sta tista gonilna sila, da se bom boril naprej na vseh ravneh. Naivno?

Morda! Lahko pa je samo podedovana naivnost. Čas bo pokazal svoje!

184

Zgodovina

Zakaj je Rado Hribar kupil grad Strmol?

Pripoveduje njegov nečak Peter Hribar

Zgodovina

R

ado Hribar je bil uglajen gospod z odličnim obnašanjem, ki je v marsičem posnemalo tedanje angleško plemstvo. Imel je izvrstna poznanstva in prijateljstva v krogih tedanje evropske elite, pogosto je bil gost na nekaterih evropskih dvorih, imel je izjemen čut za lepo – v glasbi, arhitekturi, likovni umetnosti, književnosti –, oboževal je lov in živali.

Njegova največja strast so bili psi, predvsem lovske pasme.

Bil je zelo discipliniran človek: ne da bi se oziral na pomembnost gostov, ki jih je gostil na gradu, se je vselej poslovil točno ob 23. uri in odšel počivat, nikoli ni pil alkohola. Moja osebna domneva je, da je bil Rado najverjetneje srčni bolnik, kar smo ugotovili po nekaterih pogovorih z ljudmi, ki so ga dobro poznali. Po rasti je bil Rado pravzaprav majhen in precej droben človek.

Ko je Rado prvič zagledal razpadajoči Strmol, je takoj ocenil njegov položaj v prostoru in s tem vse grajske potenciale. Grad je sicer vidno in hitro propadal, toda Rado je v obnovljenem gradu videl, kaj lastništvo takega gradu lahko pomeni v poslovnem smislu, izkazalo pa se je, da se je praktično zaljubil v grad in njegovo okolico ter ga takoj imel kot svoj dom za vedno. Pri tem je mislil tudi na Ksenijo in na svojo željo, da jo pripelje nazaj k sebi. Najpomembnejše pa je bilo, da je Radu medtem že uspelo kolikor toliko sanirati nevarni položaj doma, še več, uspelo mu je pregovoriti deda, da se je odločil in mu zaupal prodajo večjega paketa državnih delnic, ki so se glasile na glavno železniško progo čez celotno tedanjo kraljevino Jugoslavijo. Rado je natanko vedel, da je to glavna rešilna bilka, in se je izjemno angažiral za njihovo uspešno prodajo nazaj državi. Posel je bil izjemno neugoden in mnogo je bilo nenaklonjenosti, toda Rado je spretno izkoristil svoje tesno prijateljstvo z regentom, knezom Pavlom Karadžordževićem, in po nekaj letih oklevanja in zapletov mu je naposled uspelo. V tem času se je moral več kot dvestokrat z lastnim avtomobilom peljati v Beograd, končalo pa se je tako, da je parlament vse skupaj dokončno uredil s sprejetjem posebnega zakona.

Tako se je Radu odprla ta izjemna priložnost in leta 1934 je celotno posestvo kupil od gospe Fuchsove, dotedanje lastnice. Takoj se je lotil popolne prenove gradu in ureditve celotne okolice.

»

185

KAKO JE POTEKALA OBNOVA GRADU

Okolico gradu mu je uredil eden tedanjih velikih arhitektov iz Avstrije, ki je slovel po tovrstnih ureditvah, pri obnovi gradu pa se je Rado odločil za prijatelja, arhitekta Miho Osolina. Osnovna ideja je bila dati gradu podobo, kakršno naj bi imel v 17. stoletju, seveda ob uporabni in moderni notranjosti. Miha Osolin se je moral preseliti na grad, in sicer v levi stolpič, kjer je potem začel ustvarjati današnjo podobo gradu.

Kakšno delo sta opravila skupaj, sem imel priložnost videti na ohranjenih načrtih te obnove. Tu so prišli do polnega izraza Radova natančnost in doslednost ter njegov prirojeni čut za perfekcionizem. Obstaja dvajset skic za en sam samcat detajl ene od kovinskih ograj. Tudi ob obnovi so uporabljali samo najbolj kakovostne materiale in prefinjeno obrtniško izdelavo, tehnično pa najnovejše mogoče naprave. Med drugim je Rado dal vgraditi tedaj najmodernejšo centralno kurjavo, ki še danes, sicer močno posodobljena in s celo vrsto izboljšav, brezhibno deluje. Tudi pri notranji opremi Rado ni skoparil. Potoval je po vsej Evropi in iskal različne dragocene kose pohištva, slik in preprog. Zato te še danes presune, ko obiščeš grad in občuduješ lepoto in predvsem prefinjeno skladnost notranje opreme.

Rado je grad, kakor hitro se je dalo, začel uporabljati za poslovne namene in s pomočjo gradu sta hitro rasla njegov poslovni in osebni ugled. Situacijo v družini so uredili in tovarni so predali dvema bratoma v last in vodenje: Šumi je postal Svetozarjev in Pletenina očetova. Oba brata sta s tem močno razbremenila Rada, ki se je lahko začel posvečati svojim idejam in njihovi izvedbi. To je bilo obdobje, ko je Rado v Srbiji (borski bazen) kupil rudnik železove rude, ki je bil nenavadno bogat.

Toda zaradi silovite eksplozije metana v rudniku, ki je zahtevala številne žrtve, je država rudnik zaprla in Rado je ostal brez investiranega denarja.

To je bil vsekakor strel v prazno. Toda Rado je v istem času že kupil praktično celoten vzhodni del Zagreba in se odločil, da ga bo urbanistično uredil, in sicer je nameraval zgraditi celo vrsto tipskih vil.

Delno mu je ta projekt uspel in še danes lahko v Dubravi vidite, kar je bilo že zgrajenega, nato pa je Rado zašel v neke finančne težave (nikoli ni bilo jasno, kaj se je v resnici zgodilo) in je moral projekt v Zagrebu ustaviti in začeti prodajati preostalo zemljišče. Tedaj se je bližina vojne že čutila.

KAM SO IZGINILI ARHIVI?

Rado je imel v Ljubljani na Miklošičevi in Dalmatinovi ulici (vogalna stavba) svoje poslovne pro-

186

Zgodovina in verjetno tudi politično življenje. Oče mi je pripovedoval, da je Rado ta arhiv vodil zelo vestno in ga neprestano bogatil. V njem se je zelo verjetno skrivalo tudi mnogo poslovnih idej in različnih zamisli na evropski ravni. Žal so to le ugibanja, dokazi so uničeni.

Menim, da bi Radu delal krivico, če bi postavil enoznačno trditev, kaj je bil pravi namen nakupa gradu. Dejstvo pa je, da je Rado znal živeti po tedanjih evropskih normah za elito in je znal tudi v celoti izpolnjevati družbene norme tistega časa, vendar pa je znal ostati relativno tih in skromen človek, toda širokega srca. Zame je bilo šokantno srečevati mnoge bližnje in daljne Radove sosede, ki so vojno preživeli, in se z njimi pogovarjati.

Kakšno spoštovanje in občudovanje še danes veje iz njihovih ust. Zelo pomembno se mi je zdelo, ko sem naletel na maloštevilne, ki so trdili, da je bila usoda, ki je doletela Rada in Ksenijo, krivična, ampak v njihovih očeh je Rado veljal za poštenega kapitalista in človeka s široko dušo, ki si ni zaslužil takšnega konca.

STRMOL BI POSTAL GLASBENI KONSERVATORIJ

store, vendar je njegov celoten poslovni arhiv neznano kam izginil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano.

Rado je imel še en (zasebni) arhiv, ki je bil morda po vsebini še veliko bolj zanimiv. Ta arhiv je bil na Strmolu in je zasedal celoten prostor, kjer je danes Zlati salon, in še Radovo zasebno delovno sobo, ki leži med salonom in Radovo spalnico. Prostor je bil opremljen s specialnimi arhivskimi, posebej izdelanimi omarami po meri in do vrha poln map in fasciklov. Ta arhiv je bil uničen zaradi Ivana Mačka, ki mu je grad po vojni služil kot zasebni vikend, toda leta 1956 se je odločil za preurejanje in je dal uničiti celoten arhiv, ki so ga preprosto zmetali skozi okna in potem zakurili pri jezeru.

Tako so ti gospodje pokazali svojo primitivnost, svojo goščarsko kulturo in svojo oblast, Slovenci pa smo izgubili verjetno enega od najdragocenejših zasebnih arhivov, kajti ravno ta arhiv je verjetno hranil izvrsten vpogled v tedanje gospodarsko

Ožji krog bratov je vedel, da ima Rado velike načrte tudi na področju kulture, in sicer je bila ena od velikih idej tudi zamisel, kaj naj se zgodi z gradom, ko se bosta s Ksenijo poslovila. Ideja je bila, da grad ne ostane naseljen, pač pa se ga takoj ustrezno preuredi in spremeni v zasebni konservatorij za področje glasbe, in sicer predvsem za izjemno nadarjene violiniste in pianiste z vsega sveta, poučevali pa naj bi jih najboljši profesorji.

Rado je v ta namen načrtoval posebno fundacijo, ki bi postala polna lastnica posestva in gradu in bi seveda urejala tudi vse potrebno, da bi grad polno zaživel v skladu z Radovo idejo in njegovimi željami. Upravljanje bi zadržal v rokah članov družine Hribar. Predvideno je bilo, da bi fundacija v celoti financirala svoje študente in seveda profesorje.

Zanesljivo vem, da je imel tudi na področju likovne in kiparske umetnosti kar nekaj dobrih idej, saj ni pozabil, da je moj ded Dragotin s polovičnim zneskom končne vrednosti pomagal zgraditi današnjo Moderno galerijo. Rado je tudi zelo cenil šport, saj je financiral tudi izgradnjo prve velikanke v Planici, in sicer z zneskom, ki je dosegal polovico njene vrednosti.

IDEJA ZA TOVARNO ŠPORTNIH LETAL

Prepričan pa sem, da je Rado nakup gradu povezoval tudi s svojimi idejami za prihodnost. Ni veliko znano, toda trije bratje so nameravali takoj po končani vojni na veliki parceli v Črnučah zgraditi tovarno športnih letal pod imenom Minima. Enosed so imeli v celoti pripravljen za proizvodnjo, za njim sta bila sredi priprav še dvosed in štirised. Še

Zgodovina

pred vojno so izdelali dva primerka Minima (enosed), oba sta letela in oba so po vojni uničili nespretni piloti JLA. Eno letalo je bilo last Aerokluba Ljubljana, drugo pa je bilo last mojega očeta, ki je rad letel z njim. To letalo si je po vojni prilastil zelo znani slovenski letalec, ki je bil med glavnimi ustanovitelji takratne slovenske Adrie, in z njim ni smel leteti nihče drug kot on. Ta pilot se je kasneje ubil v Franciji. Naj povem drobno zanimivost: Radu je uspelo vnaprej prodati 142 letal Minima (enosed) v Francijo, in sicer pariškemu aeroklubu, ko letalo praktično še niti enkrat ni poletelo, toda očitno je bil Rado zadosti prepričan v letalo in dovolj prepričljiv gospod z ugledom, da mu je uspelo. Seveda iz vsega tega zaradi vojne in povojnih peripetij ni bilo nič. Nehote se mi vsiljuje misel na Iva Boscarola in njegov Pipistrel. Hvala Bogu danes Slovenija premore kar nekaj takih idejnih in organizacijskih velikanov, ki jih lahko primerjam z Radom in njegovimi vizijami. Glede na znano dejstvo, da Rado ni premogel kakšne višje tehnične ali ekonomske izobrazbe, in ob pogledu na vse, kar je dosegel, si skušam predstavljati, kaj vse bi se še utegnilo razviti, če bi takšno visoko izobrazbo imel in če bi živel dovolj dolgo v primernih razmerah, vsekakor ne v komunizmu.

IDEJE O ŠIRITVI POSLA

O vseh drugih poslovnih načrtih se ne ve nič, kajti Rado nikomur ni govoril in razlagal nič, morda le bratoma, vendar mi iz očeta nikoli ni uspelo izvleči kaj več. Je bilo pa popolnoma jasno, da je

187

Rada poslovno mikala Evropa, težko pa je reči, kaj je nameraval napraviti doma. Da je oče začel širiti Pletenino in da se je za Šumi tudi že predvidela širitev, je bila prav gotovo ena od idej, ki jih je Rado močno podpiral. To je bilo razumljivo, saj je s tem pomagal bratoma, prav gotovo pa je imel v načrtu tudi posle z nepremičninami, umetninami, še čim v industriji, precej zanesljiva pa je trditev, da je Rado vseskozi imel v mislih samostojno banko, ki bi bila v popolni lasti Hribarjev in bi služila kot finančna podpora prihodnjim projektom. Kako daleč bi Rado in bratje pravzaprav prišli? Kdo ve.

Morda bi Rado segel celo do milijarde. Kaj in kje so bile Radove želje, ambicije in zamisli? Tega pač ne bomo nikoli izvedeli. Sodeč po doseženem, pa bi vsekakor lahko posegel zelo visoko!

ZARADI RADA SO KARADŽORDŽEVIĆI KUPILI GRAD BRDO

Rado je bil tisti, ki je poskrbel, da je njegov dobri prijatelj knez Pavle kupil grad Brdo. Rado je izvedel, da se prodaja grad skupaj s posestvom Brdo, in seveda je knezu takoj poslal obvestilo in ga prepričeval, da take priložnosti ne bo nikoli več. Knez Pavle se je dejansko potem odločil za nakup Brda in Rado je tako poskrbel tudi za dovolj uglednega soseda in prijatelja.«

Acord-92 d.o.o. kot zastopnik za Slovenijo nudi ter zagotavlja svetovanje, izobraževanje, montažo in servis naprav, tako da po nakupu ne ostanete sami z opremo.

Z vami že več kot 30 let

Celostne rešitve za vaše konferenčne sobe, dogodke in razstave.

Nadstandardna uporabniška izkušnja pri deljenju Postavite svoje vsebin ter prikaz več oken znotraj enega zaslona.

predstavitve in Operacijski sistem in njihova programska oprema sestanke na najvišjo myViewBoard, myViewBoard Manager, Universe, … raven z rešitvami zagotavljajo uporabniku prijazno izkušnjo, povezljivost proizvajalca Viewsonic in nadzor nad opremo.

Celostne rešitve za vaše konferenčne sobe, dogodke in razstave.

Nadstandardna uporabniška izkušnja pri deljenju vsebin ter

Acord-92 d.o.o. , Stegne 13, enega 1000 Ljubljana prikaz več oken znotraj zaslona. +Operacijski 386 1 sistem 583 in72njihova 33 programska oprema myViewBoard, myViewBoard Manager, Universe … zagotavljajo do uporabnika prijazno izkušnjo, povezljivost in nadzor nad opremo.

Acord-92 d.o.o., Stegne 13, 1000 Ljubljana + 386 1 583 72 33

190

Dr. Janez Bogataj

Kako so živeli

uspešni podjetniki

pred sto leti Naš pogovor z etnologom dr.

Janezom Bogatajem poteka v ambientu rožnodolske Vile Zlatica. V njej sta muzejska zbirka, posvečena bivalni kulturi ljubljanskega meščanstva, in razstava o delu nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Pohištvo, osebni predmeti in slike v vili so večinoma iz zapuščine Hribarjeve hčere Zlatice. V Vili Zlatica je na ogled tudi predstava Miroslava Krleže V agoniji, ki nas popelje v obdobje po prvi svetovni vojni, v čas razpadanja do tedaj uveljavljenih družbenih norm. Ta kontekst ponuja izhodišče za prvo vprašanje, kdaj je Rožna dolina postala meščanska.

M

ed obema svetovnima vojnama se je Rožna dolina, ki je bila nekoč polna mlak in bajtarjev, kjer so prebivale predvsem žabe, preobrazila v urejeno in privlačno okolje. Bogati ljubljanski meščani so začeli postavljati vile v tem mirnem predelu mesta. Po drugi svetovni vojni je prišlo do družbenih sprememb in zamenjave družbenih slojev.

Meščanski razred je doživel zlom, na njihovo mesto pa je stopil tedanji vladajoči sloj, ki si je tukaj postavil hiše in vile. Zanimivo je, da se je ljubljanski turizem začel prav z urejanjem Rožne doline, kjer so ustanovili olepševalno društvo.

Kaj so bili značilnosti in znaki meščanstva v Sloveniji pred začetkom druge svetovne vojne?

Drama Miroslava Krleže odraža dramatične spremembe, ki so zaznamovale medvojno obdobje, predvsem zaradi transformacij, ki so se

Dr. Janez Bogataj

191

192

Dr. Janez Bogataj

začele že v 19. stoletju. Sredi 19. stoletja se začnejo močni premiki znotraj meščanstva, ki presega svojo prvotno pravno in socialno vlogo iz fevdalnih časov in postaja vse bolj gospodarska sila.

V Sloveniji pa je koncept meščanstva še posebej specifičen in kompleksen, morda zaradi tega, ker tudi danes nismo povsem razjasnili njegovega pravega pomena v zgodovinskem in družbenem kontekstu. Izraz »meščanstvo« je večplasten in zajema dve osnovni dimenziji: na eni strani opredeljuje prebivalce mesta, na drugi pa predstavlja določeno notranje dokaj raznoliko družbeno skupino. Znotraj te skupine namreč najdemo različne poklice, kot so podjetniki, trgovci, obrtniki, politiki, zakupniki in akademiki, ki v mestu ne le živijo, temveč tam tudi dejavno gospodarijo in prispevajo k njegovemu razvoju.

Čeprav slovenski meščani sprva niso imeli vodilne vloge na gospodarskem področju, pa so imeli ključno vlogo pri podpiranju in spodbujanju kulturne ustvarjalnosti.”

Kaj je opredeljevalo meščane v medvojnem obdobju?

Do sredine 19. stoletja so meščani predstavljali del mestnega prebivalstva z določenim pravnim statusom. Za pridobitev tega statusa so bili zahtevani posest, poroka ter dokazilo o obrti ali drugi gospodarski dejavnosti. Po prelomu s fevdalizmom so meščani pridobili več gospodarske in kulturne pomembnosti, kar je zaznamovalo njihov prispevek k družbenemu napredku. Meščanstvo ni bilo več pravni, ampak le še družbeni in gospodarski pojem.

Kakšen je bil vpliv meščanstva na slovenskem ozemlju v tem času?

Posebej v Sloveniji je bilo meščanstvo do konca prve svetovne vojne in padca Avstro-Ogrske pretežno nemško in je imelo velik gospodarski in politični vpliv. Po letu 1918 se je začelo preoblikovanje meščanstva, ki je postalo vse bolj slovensko, še posebej na političnem prizorišču.

To novo meščanstvo je sestavljalo več skupin, med katerimi so bili podjetniki, trgovci, obrtniki, uradniki, učitelji in profesorji ter tudi nekateri kmetje, ki so se gospodarsko in finančno povzpeli, kot so bili na primer nekateri zakupniki zemljišč.

Čeprav slovenski meščani sprva niso imeli vodilne vloge na gospodarskem področju, pa so imeli ključno vlogo pri podpiranju in spodbujanju kulturne ustvarjalnosti. Po letu 1945 je sledilo novo obdobje, v katerem so se kljub spremembam še vedno čutili vplivi meščanske kulture, kar sem doživljal tudi sam v družinskem okolju.

Kadar se je v 50. letih prejšnjega stoletja zbralo sorodstvo po očetovi strani, sem bil pogosto priča pogovorom v nemškem jeziku, še posebej, kadar so sorodniki za omizjem obravnavali politične teme, ki jih kot otrok nisem smel slišati.

Kako pa ste se kot otrok na to odzvali?

Vpliv šolskega sistema je bil tak, da sem ob poslušanju nemškega jezika izražal neodobravanje, saj sem ga povezoval z okupatorjem. Ampak to je nazoren primer, kako se je duh meščanske kulture na jezikovnem in še kakšnem področju ohranjal še nekaj časa po koncu druge svetovne vojne. Vendar sta nova politika in ideologija meščanstvo videli v negativni luči, kar je povzročilo njegov gospodarski in politični zlom. O meščanstvu po tem obdobju lahko govorimo le še kot o ostankih duha ali o družinskih skupnostih, ki so bile del tega okolja.

Kakšne značilnosti je imela meščanska družina v medvojnem obdobju? Kakšna je bila vloga žene v takšni družini?

Tipična meščanska družina je bila strogo patriarhalna. Ženske so bile predvsem žene, matere, skrbnice gospodinjstev, skrbele so za organizacijo dela v kuhinji in drugih prostorih. Odrejale so delo kuharicam, gospodinjskim pomočnicam ali deklam. Gospodarice so bile praviloma pri otrocih zadolžene za nadzor nad varuškami in včasih celo za zaposlitve domačega učitelja. Gospodinja meščanskega doma ni kuhala – njena vloga je bila določiti jedilnik ter skrbeti za estetiko mize in doma nasploh, medtem ko so za kuhanje imeli zaposleno kuharico. Meščani so svoje kulinarične navade razvijali tudi pod vplivom graščinskih in samostanskih kuhinj.

Prenos družinskih obrti in drugih pridobitnih dejavnosti na mlajše generacije je bil izključno po moški liniji, kar je razvidno iz podjetniških imen, kot je npr. »Novak in sinovi«. Nikoli nismo zasledili imen, kot je »Novak in hčerke«, kar kaže na to, da so moški prevladovali v poslovnih dejavnostih, ženske pa so opravljale vloge žene, matere in gospodinje.

V meščanskih družinah so se izrazi, kot sta »dekla« ali »služkinja«, v obdobju po koncu druge svetovne vojne nadomestili z izrazom »gospodinjska pomočnica«. Ta termin je bil bolj sprejemljiv za takratno družbeno ureditev. Stroga

Dr. Janez Bogataj

zasebnost in hkrati reprezentativnost sta bili dve skrajnosti meščanskega načina življenja.

Reprezentativnost se je odražala v grajenju in opremljanju meščanskih vil, ki so postale simbol prestiža, in v skrbno izbrani garderobi, ki je pogosto posnemala oblačilni videz na gradovih, torej pri pripadnikih druge družbene skupine.

Kako pa se je meščanstvo predstavljalo na zunaj?

Za zunanjo podobo in obnašanje so meščani skrbeli skrajno natančno. Oblačilni videz in sprehodi po promenadah, ki so predstavljali družabno prizorišče, so igrali ključno vlogo. V Ljubljani je bila znamenita promenada na Cankarjevi cesti in v Tivoliju, ki se je raztezala vse do Tivolskega gradu. Na promenadi je bilo mogoče srečati umetnike, ki so ustvarjali tenje – izreze profilov iz črnega papirja, ki so postali spominek ali pa del družbenega rituala. Promenada ni služila le razkazovanju, ampak tudi iskanju potencialnih življenjskih partnerjev.

Kar zadeva pravila obnašanja, so bila ta izjemno stroga in natančno določena. Še do druge svetovne vojne je bilo v navadi, da so pešci hodili po desnem delu pločnika, kar danes opazimo v nekaterih azijskih državah, kot je npr. Japonska.

193

Ta praksa je v povojni dobi doživela spremembe, kar je povzročalo veliko presenečenj, saj so starejši ljudje še vedno sledili stari navadi, ki pa v novem sistemu ni bila več niti razumljena niti upoštevana.

Kaj so bile glavne vrednote meščanske družbe?

Brez dvoma sta na vrhu seznama podjetnost in ekonomska uspešnost, ki je tudi določala družbeni položaj. Podjetnost in družbeni položaj sta bila osrednji vrednoti meščanske družbe. Zunanji pokazatelji statusa so bili oblačila in vedenje, kot je bilo npr. odhajanje na promenado, ki je bila priljubljeno zbirališče. Obiskovanje prvih kinematografov, gledališč in oper je bilo prav tako značilno za meščansko družbeno skupino, kjer je bila kultura del njihovega istovetnostnega izražanja.

Pravila lepega vedenja so bila strogo določena in so npr. vključevala geste, kot je dvigovanje klobuka v pozdrav. To se ni pričakovalo le pri srečanju z ženskami, ampak tudi z moškimi. Prav tako družinski obredi, kot so kosila in večerje, ki so včasih potekali v velikih, razkošnih prostorih. Moji stari starši, ki so stanovali v ljubljanskem Nebotičniku, so imeli zelo veliko

194

Dr. Janez Bogataj

dnevno sobo oz. jedilnico. Spominjam se zvonca za gospodinjsko pomočnico v jedilnici, ki je na poziv moje stare mame prinesla tople kostanje s smetano in mladim vinom. Po obisku grobov na dan spomina na mrtve smo se namreč vračali na srečanje sorodnikov.

Slovenska meščanska kultura je dajala velik poudarek družinskim vezem in izbiri primernih zakonskih partnerjev iz ustreznih družbenih slojev. Nepričakovana in nezaželena izbira partnerja iz nemeščanske družine je lahko povzročila zgražanje sorodstva. Tak je bil primer moje mame, ki je zlasti prva leta po poroki od sorodstva okusila marsikaj.

Izobrazba in obvladovanje tujih jezikov sta bila prav tako pomembna znaka meščanskega sloja.

Meščani so si prizadevali za pridobitev vsaj srednješolske izobrazbe, mnogi pa so si želeli tudi

Spominjam se zvonca za gospodinjsko pomočnico v jedilnici, ki je na poziv moje stare mame prinesla tople kostanje s smetano in mladim vinom.”

nadaljevati študij. Otroci uspešnih meščanov so imeli priložnost študirati v tujini, pogosto na Dunaju. Drugi so se odpravili v ugledna univerzitetna mesta, kot sta Milano in Praga, čeprav je bilo takšnih primerov razmeroma malo.

Nemščina je bila temeljni jezik, ki se ga je učilo, včasih pa so se na željo staršev otroci učili tudi francoščino.

Kako pa je bilo s klubi in združenji, kjer so se meščani zbirali?

Društva, združbe, klubi in omizja so bili pogosti in mnogokrat so bili člani tudi ribiči in lovci. Še posebej po prvi svetovni vojni se je razširilo postavljanje počitniških, lovskih in ribiških hiš. Iz lastne družinske zgodovine lahko povem, da je moj ded pred drugo svetovno vojno večkrat organiziral tako imenovani izlet v meglo. Zanj je določil čas in kraj zbiranja, vendar končni cilj ni bil znan. Vsak postanek na poti je predstavljal prijetno presenečenje, bodisi kulinarično bodisi v obliki zabavnega programa, nekega nastopa, skeča. Na koncu je sledila pojedina, ki jo je pripravila babica s služkinjo. Ko se je začelo moško veseljačenje, sta na dedov poziv babica in služkinja morali oditi domov v mesto.

Dr. Janez Bogataj

Kdo so bili ključni podjetniki v času med obema vojnama Med številnimi podjetniki so bili npr. Rado Hribar, Josip Benko, Franjo Sirc … Spadajo v sam vrh slovenskega meščanstva in podjetništva. Viktor Naglas, na primer, je bil vodilni proizvajalec pohištva v Ljubljani, ki je slovel tudi po izdelavi ukrivljenega pohištva. Od sredine 19. stoletja je veljalo, da mora meščanska družina, ki da kaj nase, imeti kakšen kos Naglasove notranje opreme. To je bil opredmeteni dokaz, da si kot meščani to lahko privoščijo, imajo dober okus in občutek za kakovost.

Med znanimi nemškimi meščani tega obdobja je izstopala družina Schneider - Verovšek. Družina je bila lastnica največje in najbolj znane trgovine z železnino, gradbenim materialom ter obrtnimi in poljedelskimi stroji v takratni Ljubljani. Bila je pojem tehnične trgovine in je med Ljubljančani uživala velik ugled. Na teh temeljih je bilo leta 1949 z vladno odločbo ustanovljeno Trgovsko podjetje železnina Ljubljana, ki se je leta 1956 preimenovalo v Metalko.

Josip Slavec je bil gradbeni mojster, ki je npr. zgradil prvo betonsko cesto iz Ljubljane do Kranja. V načrtu je bilo betoniranje ceste vse do Bleda.

Peter Majdič z mlinom v Kranju.

Rodbina Vošnjak je bila znana s svojo usnjarno v Šoštanju. Vošnjakova vila je z imenitno notranjo opremo znana po tem, da je v njej ohranjena ena najstarejših masažnih prh pri nas.

V političnem smislu je izstopal župan Ivan Hribar, čigar sorodniki so imeli posestvo na Zgornjem Brniku, kjer je danes Hiša kulinarike Jezeršek. Ta kmetija je bila znana tudi po tem, da so bili med prvimi, ki so gojili šparglje in beluše. Pred leti je družina Jezeršek kupila to domačijo in ustvarila hišo kulinarike. Ohranila je tudi izvirno pohištvo in drugo notranjo opremo, ki zdaj krasi prenočitvene in gostinske kapacitete.

V Mariboru je med industrialci izstopal Josip Hutter, ki je svojim delavcem zgradil stanovanjski blok – ta je danes med najbolj luksuznimi v mestu. V bloku je postavil tudi električno dvigalo, ki

195

je eno najstarejših na Slovenskem.

Treba je omeniti tudi Slamičevo mesarijo v Ljubljani, ki je bila znana po kakovostnih mesnih izdelkih. Slamič je bil neke vrste predhodnik današnje pozitivne ulične prehrane (angl. positive street food), saj je že med obema vojnama s prilagojenim avtomobilom prodajal priljubljene mesne izdelke, kot so bile hrenovke, debrecinke in kranjske klobase.

Tudi moj ded, ki se je najprej izšolal za livarja pri ljubljanskem livarskem podjetju Samassa in kasneje za elektrotehnika na Dunaju, je po vrnitvi z Dunaja ustanovil svoje elektrotehnično podjetje. Med uspešnimi podjetnicami v Ljubljani je bila tudi moja babica, ki je vodila uspešen modni salon za spodnje in posteljno perilo, pogosto okrašeno z ročno izdelanimi idrijskimi in žirovskimi klekljanimi čipkami.

Med njenimi strankami so bile številne meščanske družine in kraljeva družina v Beogradu.

Ti in še številni drugi posamezniki so bili več kot le gospodarski akterji – bili so nosilci družbenih sprememb in inovacij, ki so jih uresničevali s svojimi podjetji in osebnimi zgledi. Njihovo dediščino je mogoče občutiti še danes, saj je veliko teh zgodb ohranjenih v družinskih anekdotah, arhivskih dokumentih in celo muzejskih eksponatih. Precej razvito je tudi raziskovanje meščanske kulture in življenjskega sloga.

196

Pogovor

Z Ivo Krajnc Bagola se dobiva v Mestnem gledališču ljubljanskem – MGL, ki ga pravzaprav razume kot svoj drugi dom. Ob aromatični kavi v prijetnem kotičku gledališke kavarne spoznamo Ivo kot iskrivo in strastno igralko. V pogovoru o njenem umetniškem ustvarjanju odpre vrata svojih igralskih začetkov. Prvih igralskih korakov se spominja kot svetlikajoče iskrice, ki je osvetlila njeno igralsko pot.

Pogovor

197

Iva Krajnc Bagola:

»Želela sem si študirati medicino in postati psihiatrinja«

U

trinki iz njenega življenja naju vodijo skozi labirint njene ustvarjalnosti, kjer ima vsaka vloga svojo zgodbo, posvečeno strasti do igre in življenja na odru na eni strani in privlačne ženske, predane mame in žene na drugi.

Iva srkne požirek kave in odpre vrata svoje mladosti. Spomini sežejo v čas, ko je kot prvošolka učiteljici na uho zaupala svoje sanje, da si želi postati igralka in pevka. Vendar pa se je življenjska pot izkazala za zavito in polno presenečenj.

Po končani gimnaziji je sledila odločitev, da se vpiše na medicinsko fakulteto – z željo postati psihiatrinja. Ta odločitev je bila globoko zakoreninjena zaradi travmatične izkušnje iz otroštva, ki jo je doživljala ob bratu, rojenem z duševno motnjo. Ta izkušnja ni zaznamovala le nje, temveč je pustila pečat na vsej družini. Iva je zato želela dejavno sodelovati pri bratovi poti do ozdravitve in normalnega življenja.

Vendar pa je usoda imela drugačne načrte. Na poti do želene medicinske fakultete se ji je zgodila nepričakovana ovira. Manjkala ji je le ena točka na maturi, kar je pomenilo, da ni bila sprejeta na študij medicine. A kot pravi, je usoda želela, da je brez večjih težav opravila sprejemne izpite na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in – kot se pošali – preostalo je zgodovina.

»Vlog v gledališču si ne izbiram sama,« nam zaupa, »ampak nam jih določi vodstvo gledališča.« Takoj po končani akademiji je Iva stopila pred velik izziv.

Zaigrala je v izjemno zahtevni igri Ognjeni obraz.

A to je le ena od epizod v bogatem mozaiku njenih ljubših predstav. Med njimi izstopa tudi kultna vloga Lolite, kjer je blestela, ko je igrala najstniško dekle. Ena od ljubših vlog na njeni umetniški poti pa je tudi vloga gospe Smith iz Plešaste pevke, kjer je z izjemno interpretacijo obogatila svoj lik in je trenutno tudi njena najbolj sveža upodobitev.

Iskreno priznava, da je komedija zanjo eden izmed najzahtevnejših žanrov. Zahteva ne le igralčevo intelektualno in psihološko angažiranost, temveč tudi občutek za ritem in čas. »Komedija je resna zadeva,« doda z nasmehom in hkrati poudarja svoje spoštovanje do kompleksnosti tega žanra.

Prav zato nagrado žlahtna komedijantka sprejema z veseljem in ponosom.

“Komedija je resna zadeva.”

»Čarobno gledališče«

V gledališču Ivo najbolj pritegnejo preobrazbe, ko se prelevi in vživi v različne vloge. »Ta proces je kot čarovnija,« poudarja, »ko prestopim prag odra, postanem nekdo popolnoma drug in to je neprecenljiv občutek umetniške svobode.« Ni pa gledališče le enosmerna pot – gledališko ustvarjanje doseže svoj vrhunec šele v stiku z občinstvom. »Odziv gledalcev je tista magična sestavina, ki napolni oder s čustvi in poveže umetnika z občinstvom,« pravi Iva.

Gledališče je moj kruh, film je češnja na torti

»Medtem ko je gledališče moj vsakodnevni kruh, je film češnja na torti,« prizna Iva. Želela pa bi si še

198

Pogovor

več filmskih vlog, a takoj izpostavi težavo majhnega slovenskega trga. »Idealna kombinacija zame bi bila ta hip, da bi bilo teh češenj več.« Še posebej živ pa je spomin na njeno vlogo Simone v filmu Varuh meje, saj je bila za vlogo večkrat nagrajena in jo je zaznamovala kot izjemno filmsko ustvarjalko. Nagrada ji je kot igralki razprla krila ustvarjanja.

S ponosom pa se spominja še enega vrhunca svoje kariere – nagrade Shooting Star za obetavno mlado igralko na 56. Berlinskem filmskem festivalu, ki jo je prejela za svojo izjemno vlogo Marjane v filmu Ljubljana je ljubljena. Ta prestižna nagrada je za Ivo predstavljala ne le piko na i, temveč tudi zaključeno celoto njenega dotedanjega umetniškega ustvarjanja. Nekaj let kasneje pa ji je sodelovanje z Mikijem Manojlovičem v filmu Besa prineslo novo priznanje – Fipresci, ki ga podeljujejo novinarji in kritiki, za glavno vlogo Leje. Tudi to priznanje ima v Ivinem ustvarjalnem delovanju posebno mesto. »Ne stavim na svoj videz. Moja igralska pot ni tlakovana z zunanjostjo ali lepoto. Nasprotno, zaradi svojega videza sem se v preteklosti srečevala z marsikaterimi izzivi. Spomnim se besed nekega režiserja, ki mi je dejal: 'Potrebujemo bolj zdrapano igralko.' V mlajših letih sem se zato morala veliko dokazovati, kar me je kdaj tudi prizadelo.

Gledališče je postalo moje zatočišče, saj mi je nudilo raznolike vloge – od ubogih, trpečih in pohabljenih do zapeljivih, karizmatičnih in usodnih žensk.

Ko jo vprašam, kako daleč bi šla v igralski preobrazbi, se iskreno zasmeji. »Doslej se še nisem soočila z izrazitimi ekstremi,« vendar z iskro v očeh poudari: »Z veseljem bi sprejela tak izziv. Umetnost preobrazbe v vlogah je zame vir navdiha in mojstrstva, ki ga z veseljem raziskujem.«

Živimo v času, ko nenehno hitimo, kot da smo na vlaku, a kdaj pa kdaj se je treba ustaviti, izstopiti iz drvečega vlaka.”

Dotakneva se tudi njenega prihodnjega igralskega ustvarjanja. »Hrepenim po nadaljevanki, ki bi ponudila močan ženski lik.« In ob tem se spomni še ene epizode iz svojih začetkov, ko je sijala v seriji Čokoladne sanje. V januarju pa jo lahko pričakujete v slovenski humoristični seriji Ja, Chef!, kjer boste lahko doživeli novo stran njenega igralskega izraza.

Kultura družbo bogati

Kultura je dragocen adut družbe, ki jo obogati in ji doda globino. Vendar se moramo zavedati, da je družba resnično močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen.

Odnos države do kulture se spreminja v skladu

s političnimi tokovi in vladnimi garniturami. Ta nenehna dinamika vzponov in padcev odraža odnos do kulturne dediščine ter umetniškega izraza.

Ključnega pomena je, da podpora kulturi ne izvira le iz države, ampak tudi iz lokalnih oblasti. Župan Janković sicer ima posluh za kulturo in umetnost, pa vendar ni napak, če bi si lahko zaželela še nekaj več posluha zanjo. Govorim predvsem zato, ker je ustanovitelj MGL Mestna občina Ljubljana. Manjka nam večji prostor tako za vaje kot za večje produkcije. Upam, da se bo v prihodnje glede tega kaj premaknilo. Le s skupnimi prizadevanji lahko dosežemo večji razcvet kulture, ki koristi vsem državljanom in ustvarja bogatejše kulturno okolje.

Le s skupnimi prizadevanji lahko dosežemo večji razcvet kulture, ki koristi vsem državljanom in ustvarja bogatejše kulturno okolje.

Diagnoza: izgorelost

Izgorelost je zaznamovala Ivino družino. Postavila jim je ogledalo, v katerem so zazrli temne plati sodobnega tempa življenja. »Živimo v času, ko nenehno hitimo, kot da smo na vlaku, a kdaj pa kdaj se je treba ustaviti, izstopiti iz drvečega vlaka.« »Tudi sama sem hodila pot po robu izgorelosti. V današnjem hitrem tempu življenja je veliko prekarnih delavcev, ki se borijo, da preživijo. Te stiske so globoko travmatične in puščajo posledice. Ob Aljoševi izgorelosti sem se počutila nemočno. Sprva sem bila presenečena, vendar je postalo očitno, da gre za bolezen. Bilo me je strah. Nisem vedela, kako pristopiti. Bili so trenutki, ko sem mislila, da se bom tudi sama zlomila. Hči je bila še majhna, Aljoša pa je doživljal svoj vrh izgorelosti. V gledališču so me čakali zahtevni projekti. Kljub temu sem bila prisiljena prevzeti družinsko breme na svoja pleča. V tistem trenutku sem morala zavarovati vse tri, nas kot družino. Bilo je stresno. Da smo se rešili krempljev te zahrbtne bolezni, smo morali na novo postaviti družinsko dinamiko, opustiti nekatere navade in razvade ter v svoj vsakodnevni ritem vpeljali čas zase, kar je prineslo dobre sadove, tudi v partnerskem odnosu. Z možem se pogovarjava o težavah, učiva se iz izkušnje in zdaj živiva polnejše življenje.« Iva in Aljoša veljata za zelo skladen par, ki uživa v potovanjih in kulinaričnih užitkih. »Zelo radi potujemo. Kar vas bo pa morda presenetilo … z avtodomom, najraje raziskujemo Italijo in Francijo.« Baterije pa si napolnijo na grškem otoku Lefkada. »To je naš rajski kotiček, kjer najdemo svoj mir.«

200

Dobro počutje in zdravje

Naj vaše zdravje ne bo vaša zadnja skrb. Kaj

lahko sami naredite zase?

Pogovor s prof. dr. Davorino Petek, dr. med., specialistko družinske medicine in predavateljico na ljubljanski medicinski fakulteti, zdravnico v Zdravstvenem zavodu Zdravje, o stebrih dobrega počutja in duševnega zdravja. O pasteh, ki prežijo na podjetnice in podjetnike zaradi stresa. Predvsem pa o tem, kaj je največ, kar lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo sami.

Dobro počutje in zdravje

K

akšni so simptomi in posledice dolgotrajnega stresa?

Dolgotrajen stres je negativen za človekovo telo in je v nasprotju s pozitivnim stresom, ki motivira ter daje energijo za premagovanje izzivov in doseganje ciljev. Negativen stres slabi človeka in se izraža na tri načine: prek telesnih težav, duševnih ali psiholoških motenj ter vedenjskih težav.

Telesne težave vključujejo številne simptome, ki se med ljudmi v stresu razlikujejo. Nekatere od teh so glavobol, utrujenost, motnje spanja, bolečine v križu, palpitacije, pritisk v prsih, povišan krvni tlak, vrtoglavica, omotica, negotovost, prebavne motnje od driske do zaprtja, težave z želodcem in pogoste respiratorne infekcije.

Psihološke težave obsegajo slabšo zbranost, anksioznost oziroma dolgotrajno zaskrbljenost, občutke nemira, jezo, pozabljivost, nezadovoljstvo, žalost, depresivnost, lahko tudi sklop izgorelosti.

Vedenjske težave se lahko kažejo kot spremembe v prehranjevanju, izbruhi jeze, socialna izolacija, težave v odnosih, zloraba drog in alkohola ter povečano kajenje.

Skupaj tvorijo kompleksen nabor simptomov, ki kažejo na škodljiv vpliv dolgotrajnega stresa na posameznika.

Kaj priporočate, kako uspešno obvladovati stres, predvsem v poslovnem okolju?

Kar lahko poslovneži storijo za krepitev samega sebe in uspešno obvladovanje stresa, vključuje različne metode zdravega življenjskega sloga, kot so redna telesna aktivnost, uporaba sprostitvenih tehnik, druženje, čas za družino in prijatelje, hobiji, zadostno spanje, zdrava prehrana ter izogibanje tobaku, alkoholu in prepovedanim drogam.

Smisel za humor je tudi pomemben, saj se pogosto izgubi v težkih obdobjih.

Omenili ste spanje – koliko ga potrebujemo in kako stres vpliva na spanec?

Spanje je mogoče količinsko opredeliti, običajno priporočamo od sedem do osem ur spanja, vendar je to precej odvisno od vsakega posameznika.

201

Nekateri ljudje potrebujejo več, drugi manj. Predvsem pa stres pogosto povzroči motnje spanja, kar je zelo občutljivo področje. Pogosto sprašujem menedžerje, kako spijo, saj se motnje spanja, kot so težave z uspavanjem, prebujanjem ali zgodnjim zbujanjem, hitro pokažejo kot znak stresnega odziva.

Večina ljudi potrebuje od sedem do osem ur spanja, čeprav obstajajo izjeme. Občutek, da mnogi lahko delujejo z minimalnim številom ur spanja, je lahko zavajajoč za tiste, ki potrebujejo več, vendar je pomembno poudariti, da za spanje nikoli ni škoda časa. Vedno več raziskav to potrjuje. Če se ljudje počutijo dobro v svoji koži in spijo le nekaj ur, so to srečneži in bolj izjeme.

Pravijo, da je nočni čas, še posebej pred polnočjo, ključen za kakovosten spanec. Spanje je biološko vezano na temo, zato je spanje ponoči priporočljivo. Pozno spanje, ki se začne v jutranjih urah, ko je že svetlo, ni idealno.

V zvezi s tehnikami za izboljšanje spanja in sproščanja so zelo priljubljene in razširjene različne vaje, kot so meditacija in dihalne vaje. Teh tehnik se lahko vsak sam nauči in jih usvoji, vendar je za to potrebna določena mera treninga lastnega telesa in osredotočenosti. Poleg tega so znane tudi druge telesne aktivnosti, ki so izrazito sproščujoče, kot sta joga in tai chi, ter masaže in druge oblike sprostitve. Če pa lahko predlagam specifične tehnike za umiritev, bi bile to dihalne vaje, meditacija, joga, tai chi in masaže.

Kakšen vpliv ima prehrana na našo sposobnost obvladovanja stresa?

Prehrana ima izjemno pomemben vpliv na dobro počutje in duševno zdravje, enako kot telesna aktivnost in spanje. Slaba prehrana lahko poveča učinke stresa na telo.

V trenutno stresnem obdobju, zlasti za vodilne menedžerje, podjetnike in podjetnice, ki se spopadajo s koncem leta, lovijo cilje ter so izpostavljeni povečani delovni obremenitvi in negotovemu okolju, je prehrana še posebej pomembna.

Predlagam, da se osredotočijo na kakovostno sestavo hrane in uravnotežen prehranski režim.

Stresno obdobje lahko vpliva na prehranske navade, kar vodi do izpuščanja obrokov in nepravilnega vnosa živil. Zato je ključno, da se dan začne z uravnoteženim zajtrkom ter nadaljuje z rednim in pravilnim prehranjevanjem.

202

Dobro počutje in zdravje

Pravilno razporejeni in zadostni obroki so ključni, zlasti v stresnih obdobjih. Priporočljivo je imeti tri glavne obroke dnevno, dopolnjene z dvema zdravima prigrizkoma. Sestava hrane naj sledi principom zdrave prehrane, ki vključuje živila, bogata z vlakninami, zelenjavo, nenasičene maščobe in omejitev mastne hrane.

Vlaknine so še posebej pomembne, saj upočasnijo prehod glukoze v kri, s čimer pomagajo ohranjati stabilno raven glukoze, kar je bistveno za dobro delovanje možganov. Zdravi prigrizki, kot so oreščki, polnozrnate žitarice in sveže sadje, so boljša izbira kot predelana hrana iz avtomatov.

Kaj svetujete glede telesne aktivnosti?

Telesna aktivnost je ključnega pomena za dobro zdravje in počutje. Splošno priporočilo je vsaj 150 minut telesne aktivnosti na teden, kar ni posebej veliko. Ob tem je priporočljivo biti telesno aktiven vsak dan. Zlasti zelo zaposlenim menedžerjem svetujemo, naj izkoristijo vsako priložnost za fizično aktivnost, tudi če je to le deset minut hoje ali uporaba stopnic namesto dvigala. Kratke aktivnosti, kot je hiter skok v fitnes za 15 minut, so prav tako koristne.

Za telesno zdravje so pomembne različne vrste aktivnosti: aerobna vadba, ki poveča srčni utrip, vaje za moč mišic in raztezanje. Vse to ima različne pozitivne učinke, vključno z izboljšanjem telesne stabilnosti in ravnotežja. Najboljša izbira za aerobno aktivnost je tista, ki ustreza posameznikovim interesom, ne glede na to, ali gre za hojo, kolesarjenje, skupinski šport, tenis, sobno kolo ali fitnes z osebnim trenerjem.

Tudi hidracija je zelo pomembna in jo je treba vzdrževati skozi ves dan, saj lahko dehidracija povzroči občutek lakote. Način uživanja hrane prav tako vpliva na naše počutje – skupno uživanje obrokov in sproščeni obroki lahko povečajo zadovoljstvo s hrano in prispevajo k boljšemu počutju.

Sama opažam, da se sodobni podjetniki zelo zavedajo pomena zdravega življenja. Mnogi pravijo, da obvladujejo stres na različne načine ter skrbijo za dovolj spanja, redno telesno aktivnost in zdravo prehrano. Ljudje so ugotovili, da sta telesna in duševna sposobnost ključni za ustvarjalno in odgovorno delo.

Prav tako je treba biti zmeren pri uživanju kofeina.

Kava je poživilo, zato je priporočljivo, da je ne pijemo po 16. uri. Ta nasvet dajejo tudi strokovnjaki in nevrologi, ki se ukvarjajo s spanjem. Nekateri, ki gredo bolj zgodaj spat, bi morali kavo opustiti še uro prej. Ostanejo torej jutranje, dopoldanske in zgodnjepopoldanske ure za uživanje kave. Natančno število skodelic kave, ki velja za užitek in ne zlorabo, ni določeno, vendar zaužitje več kot dveh ali treh skodelic na dan lahko vpliva na spanje.

Kaj pa odklop od dela in digitalno razstrupljanje?

Stalna povezanost z mediji, predvsem s telefonom, je značilna za celotno populacijo. To velja tudi za podjetnike, ki so neprekinjeno v stiku s tem, kar se dogaja. Nenehna povezanost in dosegljivost, stalna odgovornost in odločanje postajajo velika težava, saj vodijo v prepričanje, da moramo biti vedno na razpolago. Digitalno razstrupljanje pomeni, da si namerno vzamemo krajša obdobja, ko nismo dosegljivi in se ne ukvarjamo z elektronskimi mediji. To se je izkazalo za zelo pomembno, saj omogoča, da se človek umiri, kar posledično vodi do boljše zbranosti in bolj osredotočenega dela.

Neprestano spremljanje informacij nas namreč tudi zelo dekoncentrira in povzroča, da delamo več stvari hkrati, kar pa pogosto pomeni, da nobene ne opravimo tako temeljito, kot bi bilo treba. To stalno hitenje in preobilje informacij lahko nekaterim ljudem ustrezata, saj zmorejo opravljati več stvari hkrati, medtem ko je drugim to težje. Vendar to ne pomeni, da niso sposobni učinkovito opraviti dela, le da imajo drugačen sistem. V resnici večini ljudi neprestan multitasking ne ustreza in ne koristi.

Pomembno je tudi vnašanje vitaminov in mineralov skozi zdravo, mešano prehrano, ki naravno vsebuje vitamine (A, E, C) in minerale (baker, cink, mangan).

Enkrat letno opravljen sistematski ali menedžerski pregled je zadosten, če ne pokaže posebnosti.

Zeleni čaj ima številne pozitivne učinke in se na splošno ne šteje za škodljivo živilo, podobno kot kava. Težava nastane, ko se ga pije v večernih urah, saj lahko vpliva na budnost. Nekateri kljub temu pijejo zeleni čaj zvečer in še vedno dobro spijo, drugi pa ne, saj je tudi vpliv kofeina na posameznika individualen. Kava ima tudi tolerančni učinek – če jo pijemo v velikih količinah, se telo nanjo navadi. Znano je, da se po kavi poviša krvni tlak, vendar je ta vpliv kratkotrajen in ne povzroča trajne hipertenzije.

Kakšen pa je pomen oddiha in kako ga najbolje izkoristiti?

Vsaj enkrat letno si moramo vzeti vsaj dvotedenski oddih. To je minimum, ki omogoča pravi odklop. Kratki tedenski oddihi ali podaljšani konci tedna so prav tako koristni.

Dobro počutje in zdravje

Odklop nam omogoča nekakšno resetiranje in ukvarjanje z drugimi aktivnostmi, kar znižuje raven negativnega stresa. To sicer ne nastopi takoj, saj se telo sprošča postopoma. Menjava okolja je pri tem zelo koristna, saj prekine povezavo z vsakdanom. Mnogi podjetniki opazijo, da če ostanejo v domačem okolju in načrtujejo odklop, se hitro ponovno zapletejo v delo. Menjava okolja ali rutine, kot je počasnejše vstajanje in zajtrkovanje, ter opravljanje drugačnih aktivnosti sta pomembna za duševno ravnovesje, dobro razpoloženje, sprostitev in okrepitev telesa.

Kaj početi na oddihu, je odvisno od posameznika.

Nekateri si želijo samote in tišine na osamljenem otoku, drugi imajo raje adrenalinske aktivnosti, ki jih sproščajo in jim predstavljajo izziv. Tretji pa uživajo v duhovnih dejavnostih, branju ali kulturnih dogodkih. Podjetniki imajo običajno veliko idej o tem, kaj jih izpolnjuje. Pomembno je, da sledijo temu, kar jim prinaša zadovoljstvo. Prav tako je koristna neka mera samoanalize, da ugotovijo, kako se počutijo in kako določena prostočasna dejavnost vpliva na njihovo življenje in delovno sposobnost.

Kako prepoznati izgorelost? Kakšni so znaki in kako se nemudoma odzvati?

Izgorelost ima medicinsko šifro, vendar ni opredeljena kot bolezen. Gre za skupek sindromov, ki

203

Izgorelost je stanje fizične in psihične izčrpanosti, ki ga spremljajo vedenjske spremembe, kot so občutek zmanjšane uspešnosti in sprememba lastne identitete. so lahko podobni simptomom nekaterih bolezni ali duševnih motenj. Izgorelost je stanje fizične in psihične izčrpanosti, ki ga spremljajo vedenjske spremembe, kot so občutek zmanjšane uspešnosti in sprememba lastne identitete.

V vprašalnikih o znakih izgorelosti je eden od dobrih pokazateljev izguba humorja. Drugi znaki vključujejo cinizem, pretirano kritičnost, izgubo veselja do dela, razdražljivost, nepotrpežljivost in občutek, da se moramo prisiliti k delu. Sodelavci in stranke lahko opazijo spremembe v obnašanju, kar je lahko pomembna povratna informacija.

Drugi simptomi vključujejo pomanjkanje energije, težave z zbranostjo, zmanjšano zadovoljstvo z delom, občutek razočaranja, večjo porabo alkohola in kave ter več kajenja. Velikokrat se občutek manjše učinkovitosti in uspešnosti poskuša

204

Dobro počutje in zdravje

kompenzirati s povečanim tempom in dodatnimi urami dela, kar vodi v začaran krog stopnjevanja izgorelosti.

Na telesni ravni se lahko pojavijo glavoboli ter želodčne in črevesne težave. Simptomi izgorelosti so prisotni na telesni, duševni in vedenjski ravni. Če se pojavijo v polni meri, je to stanje lahko težko in dolgotrajno, saj se običajno dolgo razvija in je bilo spregledano. V takem primeru je strokovna pomoč nujna, včasih so potrebna zdravila, predvsem pa je nujna sprememba načina življenja, percepcije življenja, pomena dela in lastne uspešnosti. To so dolgotrajni procesi. Izgorelost ljudi – tudi menedžerje – prestraši in jih opozori, da so potrebne določene spremembe v njihovem življenju.

Vsaj enkrat letno si moramo vzeti vsaj dvotedenski oddih. To je minimum, ki omogoča pravi odklop. Kratki tedenski oddihi ali podaljšani konci tedna so prav tako koristni.

Kaj pa izgorelost v delovnem okolju?

Ključno je imeti zanesljivo ekipo in učinkovito upravljanje, kjer veš, komu lahko zaupaš določene naloge. Tako se ne obremenjuješ s prevelikim številom delovnih zahtev, ki niso primerne za eno osebo. Pomembno je organizirati delo, biti uspešen ne samo v tem, kar sam opravljaš, ampak tudi v vodenju skupine ljudi. Znati moraš oceniti, komu lahko zaupaš naloge, da se sam lahko osredotočiš tudi na svoje ravnovesje in življenje. To je tako »tehnično« povedano, vendar v resnici gre za to, da imaš čas za delo, zase in za svoje ljubljene, s čimer vzdržuješ ravnotežje v življenju.

Dejstvo je, da morajo menedžerji sprejemati številne odločitve glede upravljanja, vodenja in izvajanja dejavnosti in da do tega pristopajo s talentom, znanjem, izkušnjami in energijo v svoji lastni individualnosti. Morda je dobro vložiti čas tudi v to, da ugotovimo, kako bomo obvladovali svoje celotno poslovno delovanje.

Katere vitamine, minerale in prehranska dopolnila bi priporočili, zlasti v zimskih mesecih?

Vitamin D je zagotovo pomemben, še posebej v zimskih mesecih, ko je sonca malo in smo večinoma oblečeni, kar preprečuje naravno sintezo vitamina D v telesu. Zato je potreben dodatek.

Pomembni so tudi vitamini skupine B in vitamin C, ki deluje kot preventiva proti respiratornim infekcijam. Prav tako se pogosto priporoča dodatek omega-3. Mikroelementi in minerali, kot sta cink in magnezij, so prav tako zaščitni – magnezij na primer dobro deluje na umirjenost.

Kako pogosto priporočate obisk osebnega zdravnika?

Enkrat letno opravljen sistematski ali menedžerski pregled je zadosten, če ne pokaže posebnosti. V primeru, da so ugotovljene posebnosti, na primer visok holesterol, se temu posveti večja pozornost in se po potrebi zdravi z zdravili ali samo nefarmakološkimi ukrepi. V takem primeru so potrebni pogostejši posveti pri zdravniku.

Ključno vlogo pri osebnem zdravju ima osebni zdravnik, tudi pri menedžerjih. Pri duševnem zdravju se lahko najprej obrnejo na osebnega zdravnika, če pogovor z osebnim zdravnikom razkrije kompleksnejše težave, pa lahko sledi pregled pri psihiatru ali psihologu. Na voljo so različni strokovnjaki za duševno zdravje, ki obvladajo različne psihoterapevtske tehnike in pristope, poučujejo sprostitvene tehnike ter ponujajo življenjski in poslovni coaching. Pomembno je, da je izbor strokovnjaka dober, saj je na trgu veliko ponudbe, ki ni nujno kakovostna.

Pri izbiri terapevta so pomembna tudi osebno ujemanje in specifična področja, s katerimi se terapevt ukvarja. Za pristop k nekaterim začetnim težavam, npr. anksioznosti, napetosti in utrujenosti, lahko veliko storimo že v zgodnji fazi z učenjem tehnik sproščanja, analizo načina razmišljanja ter samoanalizo prioritet in ciljev v življenju.

Strokovna oseba je na tej poti zelo dobrodošla. Če menedžer čuti potrebo po npr. razmisleku glede odnosa do dela in življenja, pa nima posebnih drugih težav, je tudi lahko zelo koristno, da poišče svetovalca. V Ameriki je na primer že dolgo običajno, da imajo ljudje »svetovalca za dušo« za življenje, polno stresa.

206

Moda

Kultna italijanska blagovna znamka Colmar se je rodila leta 1923, ime zanjo je nastalo iz priimka in imena »COLombo MARio«, ustanovitelja majhnega družinskega podjetja iz italijanske Monze

Colmarjevih 100 let presežkov v športni

inovativnosti in večni eleganci Trdne družinske vezi so temelj uspeha blagovne znamke Colmar

SINONIM ZA INOVATIVNOST, VZDRŽLJIVOST IN TRAJNOST

Sto let zavezanosti odličnosti je za družinsko podjetje, ki ga sedaj vodi že četrta generacija, velik dosežek. Slalomiranje med izrednimi razmerami turbulentne preteklosti – leta 1929 finančna kriza, kmalu zatem druga svetovna vojna, pravkar končana pandemija, na obzorju pa že podnebne spremembe, energetska kriza in inflacija – ga niso in ga ne bodo ustavile. Italijanski Colmar se z razvojno vizijo in predanostjo poslanstvu uspešno kosa z mnogimi

izzivi že 100 let. Pomembna gradnika podjetja, ki je od začetka do danes v 100-odstotni družinski lasti in z močno zastopanostjo družinskih članov v vodstvenih procesih, sta zanesljivost in inovativnost.

Protagonist med proizvajalci vrhunskih smučarskih in prostočasnih oblačil tako ostaja trdno zasidran v areni ustvarjalne svobode, estetske rasti in finančne uspešnosti. Predanost snegu ima v DNK-ju, zadnjih dvajset let pa funkcionalne materiale in elegantne kroje, podpisane z brezčasno klasiko, načrtno širi v urbano modo in trajnostne koncepte.

Moda

Največji uspehi šampiona Ivice Kostelića so povezani s Colmarjem

207

Z ROKO V ROKI Z VRHUNSKIMI ŠPORTNIKI

Če se ozremo nazaj, na stvaritve italijanske blagovne znamke prestižnih oblačil Colmar, ne moremo mimo navdihov ekipe oblikovalcev, med katerimi do danes modno galaksijo presegajo s tehnično daleč najbolj izpopolnjenimi smučarskimi oblačili. Že četrta generacija družine Colombo tesno sodeluje z vrhunskimi športnicami in športniki. Ni skrivnost, da pri razvoju oblačil za vrhunske športnike prisluhnejo njihovim idejam in jih dosledno upoštevajo. Pod uradnim pokroviteljstvom Colmarja poleg slovenske smučata še italijanska in francoska smučarska reprezentanca.

ZGODOVINSKI PRELET TREH NAJPOMEMBNEJŠIH COLMARJEVIH MEJNIKOV

»Izdelano v Italiji« je sinonim za izjemne, pogosto manj znane zgodbe o družinah, intuiciji, delu in viziji. Iz teh delcev je stkana Colmarjeva matrica.

Ime blagovne znamke je akronim imena in priimka ustanovitelja, Maria Colomba, in je obveljal vse do danes. Prvi izdelek, ki sta ga ustvarila zakonca Colombo, še ni bilo oblačilo, temveč klobuk. Monza, od koder izvira družina Colombo, leži na obrobju Milana, v 30. letih prejšnjega stoletja pomembnem evropskem tekstilnem centru, specializiranem za klobuke in gamaše.

70. leta 20. stoletja – legendarni Gustav Thoeni, Piero Gros in Erwin Stricker

Colmar kot sinonim za smučarska oblačila

Sledila je razširitev proizvodnje v kombinezone iz odpadnih tkanin za delavce na bencinskih črpalkah, pri čemer sta zakonca nevede uporabljala koncept recikliranja, kar je dandanes trend v proizvodnji tekstila.

Petdeseta leta dvajsetega stoletja so bila za Colmar prelomna. Žena Maria Colomba, Irma Colombo, po poklicu šivilja, je ustvarila prvo ergonomsko in aerodinamično obleko v zgodovini in s tem za vedno povezala Colmar s snegom in z vrhunskimi smučarji. Obleka je legendarnemu italijanskemu smučarju Zenu Colòju omogočila, da je osvojil zlato medaljo v smuku na olimpijskih igrah v Oslu leta 1952.

Navdih za obleko je črpala iz ženskega steznika. Od takrat naprej vrhunski športniki ne smučajo več v ohlapnih hlačah in volnenih jopah na gumbe.

V Sloveniji in na Hrvaškem blagovno znamko Colmar že več kot 10 let uspešno zastopa podjetje Bora Sport Group.

Podjetje iz Izole je distributer uglednih blagovnih znamk s področja športa in prostega časa v regiji Adriatic, ima svojo spletno trgovino www.borashop.eu, pred časom pa je svojo ponudbo dopolnilo tudi z butičnim in avtentičnim doživetjem e-kolesarjenja v slovenski Istri.

210

Zdravje

Managerski preventivni pregledi Naporno in stresno delo menedžerjev v kriznih časih prinaša še večje obremenitve, zato je preventivni managerski pregled pomembno dejanje, ki lahko pravočasno razkrije morebitne negativne posledice, ki jih ima naporno in stresno delo na zdravje menedžerjev.

Zato je odločitev za managerski pregled še toliko bolj smiselna.

P

rogrami preventivnih specialističnih pregledov za poslovneže in ljudi na vodstvenih mestih so v razvitem svetu nekaj povsem običajnega, spremljanje psihofizičnega stanja menedžerjev pa že kar vsakdanja praksa. S temi pregledi se poskuša ugotoviti trenutno zdravstveno stanje ter odkriti prisotnost morebitnih dejavnikov tveganja za zgodnjo obolevnost in nanje opozoriti. V Diagnostiki Clarus ugotavljajo, da obremenjenost menedžerjev narašča, zato imajo njihovi specialisti zdaj več dela kot običajno.

Najpogostejše težave, ki tarejo menedžerje, so nespečnost, slabo počutje in razdraženost.

Najmodernejši center za izvajanje specialističnih zdravstvenih storitev Diagnostika Clarus opravlja svojo dejavnost že od leta 1993, sprva pod imenom Diagnostični center Murgle. Obiskalo ga je že več kot 200.000 ljudi, saj ponudba zdravstvenih storitev in samoplačniških ambulantnih dejavnosti iz leta v leto narašča. Tako je danes v mrežo zaposlenih in zunanjih sodelavcev povezanih že več kot 30 uglednih in priznanih imen zdravnikov specialistov.

Natančni in popolni preventivni pregledi v Diagnostiki Clarus prinašajo prihranek časa in denarja, saj lahko zaradi odlične organiziranosti, vrhunskih strokovnjakov, nadstandardne opreme, laboratorija in specialističnih ambulant v hiši v celoti opravite storitev na enem mestu.

Čim prej na pregled

Na vprašanje, kdaj se odločiti za preventivni managerski pregled, ni lahko odgovoriti. V Diagnostiki Clarus priporočajo, da se managerskega pregleda udeležijo vsi, ki imajo stresno delo, so na vodstvenih položajih in so starejši od 30 let. Obvezno pa naj se za tak pregled takoj odločijo vsi, ki pri sebi opazijo simptome, kot so tiščanje v prsih, slabo počutje, nerazpoloženost in druge težave, ki zmanjšujejo njihovo učinkovitost. Pregled je priporočljivo opraviti vsako leto, v Diagnostiki Clarus pa opozarjajo, da managerski pregledi kljub svojemu imenu niso namenjeni le menedžerjem, ampak vsem, še posebej starejšim od 40 ali 50 let.

Zdravje

Tempo današnjega časa nam ne dopusti, da bi prisluhnili svojemu telesu in si vzeli čas zase. Na zdravje pozabljamo, dokler nas telo nanj resno ne opomni.

Poslanstvo Diagnostike Clarus so učinkoviti in vsakomur dostopni preventivni pregledi, ki so ključ do zdravega življenja.”

Pregledi so manj in bolj obsežni

In kaj vse vključuje managerski pregled? V Diagnostiki Clarus pravijo, da je obseg pregleda odvisen predvsem od stopnje zahtevnosti delovnega mesta in s tem povezane stopnje stresa. Sami ponujajo različne programe, ki so jih poimenovali Modri, Srebrni, Bronasti (45+ let), Zlati, Srčni, Enodnevni in Diamantni Clarus. Osnovni program Modri Clarus je namenjen ljudem na manj zahtevnih mestih z nizko stopnjo stresa, najpodrobnejši pa najvišjemu menedžmentu. Bolj ko se vzpenjamo proti vrhu ponudbe Clarusovih managerskih pregledov, bolj so temeljiti.

Srednje obsežni programi, ki pa so še vedno dovolj temeljiti, so namenjeni srednjemu menedžmentu, najobsežnejši pa so namenjeni najvišjim menedžerjem, ki jih specialisti pregledajo celostno. Lahko izbirate med Diamantnim, Enodnevnim, Srčnim ali FIT Clarus programom. Programi vsebujejo tudi oceno stresa na delovnem mestu, ki jo izdelajo s pomočjo kakovostnega psihometričnega vprašalnika

Ob doplačilu dodamo k vsakemu managerskemu pregledu tudi vitaminski koktajl Sodoben način življenja nas sili v hiter življenjski tempo in nas posledično pripelje do izčrpanosti ali celo izgorelosti. Ko tako izčrpavamo organizem, porabljamo zaloge vitaminov, mineralov in aminokislin, ostajamo brez energije, pogosteje obolevamo in se hitreje staramo. Vitaminski koktejl je namenjen vsem, ki živijo hitro in jim čas ne dopušča sprostitve in regeneracije, menedžerjem, športnikom, bolnikom s kroničnimi obolenji, osebam, ki so v zadnjem obdobju prebolele bolezen covid-19 ... Skratka vsem, ki se zavedajo, da je preventivna skrb za zdravje ključ do dobrega počutja, vitalnosti in mladosti.

211

in pogovora s psihologom – psihoterapevtom. Zavedamo se dragocenosti vašega časa, zato managerski pregled opravimo v najkrajšem mogočem času, in to v nadstandardnih zasebnejših prostorih. Brezžični internetni dostop vam omogoča, da med čakanjem ostanete dosegljivi, uživali pa boste v udobnih in prijetnih masažnih naslanjačih.

Specialistične ambulante

V samoplačniških ambulantah Diagnostike Clarus redno deluje več kot 30 priznanih, uglednih zdravnikov specialistov. Poleg odličnega strokovnega kadra se lahko pohvalimo s številnimi specialističnimi ambulantami, ki delujejo v Diagnostiki Clarus. To so ambulante za medicino dela, prometa in športa, urologijo, ortopedijo, dermatologijo, bolezni dojk in ginekologijo, krčne žile, bolezni ščitnice, osteoporozo, ultrazvočno diagnostiko, hipertenzijo in kardiologijo, fiziatrijo, družinsko medicino, gastroentrologijo, prehransko svetovanje, psihološko svetovanje in psihoterapijo, za nos, ušesa in grlo (ORL) ter za estetiko.

Diagnostiko Clarus najdete v središču nakupovalnega centra BTC Ljubljana, natančneje v dvorani 9.

Strokovno in prijazno osebje je na voljo za vaša vprašanja in naročila od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure na e-poštnem naslovu mdps@diagnostika-clarus.si ali telefonski številki 01/2000-910.

Več informacij o Diagnostiki Clarus najdete tudi na spletnem naslovu www.diagnostika-clarus.si.

Obiščite Diagnostiko Clarus, kjer z ljubeznijo skrbimo za vaše zdravje.

Zakaj potrebujete intravenozno terapijo vitaminov? Naporen urnik, premalo spanja, okrevanje po bolezni, podpora imunskemu sistemu, pomanjkanje določenih vitaminov, težave s stresom, bolezni, ki izčrpavajo hranila iz telesa, slabo počutje in pomanjkanje energije.

Kaj je intravenozna aplikacija vitaminov?

Je hiter, učinkovit in varen način vnosa bistvenih vitaminov v telo. Pomaga, da si v kratkem času povrnete optimalno telesno in duševno počutje ter pripomorete k izboljšanju zdravja.

Hkrati poskrbi za zaščito pred prehladi oziroma nasploh podpre delovanje imunskega sistema, poskrbi za lepšo in bolj zdravo kožo, pomaga pri preprečevanju izgorelosti, ublažitvi migren, uravnavanju nekaterih hormonov in lajšanju mišičnih krčev.

212

Peneča vina

Katera peneča vina priporoča vrhunski sommelier Gašper Čarman Peneča vina so naš nepogrešljiv spremljevalec, ko slavimo pomembne uspehe in dogodke, kot so praznični čas, novo leto, rojstvo, poroka ... Ko v dobri družbi v rokah držimo kozarec prijetno ohlajenega penečega vina, uživamo tudi v zgodbah velikih vinarjev.

Z

ačetek pridelave penečih vin sega v 17. stoletje, ko naj bi benediktinski menih in skrbnik vinske kleti Dom Pérignon v francoskem Hautvillersu prvič po naključju pridelal šampanjec in se ob tem zelo trudil, da bi spravil mehurčke iz vina. Tako je svet po njegovi zaslugi dobil pijačo, ki danes velja za najbolj slavnostno vsestransko vino.

Nova velika zgodba je prišla iz Španije

Francozi so zaradi svoje zgodovine in dosežkov na področju penečih vin dolga leta veljali za nesporno velesilo, a je v njihovi soseščini pred desetletji začela vznikati nova velika zgodba. Zgodba cave, tradicionalnega penečega vina, na katerega so Španci upravičeno ponosni. Špansko peneče vino proizvajajo predvsem v regiji Penedès v Kataloniji, pri čemer je pomembno dejstvo, da jo pridelujejo iz lokalnih zvrsti. Najpogostejše so Macabeo, Parellada in Xarel.lo. Pijača ima v Španiji prestižen status in podobno kot šampanjci strogo določeno klasifikacijo »Denominación de Origen« (DO). V praksi to pomeni, da morajo proizvajalci zadostiti posebnim kriterijem.

Peneča vina

213

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta Manuel in Pepe Raventós, sin in vnuk Josepa Marie Raventósa, prevzela odgovornost za uresničitev dedovih sanj: preoblikovati to vinsko klet v mednarodno priznano blagovno znamko vinogradništva. S svojim delom sta Raventós i Blanc uvrstila med najboljša peneča vina na svetu, zvesta edinstveni posesti, specifičnemu podnebju in metodi, ki stremi k odličnosti z minimalnim človeškim posegom.

Cava si je sprva utirala pot kot španski šampanjec, leta 1970 pa so vinarji sprejeli izraz cava, da bi ga razlikovali od francoske pijače.

Zgodba kleti Raventós i Blanc je tesno povezana z razvojem in uveljavitvijo cave kot prestižnega penečega vina na svetovnem trgu. Josep Maria Raventós i Blanc, član družine Raventós, je bil ključni akter pri ustanovitvi uradne označbe porekla (Denominación de Origen oziroma DO) za cavo, kar je bil pomemben korak pri zagotavljanju kakovosti in prepoznavnosti španskih penečih vin. Pod njegovim vodstvom je klet Raventós i Blanc postala sinonim za vrhunsko kakovost in inovativnost v svetu cave.

Pepe je bil zelo zavzet in odločen, da Raventós i Blanc postane eden najboljših proizvajalcev penečih vin na svetu. Imel je en cilj: zagotoviti, da bodo vina Raventós i Blanc imela svoje lastno ime. »Ne želimo popolnih vin, želimo avtentična vina.« Pepe je bil prepričan, da lahko ponudi nekaj edinstvenega in neponovljivega, če ljudje trdo in pošteno delajo na vseh stopnjah vinarskega procesa, od vinograda do polnjenja vina v steklenice. »Naše podnebje, tradicionalne sorte, geologija in dolgoletne tradicije na tem območju, v dolini reke Anoia, pomenijo, da lahko tu nastanejo najbolj avtentična peneča vina na svetu.« V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Manuel Raventós na svojem posestvu ustvaril prvo cavo.

Nasledniki ustanoviteljev so pomembno prispevali k temu, da je cava postala prestižno in prepoznavno

peneče vino. V začetku 20. stoletja je ta klet uvedla inovativen pristop proizvodnje penečih vin, ki temelji na metodi sekundarne fermentacije v steklenici, podobno kot pri šampanjcu.

Danes klet Raventós i Blanc še naprej razvija inovacije in si prizadeva ohraniti edinstven značaj terroirja, ki se odraža v njihovih vinih. Njihova vloga v svetu penečih vin ni le v proizvodnji vrhunske cave, ampak tudi v spodbujanju zavedanja o pomenu geografskega porekla in dediščine pri pridelavi penečih vin.

Na vprašanje, kako kot pionirji v industriji cave vidijo razvoj cave na globalnem trgu in katere prihodnje inovacije lahko pričakujemo od njih, pri Raventós odgovarjajo: »Menimo, da je prihodnost v lokalnem, resničnem in avtentičnem. Vsi prestižni Denominación de Origen (DO) na svetu so povezani s krajem, z izvorom. Prizadevamo si za DO Conca del Riu Anoia. Menim, da je model, ki ga peneča vina Penedès potrebujejo v prihodnosti, piramidal-

Odlično gredo k mesu, ribam, sirom in sladicam Peneča vina izvrstno dopolnjujejo različne jedi ter so kulinarično gledano vsestranska in hvaležna izbira. Najprej nanje pomislimo kot na aperitiv, odlično se ujamejo tudi s prekajenim mesom, lososom, ostrigami, kaviarjem ter z različnimi morskimi jedmi in sušijem. Ponudimo jih lahko ob bogatih maslenih kremah, pečenem piščancu, teletini in vseh vrstah sirov, saj se kisline odlično uravnotežijo s temi bogatimi okusi. Izvrstno dopolnjujejo tudi sadne sladice.

214

Peneča vina

ni model bourguignon, ki temelji na dolinah in mestih. To je model, ki bi ga morala potrditi katalonska vlada in mora biti privlačen. Naša naloga je tudi, da navdihnemo druga območja, da sledijo enakemu modelu. Tako kot v Cote de Beaune, kjer imamo vina Meursault, Puligny, Chassagne, Saint-Aubin. Razlika je v tem, da mi to počnemo še bolje. To bi storili prek Concasa, prek dolin in ne prek občin. To bi bila piramida, urejena po geologiji, ne po politiki.«

Cava bo še naprej ponujala najboljše razmerje med kakovostjo in ceno in še naprej bomo delali za detajlno, natančno interpretacijo terroirja doline reke Anoja,˝ pravi Pepe Raventós.

Kaj pravzaprav je šampanjec?

Vrnimo se k šampanjcu, ki izvira iz ene najbolj znanih vinorodnih regij na svetu, Šampanje v Franciji.

Posebni podnebni pogoji so ključni za proizvodnjo te edinstvene pijače. Zaradi hladnih zim, zmernih poletij in edinstvenega terroirja (okoljskih pogojev, kmetovalskih praks ter habitata, na katerem raste trta) se sorte grozdja chardonnay, modri pinot in Pinot Meunier gojijo z neprimerljivo natančnostjo.

Francozi šampanjec izvažajo po vsem svetu, največ v ZDA, Veliko Britanijo, na Japonsko in v Nemčijo. V Šampanji deluje okoli 16 tisoč vinarjev in 260 proizvajalcev šampanjca. Med njimi denimo družinska šampanjska klet Pol Roger, ki se ponaša s kar sedem kilometrov dolgo in eno najglobljih vinskih kleti, ali pa butična šampanjska klet Serge Mathieu. Letno se

Kako ponudimo peneča vina

Peneča vina je najbolje postreči ohlajena, a ne prehladna. Arome in okusi se najbolje izrazijo pri temperaturi med osmimi in desetimi stopinjami Celzija. Pri odpiranju steklenice pazite, da zamaška ne izstreli.

Raje ga zadržite in odstranite počasi.

v Šampanji pridela več kot 320 milijonov steklenic šampanjca.

Ob takšnih dosežkih je na mestu vprašanje, kako šampanjec ohranja vrhunsko kakovost in svojo neomajno pozicijo v svetu penečih vin. »Izjemna kakovost šampanjca temelji na kakovosti terroirja, stoletja dolgem zgodovinskem znanju in uporabi tradicionalne metode, pri kateri vino na drožeh zori izjemno dolgo. Ključno je zagotovo tudi ročno nabiranje najboljšega grozdja za peneča vina (modri pinot, chardonnay, pinot meunier). Pozabiti ne smemo niti na naložbe v tehnologijo, inovacije in proizvodna orodja. Danes verjetno delamo boljši šampanjec kot pred stotimi leti, čeprav se je proizvodnja povečala,« razloge za superiornost naštevajo pri Pol Rogerju.

Kot pravijo, ima svojo vlogo tudi omejitev pridelave: »Vinogradov ne sadimo, vendar se o obsegu pridelave vsako leto odločamo tudi glede na skupno prodajo šampanjca v svetu, kar pomeni, da nekaj let pustimo grozdje v vinogradih, tudi če je letnik izredne kakovosti.«

Izdelava, ki zahteva pretanjen pristop in znanje

Za pripravo šampanjca in cave se uporablja najbolj uveljavljena od treh metod pridelave penečih

Ali ste vedeli?

Poimenovanje šampanjec se uporablja le za peneča vina iz francoske pokrajine Šampanja (Champagne). Vse drugo so peneča vina, ki pa jih posamezne države različno poimenujejo: italijansko spumante, špansko cava, angleško sparkling wine, nemško Sekt ali Schaumwein ali po naše penina. Tudi v Franciji so vsa peneča vina zunaj Šampanje poimenovana cremant ali pa vin mousseux. vin: šampanjska oziroma tradicionalna metoda (méthode traditionelle). Ta dvostopenjski postopek v prvem koraku vključuje primarno fermentacijo, pri kateri nastane tako imenovano osnovno vino z nižjo stopnjo alkohola, ki mu nato dodajo vrelni liker (liqueure de tirage), ki vsebuje sladkorje in kvasovke.

Sekundarna fermentacija poteka v steklenicah iz debelejšega stekla. Vinarji buteljke zaprejo s kovinskim zamaškom in jih postavijo v stojala, v katerih jih postopoma obračajo. V zadnji fazi odstranijo odmrle kvasovke in dodajo sladilni liker (expedition liqueur), ki vsebuje vinski mošt in sladkor. Sekundarna fermentacija peneče vino obogati z aromami kruhove skorjice in peciva.

Peneča vina

215

Značaj cave v primerjavi s šampanjcem oblikujejo drugačno podnebje, terroir in grozdje. Četudi so mehurčki, stopnja sladkosti in občutek v ustih precej podobni, se arome in profili okusa razlikujejo zaradi različnih lastnosti podnebja, tal in uporabljenega grozdja. Cava se od šampanjca razlikuje tudi po ceni, saj je za primerljivo kakovost treba odšteti približno tretjino cene šampanjca.

Dandanes so peneča vina priljubljena pijača ob vsaki priložnosti, privoščimo si jih lahko kadarkoli v letu in ob katerikoli uri z njimi nazdravimo ob pomembnih in slavnostnih dogodkih.

Mali vodnik po vinskih etiketah Na etiketah šampanjskih steklenic pogosto naletimo na različne izraze, ki nam pomagajo razumeti značilnosti vina. Najpogostejši izrazi so:

Cuvee: Običajno se to nanaša na najboljši grozdni sok, nežno stisnjen iz grozdja.

Blanc de Blanc: Izraz "blanc de blanc" označuje šampanjec, ki je narejen izključno iz bele sorte grozdja, običajno chardonnayja.

Blanc de Noirs: Nasprotno "blanc de noirs" označuje šampanjec, ki je narejen iz rdečih sort grozdja, kot sta modri pinot ali pinot meunier.

Brut: Izraz "brut" označuje suh šampanjec.

To pomeni, da ima vino v steklenici zelo malo sladkorja, običajno manj kot 12 gramov na liter.

Poleg tega poznamo še: Brut Nature: Skoraj brez dodanega sladkorja, izjemno suh in intenziven.

Extra Brut: Zelo suh, z minimalno vsebnostjo sladkorja.

Extra Dry: Kljub imenu malce slajši od Bruta, z nekoliko višjo vsebnostjo sladkorja.

Sec: Srednje suh šampanjec z uravnoteženo sladkostjo.

Demi-Sec: Slajši šampanjec, primeren za sladke kombinacije ali samostojno uživanje.

Doux: Najslajši tip šampanjca, bogat in polnega okusa, idealen za posebne priložnosti.

Brut Rosé: Brut rosé je suh šampanjec rožnate barve. Ta šampanjec je narejen iz rdečih in belih sort grozdja ter ima sveže arome rdečega sadja.

Vrhunski slovenski sommelier Gašper Čarman, lastnik podjetja Evino, bralcem magazina SBC razkriva znanja, ki odlikujejo najboljše poznavalce mehurčkov na svetu.

216

Peneča vina

ZNAMKE, KI JIH PRIPOROČAMO Serge Mathieu Od leta 1760 vinska hiša Serge Mathieu izstopa s tradicijo in natančnostjo. Ponašajo se z letno proizvodnjo 100.000 steklenic, kjer vsak korak v procesu odraža njihovo strast do ohranjanja avtentičnega okusa grozdja.

Priporočamo Brut Rose.

Pol Roger Priznana hiša Pol Roger, uradni dobavitelj šampanjcev angleške kraljeve družine, je znana po svojem šampanjcu Reserve NV, ki je zaznamoval kraljevo poroko. Njihov ikoničen šampanjec Sir Winston Churchill odseva filozofijo »samo najboljše«.

Priporočamo Brut Vintage 2016.

Salon & Delamotte V srcu Šampanje najdemo dve izmed najstarejših vinskih hiš – Salon & Delamotte. Njihova ekskluzivnost je očitna, saj proizvedejo samo 60.000 zabojev letno, pri čemer vsaka steklenica odraža njihov slogan »Vina z močjo in finostjo. »

Priporočamo Delamotte Blanc de Blanc 2014.

Charles Heidsieck Charles Heidsieck, ustanovitelj v 19. stoletju, je s svojo karizmo in prodajnimi veščinami šampanjec ponesel čez meje Francije. Njegova zgodba, upodobljena v filmu z Hughom Grantom, še danes navdihuje ljubitelje šampanjcev.

Raventós Z več kot 500-letno vinogradniško tradicijo Raventós i Blanc stoji kot steber španske cave. Josep Raventós Fatjó, prvi proizvajalec cave, je s svojo vizijo in inovacijami postavil temelje za to edinstveno peneče vino.

Priporočamo De Nit Rose 2020.

Priporočamo Brut Reserve NV. Evino Šmartinska cesta 53 (trgovina in vinoteka) 1000 Ljubljana https://www.evino.si prodaja@evino.si

Vaše sanjsko stanovanje je zgrajeno Rezidenčni kompleks Schellenburg je zgrajen in v oktobru ga je investitor z odmevno slovesnostjo še simbolno otvoril. Z njim je slovenska prestolnica dobila novo mestno ikono in zgleden primer arhitekture, ki funkcionalnost, udobje in estetiko združuje v popolno harmonijo.

Na voljo je še nekaj stanovanj, ki obljubljajo udobno in razkošno bivanje v središču mesta. Ne zamudite izjemne priložnosti.

T +386 (0) 40 505 081

E info@schellenburg -living.com

W w w w. s c h e l l e n b u r g - l i v i n g . c o m

218

Nakit

Fabergé in Malalan:

poklon lepoti, obliki in genialnemu rokodelstvu V hišo Malalan iz Ljubljane se vrača prvo ime svetovnega draguljarstva – Fabergé. Novembra sta Peter Malalan, lastnik in direktor draguljarne Malalan, in Sarah Fabergé, pravnukinja slavnega Petra Carla Fabergéja, predstavila kolekcije nakita te slavne draguljarske hiše, ki je ponovno na voljo v draguljarni Malalan v Ljubljani.

V

objemu Kristalne dvorane hotela Kempinski Palace Portorož so na ogled postavili izjemne draguljarske mojstrovine. Imena Fabergé ni treba posebej predstavljati.

Skoraj vsakdo je slišal vsaj za Fabergéjevo jajce. Ruska cesarska družina Romanov je oboževala umetnine iz plemenitih kovin in dragih kamnov. Neverjetne rokodelske spretnosti Fabergéjevih draguljarskih mojstrov jih niso pustile hladnih. Ko je Fabergé postal dvorni draguljar, se je začela pisati neverjetna zgodba, ki traja še danes.

Fabergé je bil in ostaja sinonim za prestiž genialnega oblikovanja, presenetljivih detajlov in neverjetno natančne izdelave.

Današnje kolekcije nakita Fabergé so prečudovit in spretno oblikovan preplet tradicije in sodobnih oblik.

Natančna izdelava vsake podrobnosti navdušuje. Poleg plemenitih kovin in dragih kamnov še danes uporabljajo tradicionalne metode giljoširanja in emajliranja, tehnik, ki ju danes obvlada le še peščica mojstrov. To je

nakit, ki je dejansko večen. Naj ga kupite zase ali za svoje najdražje, v njem boste uživali vi in še mnoge generacije za vami.

COLOURS OF LOVE

Kolekcija Colours of Love ponazarja »življenje v barvah«, s čimer nevidno staplja osupljive barvne drage kamne, umetniško genialnost in izjemno rokodelstvo.

Fabergéjevi pisani dragi kamni so del nakita zaradi svoje izbrane barve, brusa, čistosti in karakterja.

Kolekcija Colours of Love ponuja dizajne, ki ugajajo tako sodobnemu kot klasičnemu okusu.

Ta kolekcija slavi posebne življenjske dogodke, mejnike in trenutke, ki se vtisnejo v spomin, in sicer z navdihujočimi prstani, obeski in uhani z dragimi kamni, ki so namenjeni zaroki, obletnici ali praznovanju.

EMOTION

Kolekcija nakita Emotion, prepojena z intenzivnimi barvami, raziskuje intelektualno in umetniško bogastvo Fabergéjevega sveta.

Ti drzni in smeli kosi nakita ponazarjajo fovističen pogled na barvo kot čustveno silo in izraz občutenja.

Kolekcija je sestavljena iz slikarsko abstraktnih kompozicij naključnega pavé vzorca s skupki živahnih barv najkakovostnejših barvnih dragih ka-

Nakit

219

Carla Fabergéja o združevanju umetnosti, rokodelstva in domiselnosti.

IMPERIAL

mnov. V pravem duhu Fabergéja ti kosi še naprej premikajo meje oblikovanja in rokodelstva.

ESSENCE

Nakit Essence slavi Fabergéjevo ljubezen do presenečenj in duhovitosti.

Izdelana je iz 18-karatnega zlata, vsak kos pa je navdihnilo ikonično carsko jajce, ki pa vendar vključuje sodoben pristop k uporabi diamantov in barvnih dragih kamnov.

Kolekcija vključuje prstane, obeske, uhane in zapestnice iz belega, rožnatega in rumenega 18-karatnega zlata.

HERITAGE

Kolekcija Fabergé Heritage navdih črpa iz njihovih originalnih umetnin, pri čemer zajame tipično prefinjenost, kulturno bogastvo in tehnično popolnost znamke.

Tradicionalni, pogosto kompleksni materiali in tehnike, kot so občutljiva umetnost emajliranja, giljoširanja in ročnega graviranja, predstavljajo prepoznavne elemente te barvite in razkošne kolekcije.

Te prepoznavne Fabergéjeve tehnike se danes na novo interpretirajo za ustvarjanje sodobnega videza.

Svetlikajoč se emajl nas popolnoma uroči na oblinah Fabergéjevih ikoničnih jajčnih obeskov, zapleteni vzorci, ki spominjajo na ploskve dragih kamnov, pa kot talisman krasijo prstane in zapestnice.

Ker ostaja zvest svoji naklonjenosti navdušenju in odkrivanju, je Fabergé v svoje obeske skril nepričakovana presenečenja, ki utelešajo filozofijo Petra

Kolekcija Fabergé Imperial išče navdih v blišču nakita carskega dvora dinastije Romanov.

Ta poetična kolekcija raziskuje svet Petra Carla Fabergéja, torej Rusije s preloma stoletja, s svojo mikavno mešanico nostalgije in veselja, veseljačenja ob staroruskih tradicijah, obrteh, bajkah in folklori, črpa pa tudi iz dobro ločljivih letnih časov, od katerih ima vsak svoja praznovanja in obrede, je oda ritmu narave, ki je oblikoval ruski življenjski slog.

Nakit v pravem Fabergéjevem slogu prikazuje intuitivno medsebojno delovanje redkih barvnih dragih kamnov in diamantov ter vrhunskega rokodelstva, ki zajame in odraža spreminjajočo se svetlobo, barve in atmosfero vsakega letnega časa.

Prefinjeno obilje te kolekcije osvetljuje očarljivi svet Fabergéja, pri čemer povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost.

TREILLAGE

Nakit iz kolekcije Treillage navdih črpa v diamantnem rešetkastem jajcu, ki ga je Fabergé ustvaril leta 1892.

Vzorec rešetke se je pojavil tudi na Fabergéjevih cigaretnicah, ročajih sončnikov in okvirjih slik ter je tako postal njihov prepoznavni motiv.

Evokativni dizajni z mehkim, tipnim prešitim vzorcem, posutim z dragimi kamni, predstavljajo popolno združitev dediščine in sodobnosti, ki je danes tako velik del Fabergéjevega etosa.

Ta razkošna kolekcija iz rožnatega in belega zlata v obliki prešite blazine je posuta z bleščečimi barvnimi dragimi kamni, med katerimi najdemo rubine, ametiste, oranžne, rumene, rožnate in modre safirje, tsavorite, smaragde in bele diamante.

Ta prečudovit nakit si lahko ogledate v živo in je v prodaji v draguljarni Malalan na Mestnem trgu 21 v Ljubljani ali v spletni trgovini Malalan. Prijazno vabljeni.

220

Intervju

V svetu, kjer se moda in psihologija prepletata v harmonično simfonijo, srečamo Lorello Flego. Njeno življenje je kot pisano platno, polno vlog.

Modna čarovnija z Lorello Flego: “Ko

slišim, da bo kravata izumrla, me kar zmrazi”

Foto: Zen

V

Intervju

221

prijetnem klepetu z Lorello smo se podali na popotovanje skozi njeno odraščanje v Afriki, strast do mode ter njen oster pogled na svetovno modno prizorišče. Razkrila nam je tudi, kako je stkala posebno vez z blagovno znamko Mura.

Nekoč mi je pokojni kirurg dr. Planinšek med intervjujem rekel: »Vsi imamo center za lepoto, je v naših možganih, res pa je, da pri nekaterih ne deluje najbolje.« Takrat se mi je zdelo zelo smešno, hkrati pa mi je dalo tudi misliti. Sploh pri nas, ker še danes marsikdo ne verjame, da te lahko slog tako zaznamuje, a če ne bi bilo tako, ne bi obstajalo toliko knjig z vsebinami, kaj obleči za razgovor, kaj obleči za prvi zmenek, kaj obleči za prezentacijo projekta in podobno. Obleka je način komunikacije s svetom in prav v svetu, ki je danes še preveč hiter in površen, je postala ključnega pomena.

Lorella, vaša zgodba je kot neskončna modna revija, kjer vsak kos obleke predstavlja novo poglavje vašega življenja. Kako se je torej začela vaša pot v svet mode? Kakšni so bili tisti ključni trenutki, ki so vas usmerili na to pot?

Mislim, da imam nešteto odtenkov, kot jih ima najbrž vsaka ženska. Na prvo žogo bi rekla, da sem radovedna, čutna, kreativna mama. Imam mnogo vlog in vsaka mi je po svoje všeč, vsaka je v meni in okoli mene odprla drugačno pot in imela sem čast raziskovati prav vse.

Doživela sem viharje, zelo močne in intimne, pa tudi izjemne trenutke, ki so me zelo spremenili.

Včasih pogledam nazaj in ne najdem prav veliko od stare Lorelle, čeprav v sebi še vedno gojim tisto malo punčko v rožnati obleki, ki se je v Afriki igrala s kačami. Vem, bizarna podoba.

Vaša filozofija, da meje ne obstajajo, izvira iz vašega odraščanja v Afriki. Kako je to vplivalo na vaš pogled na modo in estetiko?

Dopuščam si, da je lahko vse lepo, a v resnici imam v sebi kar velike bitke. Moda je že zdavnaj šla čez mejo in potem so jo poklicali nazaj, a zanimivo, da čeprav je v modnem svetu res veliko čudakov, lepo ostaja lepo za vse in nekaj, kar načeloma zaznamo vsi. Seveda nekateri tega ne priznajo, ker je včasih lepo najbolj preprosto in ne intelektualna, temačna ali zapletena interpretacija nečesa, ki obstaja superabstraktno.

Mislim pa, da vsak izraža sebe tako, kot mu je najbolj ljubo, in to je edino prav; danes krilo nosijo tudi moški in ženske smo veliko v kavbojkah.

Marsikdaj so se vloge obrnile, kar je tudi odraz sodobnega časa. Če pa me sprašujete, kaj je meni všeč, moram reči, da sem zelo klasična ženska in imam rada moškega s kravato ali v smokingu. Ko slišim, da bo kravata izumrla, me kar zmrazi.

Kako vam je uspelo združiti svojo izobrazbo psihologinje s svetom mode, ki se morda na prvi pogled zdi zelo različen?

To je le na prvi pogled, v resnici sta moda in psihologija sorodni duši in od vedno gresta z roko v roki. Vsaka obleka, ki jo kupimo, vsak modni dodatek, šminka ali parfum so objem za dušo.

Je podaljšek naše identitete, gesta, ki jo naredimo sebi v smislu poklona in si potihoma rečemo: rada se imam, cenim se. Včasih je to edina pozornost, ki si jo privoščimo v življenju, ki je nabito z obveznostmi in tekanjem sem in tja. Moda je povezana z estetiko in lepoto, človek pa potrebuje prav to: lepe stvari za ležerno življenje. Morda se sliši površinsko, a v resnici ni.

Kdaj in kako ste se zaljubili v modo? Kaj je bila tista prelomna točka, ki vas je vodila v svet mode?

Revija Moda v 90. letih, ki je bila približno kot današnji Vogue. Zelo po naključju mi je je prinesel oče, ki je delal v Bologni, bila sem stara približno 13 let. Zagledala sem Cindy, Claudio, Naomi, Heleno, Christy in v meni se je nekaj zgodilo, kot bi zaznala širino sveta in se v trenutku zavedala, da se življenje gotovo ne konča na meji na Škofijah …

Vedela sem, da bom delala v modnem svetu, čeprav nisem vedela, kaj, a čutila sem, da bo tako.

222

Intervju

Pri 20 sem šla na prvo modno revijo in v Milanu se mi je odprl svet lepega: revija Marielle Burani in Naomi na brvi. Skoraj sem padla v nezavest skupaj z občinstvom, ki je kar vreščalo. Mislim, da nihče ni videl, kaj je nosila, gledali smo samo njene lase, oči, hojo … Popolnost, res.

Modni svet je znan po svoji konkurenčnosti. Kako se spopadate s tem?

Konkurenca je zdrava takrat, ko vsebuje neko mero inteligence, in moram reči, da je v modnem svetu zelo kruta. Vedno slavimo mladost, popolnost, lepoto, ki so nedosegljive vrline, ali bolje rečeno vrline, ki ne trajajo za vekomaj. Ko postaneš starejši, pa moraš biti kot hrast: z globokimi koreninami in ko zapiha, se preprosto prepogneš, a se ne zlomiš.

Vedno zaznam dve smernici: poceni moda ali biti alternativen s čudaškimi kosi.

Sama sem dobra opazovalka, zelo dobro vem, kaj se dogaja okoli mene, in prav tako zaznam spremembe, včasih še preden se zgodijo. Prisotnost na revijah gradim s kakovostjo in prijaznostjo; ko sem sredi dogajanja, se vsakič znova zavem, kako sem majhna in nepomembna v bazenu gigantov, ki krojijo zgodovino in usodo mode, pa vendar imam tudi jaz svoje mesto.

Pred dnevi sem iz Milana dobila orhidejo v zahvalo za intervju in na roko napisano pismo oblikovalke znamke Genny. Majhna gesta in veliko srce. To so drobne stvari, ki mi dajo vedeti, da sem na svoji poti, a se je nikoli ne oklepam zato, ker sem v coni udobja. Ko začutim cono, grem ven, rada imam izzive, drugače ne rastem.

Kako bi opisali trenutno stanje mode v Sloveniji in kakšno vlogo ima moda v slovenskem družbenem kontekstu?

Stanje že nekaj časa hibernira; imamo teden mode, kar je super, a ostajamo zelo majhni, ne le v smislu števila, tudi v smislu globalnega okusa.

Vedno zaznam dve smernici: poceni moda ali biti alternativen s čudaškimi kosi.

S covidom in preostalimi krizami, ki smo jih doživeli, je srednji sloj še bolj oslabel, kar se seveda pozna tudi na področju mode. Opažam tudi neznanje; poznamo velike znamke in gigante, ki jih poznajo vsi, torej Vuitton, Chanel, Armani in Versace; to je samo vrh ledene gore, poleg njih jih je res še mnogo mnogo več.

V družbenem kontekstu slovenska moda ne obstaja, a to ni samo primer Slovenije, v resnici se moda od vedno vrti le okoli Italije, Francije in ZDA. Preostali se prilagajamo. Biznis je prevelik, da bi se karkoli spremenilo. A tudi če bi imeli super nadarjenega oblikovalca, bi gotovo delal v tujini in ne pri nas.

Menite, da ima slovenska moda svojo edinstveno identiteto?

Je zelo samosvoja, kar ni vedno prednost. Sicer mi je všeč, da imamo oblikovalce, ki sledijo svoji poti, vseeno pa bi si želela več ženstvenosti in elegantne mode, da greš na revijo in vidiš noro lep kos, pa te kar srbijo prsti, ker te zanima koliko stane in veš, da boš z njim šel domov. Marsikdaj sledimo želji, da bi bili drugačni, in pozabimo na nosljivost ali, preprosto, lepo estetiko.

Kako se je svet mode spremenil zaradi pandemije covid-19?

Zelo. Med covidom in takoj po njem je bilo vse drugače, a moda je kot Feniks, ki se zelo hitro pobere, tudi če misliš, da sploh nima več kril.

Italijani so se tako hitro postavili na noge, da mi res ni bilo jasno, kako je to sploh mogoče.

Prav spominjam se … Dve sezoni po covidu, če si samo omenil to besedo, so te gledali, kot bi bil heretik. In jasno so, tudi v zakulisju, povedali, da tega nočejo več slišati. Seveda so vmes znamke tudi umrle, izginile ali se preoblikovale. Zanimivo je, da so obstale predvsem tiste, ki so delale tudi modne dodatke, in potem nekaj res zanimivih primerov, kot je na primer super nadarjena Elisabetta Franchi. Med intervjujem mi je rekla: »Med covidom so bile vse trgovine zaprte in ženske so na spletni strani kupovale samo večerne obleke. Ni mi bilo jasno, kam naj bi šle s tovrstno obleko, če je bilo vse zaprto, a želja po normalnosti in zabavi je bila tako močna, da so prepro-

Intervju

sto verjele v prijazno prihodnost.« In še dobro, da je potem prišla.

Kako vidite prihodnost mode in kaj menite, da so ključni dejavniki za uspeh v tem hitro spreminjajočem se svetu? Če želiš biti uspešen v svetu mode, moraš biti nujno korak naprej, včasih tudi dva. Temu pravim imeti tretje oko, da predvidiš svari in se premakneš pred drugimi. Drugače si vedno le slaba kopija, kar ni dobro. Po drugi strani pa strpnost: uspeh se ne zgodi čez noč oziroma je nekaj primerov, a so zelo redki. Biti hrast – tudi to je dober napotek.

Če želiš biti uspešen v svetu mode, moraš biti nujno korak naprej, včasih tudi dva. Temu pravim imeti tretje oko, da predvidiš svari in se premakneš pred drugimi. Drugače si vedno le slaba kopija, kar ni dobro. Po drugi strani pa strpnost: uspeh se ne zgodi čez noč oziroma je nekaj primerov, a so zelo redki. Biti hrast – tudi to je dober napotek.”

Kaj vam je najbolj všeč pri opazovanju zakulisja mode, ki ni vidno širši javnosti?

Vedno opazujem manekenke in ta njihov svet, ki je res poseben. Redko se družijo, danes so sploh same s slušalkami ali knjigo, tako kot bi bile z drugega planeta. In toliko ljudi za eno samo pričesko ali makeup, vsak nekaj hoče od tebe, ti pa moraš biti na razpolago in čakati, da prideš na vrsto. Pri oblikovalcih mi je všeč to, da so obleke njihovi otroci; Donatella Versace z likalnikom ali Giorgio Armani z nitko v ustih sta neprecenljiva.

Takrat se mi zdi, da so najbolj pristna različica sebe.

Kako ste razvili svoj lasten stil v svetu mode? Kaj menite, da ga naredi edinstvenega?

Zelo nerada sledim smernicam zato, ker živim modo sto na uro. Neprestano gledam vse te spremembe, a zase izberem kose, v katerih se počutim dobro. Ko odprem omaro in zagledam vse mogoče odtenke bež, slonokoščene in pudrasto rožnate, vem, da sem to jaz.

Menim, da je zelo dobro, če imaš svojo identiteto in dobro poznaš svoje telo; s pomočjo mode lahko pridobiš nekaj centimetrov ali si lažji za pet kilogramov, kar je res fascinantno. In potem bar-

223

ve, ker imajo svojo energijo. Jaz jih vedno uporabljam za svoje delo, tudi v smislu neverbalne komunikacije (tudi tukaj pride prav študij psihologije), vem, kakšen je vpliv rdeče, kaj povzroči črna in kaj sproži vijoličasta. Verjemite, nobena barva ni nedolžna, vse govorijo svoj jezik.

Kaj bi svetovali mladim ljudem, ki si želijo vstopiti v svet mode, glede izbire kariere in uspeha v tem zahtevnem okolju?

Imej odprte oči, velika ušesa, marsikdaj zaprta usta in zavihaj rokave. Nič ne kritiziraj in veliko potuj. Če si spužva, je to super, ker potem absorbiraš nove koncepte in trende. Imeti moraš svojo vizijo, ki je lahko tako posebna, da je nihče ne razume, a nič zato, pomembno je, da verjameš vase. Zelo pomembno pa je, da imaš zdravo mero samokritičnosti.

226

Giuseppe Zanotti

Uspeh je zares

čudna zver, kajne?

G

iuseppe se je rodil 17. aprila 1957 v kraju San Mauro Pascoli v regiji Emilija - Romanja v družini sladoledarjev. V 80. letih je začel svojo kariero kot didžej in prišel v stik s subkulturo tistih let. Še posebej ga navdušujejo nakit in dodatki mode 80. let. Zaradi te fascinacije je začel delati kot samostojni podjetnik za nekatere lokalne tovarne čevljev.

Kasneje je Zanotti vstopil v ateljeje najpomembnejših modnih hiš, kot so Roberto Cavalli, Fendi, Missoni, Thierry Mugler in Valentino.

Od samega začetka Giuseppe eksperimentira z oblikami in okraski, kar je zanimivo, saj imajo čevlji svoja pravila že zato, ker v njih stojimo ves

dan, a četudi so njegovi marsikdaj izziv za gravitacijo, so v resnici udobni, futuristični in vedno zelo prepoznavni. V svojih kreacijah Zanotti poustvarja ravnotežje med rokerskim in hiphop slogom na eni strani ter bolj klasičnim in elegantnim na drugi. Ta lastnost je poskrbela, da ga danes obožujejo zvezdniki z zelo različnimi osebnostmi, kot so Beyoncé, Jennifer Lopez in Gwen Stefani, Lady Gaga, Penelope Cruz, Lewis Hamilton, Usher, Charlize Theron, Kate Hudson in Eva Herzigova. Pa tudi moški: Joc Pečečnik ima denimo celo zbirko njegovih čevljev in ni edini.

Srečala sem ga v showroomu v Milanu med tednom mode, ko sem čakala, da s Kanyejem Westom končata pogovor, in potem sem bila končno na vrsti tudi sama.

Giuseppe Zanotti

Morda je odsotnost strahu edini pravi ključ do uspeha. Imeti svojo filozofijo, vizijo in ji slediti ne glede na družino, prijatelje, okolico in svet. Drugačnost ima svoje pozitivne plati, še posebej v svetu mode, ki je že stoletja na lovu za novimi talenti, idejami, obrazi in navdihi.

Tukaj je Giuseppe Zanotti še danes pionir, in čeprav sem ga srečala neštetokrat, je vsak intervju vedno kot prvi, z enakim navdušenjem in strastjo, kot da čas zanj sploh ne mineva.

227

228

Giuseppe Zanotti

Vse je bilo neverjetna avantura, saj v moji mladosti ni bilo mobilnega telefona in interneta, niti denarja za nakup plošč ni bilo.”

Vedno me zanimajo začetki, zase praviš, da se je vse skupaj rodilo zaradi želje po tistem, česar še ni bilo, zaradi praznega prostora, črne luknje, ki jo je bilo treba zapolniti z novo vizijo. To te je spodbudilo, da si v začetku devetdesetih ustanovil lastno podjetje. Preostalo je zgodovina.

Veš, da sem bil didžej in sem povsod vrtel glasbo, a mi to ni zadostovalo. V mojem življenju je nekaj manjkalo, ko v sebi čutiš, da še nisi tam, kjer ti je namenjeno, a ključ za nova vrata imaš nekje v žepu. Vse je bilo neverjetna avantura, saj v moji mladosti ni bilo mobilnega telefona in interneta, niti denarja za nakup plošč ni bilo.

Glasbo smo posneli kar iz radijske postaje, trak prerezali in zlepili z lepilnim trakom ter nato pesem predvajali. V bistvu so bili zelo ustvarjal-

ni poskusi, tako kot ustvarjanje modne kolekcije danes. Seveda sem imel na začetku proste roke pri vsem, s tega zornega kota lahko torej rečem, da je bilo bolj zabavno. A tudi danes mi nič ne manjka, še vedno uživam in še vedno eksperimentiram.

Zanimivo je, da si svoje prve kolekcije predstavljal v New Yorku, ne v Milanu. Ker nisi bil akademski oblikovalec in si bil prvi, ki si izdeloval čevlje zunaj okvirjev, se ti je zdelo veliko jabolko nekoliko bolj privlačno in primerno …

V resnici mi je bilo nerodno in nisem imel prav veliko samozavesti. Kar je čudno, a po eni strani je lažje, če si v tujini in daleč od znancev kot pa sredi mesta, kjer te vsi poznajo in si na očeh tistih, ki so pripravljeni kritizirati – včasih tudi za vsako ceno. Na eni izmed predstavitev, ki sem jih imel, se je znašel tudi slavni André Leon Talley iz revije Vogue US. Videl je moj prvi sandal in bil mu je všeč. To je nekako tako, kot bi ti sam Bog odprl vrata do vsega, kar je potem sledilo.

Bil sem na pravem mestu v pravem trenutku, a gotovo tudi s pravo idejo in pravim modelom čevlja.

Giuseppe Zanotti

229

V sodobnih časih pa so prišle tudi športne copate, seveda interpretirane na popolnoma drugačen način. Kupci so prvi z odprtimi rokami sprejeli futurističen slog znamke, tako na področju ženske obutve kot tudi na področju superg, katerih začetnik si bil prav ti. Seveda smo imeli športne copate že prej, a prav takšnih ni bilo. Še ena dobra intuicija?

Hitro mi je bilo jasno, da so imele športne copate ogromno možnosti tudi v svetu luksuza.

Zanimivo, ker so bile od nekdaj dobesedno sovražnik določene vrste mode, sovražnik tradicionalne izdelave – ampak to je življenje in vsake toliko moraš vse zavreči, vse zažgati, da začneš znova. S športnimi copatami sem resnično začel znova, niso imele prav veliko skupnega z obstoječimi modeli in kot vedno sem zanje črpal navdih v ljubem svetu glasbe, navdihnil me je predvsem David Bowie oziroma Ziggy Stardust s kovicami in bleščečimi materiali. Superge na splošno povezujemo s tehničnimi športnimi copatami, saj so se tako rodile. Mi pa izhajamo iz dnevnih čevljev z gumijastim podplatom, ki so lahko bolj ali manj športni, in dodajamo vse tiste elemente, ki so del naše zgodovine: kamne, plakete, okrasne kamenčke, vezenine ... Na začetku je bil škandal, a zelo hitro je ta model postal priljubljen, celo kulten.

Mislim, da bo nekoč, po tem velikem neredu, prišel popoln red.

Na trgu je res ogromno blagovnih znamk, ki ponujajo ne samo čevlje, temveč tudi modo nasploh. Včasih sem še sama zmedena, ne samo da ne vem, kaj pravzaprav potrebujem, ne vem niti, kaj mi je v resnici všeč. Kako ti gledaš na to nasičenost?

Mislim, da bo nekoč, po tem velikem neredu, prišel popoln red. Sporočila bodo vedno bolj jasna in tudi nam, oblikovalcem, bo bolj jasno, kam lahko sploh gremo. Kar pogrešam iz preteklosti, je predvsem zabava – res se nismo obremenjevali s tem, kaj in kako delamo, bilo je le zabavno in se je kasneje odlično prodajalo.

Danes so okoliščine zelo drugačne, pritiski so prisotni povsod in so drugi tisti, ki postavljajo pravila. Kar trg zahteva, to mora trg tudi dobiti, kar pomeni, da je včasih prav malo prostora za

230

Giuseppe Zanotti

lastno domišljijo in morda oblikovanje čevlja, ki ga imam sam v glavi, a o katerem potrošnik ne razmišlja. To, da imaš zvezane roke, je kar zahtevno, sicer pa verjamem, da tako ne bo šlo v nedogled.

Kaj ti je pri tvojem delu še vedno všeč?

Delo kot delo. Da pridem v pisarno in me še vedno čaka bel list papirja, ki bo sprejel moje ideje.

Potem je tu cela ekipa ljudi, ki jih morajo spremeniti v resničnost. Ni preprosto, včasih imam v glavi nekaj, kar se tepe z gravitacijo in fiziko, a vztrajam pri tem in si vedno želim, da vsaj poskusimo. Veš, da je uspeh čudna zver, kajne?

Enkrat si čisto gor in nato v trenutku dol. Če ob-

staja nekaj, kar mi daje zadovoljstvo, je to, da ustvarim brezčasne čevlje, kar pa se vedno ne zgodi. Moda potrebuje svobodo, eksperimentiranje in nepremišljenost. Osredotočanje na akademski vidik tega poklica lahko vodi v občutek frustracije nad uspehom drugih, zato menim, da je treba imeti pogum, da se vržeš v praznino in pogledaš na svet z druge perspektive.

Fizično bo vse bolj prisotno in cenjeno.

Kako pa se počutiš v tem trenutku, kakšen si v sebi?

Dobro sem, v ravnovesju sem. Ponovno sem se zelo zbližal z naravo in rad posvetim del svojega časa odkrivanju kotičkov italijanskega raja, za katere nisem vedel, da sploh obstajajo. Resnično obožujem subtilne kulturne razlike, ki obstajajo med regijami in celo med provincami. Čeprav se je svet po koronavirusu zelo spremenil, danes vseeno potrebujemo nov poslovni model, tako za modo kot za potrošnjo na splošno. Pandemija je gotovo pospešila usmeritev v digitalno, a tudi to je danes spremenjeno: vračamo se k sprehodom po zgodovinskih središčih in nakupom v referenčnih fizičnih trgovinah, čeprav še naprej kupujemo tudi na spletu, a brez navala, brez besa, ki smo ga imeli takrat, ko je bilo vse zaprto. Izkušnja pomerjanja obleke ali čevlja je še vedno priljubljena in morda v digitalni obliki iščemo rabljene predmete, kupujemo zelene izdelke ali primerjamo cene. Fizično bo vse bolj prisotno in cenjeno.

Torej ustvarjalnost da, vendar s pogledom na klasiko …

Točno tako. Mislim, da potrebujemo še tri, štiri sezone, da se vrnemo k temu, kar lahko z vidika okrevanja velja za relativno mirnost. Ali pa se bomo morali navaditi na ta zelo nestabilen trg, sestavljen iz presenečenj, nenadnih razprodaj in začasnih blokad, kar bo brez dvoma vplivalo na našo bilanco.

A ostajam optimist, ne pozabim, da to delo opravljam po naključju, želel sem delati nekaj drugega, potem pa me je modni svet navdušil. In še vedno nadaljujem, kljub zapletom in oviram, ki ti jih vsak dan znova pred nos postavi tovrstno delo.

232

Knjige

Kaj prebrati to zimo?

Kolibri, Sandro Veronesi Zakaj knjigo nasloviti »kolibri«? In zakaj je kolibri tako edinstven?

Kolibri je najmanjša ptica na svetu. Z zelo hitrim prhutanjem kril lahko skoraj nepremično lebdi v zraku. Ta njegova navidezna negibnost je plod garaškega dela in mu omogoča tudi vzvratno letenje, ki ga druge ptice ne zmorejo. Oftalmolog Marco Carrera, junak romana, je kakor kolibri. Medtem ko se svet okoli njega spreminja in se on spoprijema z izzivi življenja, nikoli ne klone, ampak si z živahnim nenehnim gibanjem prizadeva ostati trden in miren, na mestu.

Sprva se zdi, da gre za napet triler, mor-

da za ljubezensko zgodbo s slovensko stevardeso Marino, usodno povezano z letalsko nesrečo, toda Veronesijev roman stremi dlje. Presunljivost življenjskih usod prikazuje v vseh registrih in odtenkih, od prozaičnih podrobnosti meščanske pohištvene opreme sedemdesetih let do veličastne vizije novega človeka prihodnosti. Kolibri je v Italiji ob izidu nemudoma postal uspešnica, časnik Corriere della Sera ga je razglasil za najboljšo knjigo leta, prejel pa je najuglednejšo italijansko literarno nagrado strega.

Kolibri je branje za zahtevne bralce, ki ne iščejo zgolj kratkočasja, ampak uživajo v natančno izrisanih likih.

Nori na vino, magnum izdaja, Madeline Puckette in Justin Hammack Nekatere knjige preberemo, druge pa odpiramo vedno znova. Nekatere postavimo na knjižno polico, druge pa morajo biti zmeraj pri roki. Nori na vino je ena iz zadnje skupine. Kajti v vinu je veliko več kot le letnica in cena. Če stari pregovor pravi, da je v vinu resnica, si tudi knjiga na začetku postavi nekaj temeljnih vprašanj. Zakaj je vino nekaj posebnega?

Zakaj velja za eno od najboljših pijač na svetu? Zakaj imamo radi vino?

Vino se umešča na presečišče med znanostjo in umetnostjo, zato je v nadaljavanju svet vin predstavljen zelo nazorno, s pomočjo sodobnih infografik, ki na jasen in pregleden način podajo kompleksne informacije o tem, kako prepoznati dobro vino, kako ga okušati, kako prepoznati vinske napake, pa tudi kako izbrati pravo steklenico za pra-

vo priložnost – ne glede na ceno in znamko, ampak glede na resnične lastnosti vina. Obsežno poglavje je namenjeno kombiniranju hrane in vina, podrobno so predstavljena tudi najbolj prepoznavna svetovna vina, posebno poglavje pa je namenjeno vinskim regijam sveta.

Ali kot pravita avtorja: Tema vina je tako globoka, kot smo se pripravljeni potopiti vanjo. Prav zato o njem obstaja na stotine knjig. Nekatere so silno učene, druge debele in tehnične, nekatere pa so kot pivske pustolovščine!

Ta knjiga je drugačna od vseh omenjenih slogov. Nori na vino: magnum izdaja je praktično orodje, ki vas bo vodilo na vaši vinski poti, kamorkoli vas bo že popeljala.

Knjiga vam bo predstavila osnove in vam dala trdne temelje.

Knjige

Bralna priporočila

233

Avtorica: Valentina Smej Novak

za poslovno občinstvo

Koristnosti nekoristnega, Nuccio Ordine Vsak dan se spopadamo z vprašanjem koristnosti.

Pogosto se zdi, da je odgovor na to, ali je nekaj neposredno koristno ali ne, edino smiselno in uporabno vodilo, ki podeljuje vrednost rečem na tem svetu, in da je dobičkonosnost merilo, ki podeljuje pravico do obstoja. Toda življenje kljub vsemu pojijo vrednote, ki so onkraj neposredno merljivega.

Ko se časi obrnejo na glavo in se karte premešajo, se lahko razmerje med koristnim in nekoristnim hitro spremeni. Čeprav je bilo za marsikoga to spoznanje pandemskega pretresa nove realnosti, so o tem učenjaki razmišjali že tisočletja, pred nekaj leti pa je na to temo izšel tudi luciden esej italijanskega filozofa Nuccia Ordine. Kajti kot pravi založnik knjige: »Ni res – niti v času

krize – , da je koristno zgolj to, kar ustvarja dobiček. V merkantilnih demokracijah obstajajo znanja, ki veljajo za 'nekoristna', pa se nazadnje izkažejo kot izjemno koristna.« Ordine kritično analizira obsedenost s posedovanjem in kult koristnosti, ki siromašita duha in s tako nastrojenostjo spodjedata tudi sam izboraževalni sistem, kar se posledično kaže v družbi kot nevarna erozija temeljnih vrednot.

Vsak dan znova v življenju se izkaže, da so najbolj koristne tiste stvari, ki se ti zdijo na prvi pogled nekoristne. Prav prebojne ideje so se pogosto rodile iz »nekoristnih« razglabljanj, umetnosti in literature. Dobra popotnica za prebojne misli, za drugačen pogled, onkraj enoznačne vrednostne tabele.

Življenje in delo z lesom, Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert V sodobnem svetu si marsikdo želi bolj trajnostnega načina bivanja, vendar ne najde pravega načina. Številni se počutijo odtujeni od svojega dela in si želijo nekaj spremeniti, začutiti pristnost ročnega ustvarjanja. Mlada izobraženca Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert sta storila prav to: stopila sta iz cone udobja in se iz sivega velemesta, kjer sta si ustvarjala uspešno kariero, preselila v zeleno okolje visoke kraške planote in notranjskih gozdov. Kupila sta staro poslopje in ga sama obnovila v sodobno, ekološko in trajnostno leseno hišo, ki zadovoljuje vse potrebe modernega človeka. Obudila sta starodavne prakse dela z lesom, jih nadgradila z novimi znanji in vzpostavila edinstveni način sobivanja z naravo.

Leta izkušenj in čudovitih zgodb so ju vodila do spoznanja, da morata z ljudmi deliti vse, kar sta se naučila. Svoje znanje zato predajata naprej z izkustvenimi delavnicami dela z lesom, ob tem pa je nastala bogata nazorna knjiga Življenje in delo z lesom: od drevesa do izdelka, ki je izviren slovenski vodnik po skrivnostih gradnje z lesom, kot ga še ni bilo. Hkrati je tudi učbenik praktičnega dela, ki povezuje trajnostne oblike dela z lesom s sodobnimi metodami, in avtobiografski zapis o ljubezni do narave. »Les je bogastvo. Les je rast – osebna, skupnostna in trajnostna. Les je material prihodnosti.« pravita avtorja.

234

Knjige

Preden se kava ohladi, Toshikazu Kawaguchi Kaj bi spremenili, če bi lahko šli v preteklost, vendar bi se morali vrniti, še preden se kava ohladi? Ali se ni tega na skrivaj pri sebi vprašal že sleherni med nami? In kakršenkoli odgovor vsak sluti pri sebi, k sreči je tu literatura, ki preigrava tudi to možnost.

Na vogalu odmaknjene ulice v Tokiu se skriva kavarna, kjer že stoletje strežejo mojstrsko zvarjeno kavo. Vendar se v njej dogajajo bolj nenavadne stvari, kot je sprva videti …

Toshikazu Kawaguchi bralce povabi na potovanje v magični svet kavarne Funiculi Funicula. Svet, v katerem bodo štiri osebe, vsaka s svojimi hrepenenji in željami, potovale skozi čas, ker želijo zgladiti pretekla nesoglasja, najti smisel življenja ali še zadnjič videti svoje bližnje. Vendar obstaja eno pomembno pravilo, ki ga ne smejo prekršiti, če ne želijo tavati v večnosti: vrniti se morajo, preden se kava ohladi.

Tiha, toda močna knjiga, v kateri najdemo razmislek in uteho tudi v težkih časih, nas opogumlja, da storimo in izrečemo tisto, kar moramo, preden bo prepozno.

O AVTORICI Rojena med generacijo X in milenijci v Murski Soboti. Končan visokošolski študij filozofije.

Profesionalno pot je začela v založništvu, kjer je bila več kot desetletje direktorica marketinga in komunikacij, danes pa vodi butično založbo Vida.

V literarno-književnem svetu deluje kot publicistka, kolumnistka, avtorica številnih knjig, prevajalka in urednica.

Pri avdiovizualni produkciji sodeluje pri razvoju in pisanju scenarijev ter dialogov za življenjskostilne in kulinarične oddaje.

Na področju kratkega dokumentarnega filma je soavtorica sto scenarijev za kratke dokumentarne formate v seriji 50 knjig, ki so nas napisale/50 skladb, ki so nas zapele, kot voditeljica in soavtorica pa je soustvarjala tudi družbenoaktualno pogovorno oddajo Zadnja beseda na nacionalni televiziji.

Od leta 2021 je tudi predsednica Društva slovenskih založnikov.

Z družino živi v Ljubljani, rada pa se vrača tudi v Prekmurje.

ZANESLJIV PARTNER V IZREDNIH PREVOZIH

Poskrbimo za kvalitetno izvedbo tudi najkompleksnejših projektov.

V podjetju Comark d.o.o. se že od leta 1992 aktivno in uspešno ukvarjamo z organizacijo izrednih prevozov po celem svetu.

Nudimo širok spekter storitev:

• Projektni tovor • Izredni prevoz • Pakiranje tovora

• Dovoljenje in spremstvo • Selitev opreme – RAL • Državna in vojaška logistika

Slovenija, Hrvaška in Srbija www.comark.si

Luka Koper, Trst in Reka

236

Oddih

TRIANGEL BOUTIQUE HOTEL Popoln odmik od vsakodnevnega vrveža v objem neponovljive narave

U in sprostitev.

meščen v prelepo Zgornjesavsko dolino, ob vznožje čudovite Martuljške skupine, enega najlepših kotičkov Julijskih Alp, kjer neokrnjena narava umiri misli in s svojimi danostmi ponuja neizmerne možnosti za aktivnosti

Odlikujejo ga veličastni razgledi, preplet tradicije in sodobnosti, gostoljubno osebje in izjemna lokacija na robu Triglavskega narodnega parka, kjer se po samo nekaj korakih znajdete v nedotaknjeni naravi.

Posameznikom, parom, družinam, prijateljem ali podjetjem zagotavlja zasebnost, razvajanje, dobro počutje in edinstveno izkušnjo v vseh letnih časih ne glede na vremenske razmere.

Izkušnja, ki jo želimo deliti in živeti z vami 365 dni v letu!

SOBE & APARTMAJI

UDOBJE, ELEGANCA & OSUPLJIVI RAZGLEDI V štirizvezdičnem Triangel Boutique Hotelu v Gozdu Martuljku vam ponujamo več različnih namestitvenih možnosti za skupaj 36 gostov – od elegantno opremljenih standardnih dvoposteljnih sob, nekoliko večjih in razgibanih superior sob ter deluxe sob, ki jih nadgrajuje kopalna kad za dve osebi, do družinam namenjenih prostornih superior apartmajev z dvema spalnicama in prijetnega studia.

RESTAVRACIJA & TERASA

UŽIVAJTE V DOMISELNIH SEZONSKIH JEDEH Navdih za svoje jedi črpamo v kulinarični tradiciji Zgornjesavske doline in dežel okoli tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. V njih se pogosto

lahko začuti tudi prisotnost mediteranske, kraške in panonske kuhinje, kar nakazuje na slovensko kulinarično raznolikost, ki jo radi popestrimo z izbranimi eksotičnimi okusi. Z uporabo najsodobnejših kuharskih tehnik jih chef Jon Zupan skupaj s svojo ekipo pripravlja iz sestavin lokalnega izvora. Skupaj z odličnimi slovenskimi vini vam jih z veseljem postrežemo v naši à la carte Restavraciji Triangel ali na njeni zunanji terasi.

WELLNESS & FITNESS

REGENERACIJA & SPROSTITEV PO VAŠI MERI Začutite radostno plat življenja, obnovite svojo notranjo energijo in vzpostavite svoje naravno ravnovesje med razvajanjem s pogledom na neponovljivo gorsko naravo, ki se razprostira pred vami. Razvajajte se v dveh zelo intimnih počivalnicah z osvežilnim kotičkom, finski in IR-savni, parni kopeli, zasebnem separe wellnessu z masažno kopeljo in zeliščno savno, z različnimi tretmaji masaž in v fitnessu.

Foto: Miran Kambič

238

Oddih SREČANJA & DOGODKI

NAVDIHUJOČI DOGODKI & NEPOZABNA ZASEBNA SREČANJA S svojo celovito ponudbo in umeščenostjo v neponovljivo okolje Julijskih Alp na rob Triglavskega narodnega parka je naš hotel odlična izbira za izvedbo manjših, potrebam naročnika prikrojenih poslovnih in zasebnih dogodkov ter motivacijskih (incentive) in teambuilding programov.

Tehnično opremljena sejna soba za do 40 udeležencev ponuja v različnih postavitvah in osvetlitvah prilagodljiv in umaknjen delovni prostor, v katerem boste zlahka ohranili osredotočenost in našli ideje ali rešitve za vaše poslovne izzive.

V restavraciji, ki lahko sprejme tudi do 80 gostov, bomo poskrbeli za kulinarične užitke v izbranih in zdravih sezonskih jedeh, pripravljenih na sodoben način. V lepem vremenu vam bo na voljo tudi terasa z zunanjim ognjiščem.

Najtrdnejše vezi med udeleženci se spletejo pred formalnim delom dogodka ali po njem. Izkoristite ga za sproščeno in neobremenjeno mreženje med udeleženci. V program izvedbe vašega dogodka lahko tako domiselno vpletete tudi druge vsebine in prostore našega hotela, kot sta hotelski wellness in fitness. Da bo dogodek bolj razgiban in zanimiv, ga popestrite s tem, da vanj vključite aktivnosti v čudovitem naravnem okolju, ki obdaja hotel. Možnosti za aktivnosti, izlete in številne druge dejavnosti so v vseh letnih časih neskončne in raznolike.

Ambient hotela s svojo ponudbo in najlepšo gorsko kuliso v Julijskih Alpah ustvarja čarobno in neponovljivo vzdušje ne glede na letni čas ali vremenske razmere. Skupaj z vami bomo poskrbeli za tekočo izvedbo manjših civilnih porok, praznovanj in okroglih obletnic, enkratnih življenjskih dogodkov in družinskih srečanj, tematskih večerov in sprejemov.

MODRA ZAVAROVALNICA: KAKO DO DAVČNE OLAJŠAVE Z DODATNIM POKOJNINSKIM ZAVAROVANJEM? Modra zavarovalnica je največja upravljavka sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje. Obstajamo z enim razlogom: da lahko naši zavarovanci po upokojitvi živijo enako kakovostno kot pred njo. Verjamemo, da je kakovostno življenje pravica vseh. Nas in generacij, ki prihajajo za nami.

POZNATE DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE? Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenska oblika varčevanja za starost, pri kateri ste upravičeni do posebne davčne olajšave in zato nižje dohodnine. To obliko varčevanja namreč spodbuja tudi država.

KAJ TO POMENI V PRAKSI? Za primer vzemimo posameznika s povprečno bruto plačo 2200 €, ki za varčevanje vsak mesec nameni 128,57 €. To predstavlja maksimalno davčno olajšavo, kar pomeni, da pri odmeri dohodnine letno prihrani 401,13 €. V 10 letih pa ta znesek znaša 4.011,30 €. Poleg tega na ta način varčuje za starost. Ob upokojitvi bo tako imel na voljo višjo rento, ki jo bo prejemal poleg osnovne pokojnine do konca življenja.

Skenirajte QR-kodo in uporabite kalkulator davčne olajšave.

Vanj vpišete svoje vhodne podatke in izračunate, koliko lahko prihranite pri dohodnini.

NE ZAMUDITE! Do konca decembra je v teku akcija brez vstopnih stroškov, ki velja za individualna vplačila.

Več o tem najdete na https://modra.si/bvs/.

240

Navtika

Inovativna grška blagovna znamka luksuznih gumenjakov ali RIB-ov (rigid inflatable boats) Technohull je ljubitelje plovbe po vsem svetu očarala s svojimi visokotehnološkimi, športnimi, a tudi luksuzno zasnovanimi plovili.

V le 17 letih, od katerih so v zadnjih osmih doživeli izjemen uspeh, je kupcem zagotovila izjemna doživetja in hitrosti na morju! V njihovi novi ladjedelnici blizu mesta Lavrio izdelujejo vse – od sedemmetrskega GT7 do novega modela ALPHA 50, ki meri skoraj 15 metrov.

Z

ačelo se je leta 2005, ko je skupina navdušencev nad navtiko ustanovila blagovno znamko in začela eksperimentirati s proizvodnjo gumenjakov. Rodil se je model Sea DNA 999, ki je postal prava ikona in ga v novi različici izdelujejo še danes, saj se je prav s tem modelom začela mednarodna prepoznavnost znamke.

Leto 2014 je bilo prelomno, saj so z investicijami v tehnologijo razvili in patentirali trup DYNASTREAM – posebno oblikovan trup čolna, ki omogoča odlično vodljivost plovila ob še večjih hitrostih, tudi nad stotimi vozli. Trup DYNASTREAM pa ima poleg hitrosti tudi izredne plovne karakteristike na valovitem morju.

Technohull je v naslednjih letih razširil svojo ponudbo plovil, ki se začne pri najmanjšem GT7, GTX, 38 Grand Sport, Explorer 40 in Omega 47.

Letos so v kategoriji Mega RIB predstavili novi model Alpha 50.

Blagovna znamka se je medtem iz Evrope razširila v Azijo in Avstralijo ter na Bližnji vzhod, od leta 2018 pa je uspešno prisotna tudi na ameriškem trgu.

Sodobna, pred dvema letoma odprta ladjedelnica v Lavriu označuje začetek nove dobe za Technohull. V neposredni bližini Olympic Marine je na 50 hektarjih zemljišč 12 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih hal, ki ponujajo popolnoma integrirano proizvodnjo, napredno tehnologijo in predan tim.

Vse to zagotavlja najvišjo kakovost in zmogljivost za zahtevne projekte. Nova ladjedelnica ponuja tudi podporo pri prodaji in servisiranju čolnov.

Podjetje MennYacht Group s ponosom deluje kot uradni regijski distributer za TECHNOHULL. Če imate vprašanja, jih lahko kontaktirate na naslovu sales@ mennyacht.com, več o njih pa si lahko preberete tudi na spletnih straneh www.mennyacht.com in technohull.com.

Navtika

241

TECHNOHULL – Grki, ki so postavili nova merila med luksuznimi gumenjaki