Spus�tesvežveter vvašefinance

4.kakOVOsTna inFrasTrukTura

Okolje, kjer delujejo podjetja, potrebuje šole, vrtce in dobro prometno povezanost. Prav tako je pomembno poskrbeti za kulturo, izobraževanje in šport. Cilj je, da se ljudje, ki živijo na določenem območju, lahko v prostem času vključujejo v aktivnosti. Tako se glasi ena izmed skupnih ugotovitev z regijskih dogodkov.

Župan Sevnice Srečko Ocvirk omenja tudi pomen digitalizacije za kakovost življenja. »Osnovna infrastruktura je danes pogoj, o katerem ne smemo razpravljati. Kakovost življenja dvigujeta digitalizacija in družbena infrastruktura. Na teh točkah se dopolnjujeta javni in podjetniški sektor, ki ustvarja novo vrednost.« Kot ugotavlja, lahko mladim karierni razvoj ponudijo podjetja, družbeni razvoj pa lokalno okolje.

Da Slovenija potrebuje pospešek pri infrastrukturi, so ugotavljali tudi na regijskem srečanju v Obalno-Kraški regiji. Matjaž Murko, lastnik podjetja Mennyacht in član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je poudaril razmah pristanišč po Jadranu, v primerjavi s katerimi je portoroška, ki je imela pred desetletji primat, danes v zaostanku. »V Črni gori so zgradili eno največjih marin, razvijajo se tudi drugi, na primer Rovinj. V Portorožu manjka tovrstna infrastruktura, imamo samo pet priveznih mest za plovila dolžine nad 25 metrov. Marina bo morala narediti premik,« meni Murko, ki ob tem omenja tudi drugo pomembno infrastrukturo, kot so letališča, petzvezdični hoteli in ponudba hrane.

5.PRIJAZNEJšA DAVČNA PoLITIKA

Joc Pečečnik ugotavlja, da trenutna vladna zgodba ni razvojna zgodba. »Plače so preveč obdavčene, poslovno okolje podjetnikom ni naklonjeno. Zaradi tega žal nismo konkurenčni.« Tudi Sabina Sobočan deli mnenje, da bi morala vlada sprejeti takšno davčno politiko, da bo podjetja in talente, tudi tuje, privabila v Slovenijo. »Kako to, da v vladi ni nikogar, ki bi se spomnil, da bi omogočili delo upokojencem in jih oprostili davkov?« se je na enem izmed dogodkov ob razpravi o pomanjkanju kadrov, s katerim se spopadajo podjetja, vprašal Pečečnik.

Sodelovanje kluba z lokalnimi skupnostmi je naravno, saj imajo župani podobne težave kot podjetniki. Namen je, da se podjetniki in obrtniki večkrat srečamo in skupaj z lokalno skupnostjo ugotovimo, ali obstajajo realne možnosti za izboljšave.

6.BoLJšE SoDELoVANJE Z insTiTuciJami

znanJa

Po navedbah Kristine Kočet Hudrap, članice upravnega odbora SBC in lastnice podjetja Tiko Pro, ki ima sedež v Mariboru, je za razvojni preboj in napredek zelo pomembno sodelovanje občin, podjetij in univerze. »Znotraj tega trikotnika je treba vzpostaviti skupne aktivnosti. Podjetniki potrebujemo dialog. 25 odstotkov prebivalcev Podravja odhaja na delo zunaj regije, bodisi v druge regije bodisi v Avstrijo. Lahko se zgodi, da bo Podravska regija na srednji rok ostala brez delovno aktivnega prebivalstva, saj to ne bo imelo več interesa, da ostane tukaj.«

Tudi Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je poudaril pomen sodelovanja občin in podjetnikov ter univerz in inštitutov. »Le skupaj se lahko odzivamo na izzive današnjega časa, naj gre za spremembe energetske politike, iskanje inovativnih rešitev ali doseganje višje dodane vrednosti.« Vloga univerze se zdi pomembna tudi Marku Lukiću, članu upravnega odbora SBC in lastniku podjetja Lumar IG, ob tem pa dodaja še: »Podjetja z novimi zaposlitvami prinašamo več priložnosti in boljše ozračje v mestna območja. Če smo konkretni, lahko rečemo, da Maribor s svojimi gozdovi ponuja odlično lokacijo za vzpostavitev lesnopredelovalnega centra. Tukaj sta doma tradicija in znanje, v bližini je tudi Avstrija kot pomemben trg. To je gotovo priložnost za Maribor, da se kot zelena destinacija umesti na zemljevid Evrope.«