Odločitev, da postaneš vegetarijanec, je prelomna. Za tistega, ki se tako odloči, zraven pa tudi za ljudi, ki živijo z »novim« vegetarijancem. Ni pomembno, kaj je vzrok za takšno odločitev, čeprav zagrizene mesojedce to najbolj zanima. V naši družbi, kjer je vse več vegetarijancev, se je razvila neka tiha »vojna«, spopad med mesojedci in vegetarijanci. Mnogo znanstvenih raziskav potrjuje, da je vegetarijanstvo koristno za zdravje. Verjetno je ohranjanje zdravja za marsikoga tudi najbolj sprejemljiv razlog za spremembo v vegetarijanca.
V
ečina priporočil o zdravi prehrani vam nekje v drugi vrsti (potem, ko poudari, da je treba jesti več sadja in zelenjave) pove, da je rdeče meso zdravju škodljivo. Uživanje veliko rdečega mesa (sem sodijo govedina s teletino, svinjina, pa tudi jagnjetina in kozliči) je precej visoko na seznamu škodljivih stvari, ki jih ljudje pospravimo, da si nakopljemo bolezni. Med drugim naj bi meso škodilo tako srcu in žilam, kot tudi prebavilom in še kakšnemu organu ali organskemu sistemu, kjer se rad pojavi rak. Ko naj bi ljudje jedli manj mesa, to je pred mnogimi desetletji, naj ne bi umirali zaradi bolezni srca in ožilja. Tako pravi statistika. Zanesljivo so ti podatki točni. Toda takrat so ljudi umirali dosti mlajši, največkrat zaradi nalezljivih bolezni, ki jim je medicina danes kos. Ljudje so umirali, ko so komaj dočakali tretje ali četrto desetletje, na primer. Samo ugibamo lahko, kaj bi se zgodilo, če bi dočakali visoko starost, 80 let in več, kakor se dogaja danes.
Vegetarijanci in mesojedci Zgodba o mesu, o uživalcih mesa ter o ljudeh, ki meso odklanjajo, je globlja, kot si lahko mislimo. Če sem lahko osebna, sem ob prebiranju verjetno na tisoče priporočil za ohranjanje zdravja nekajkrat sklenila, da postanem vegetarijanka. Vse je govorilo v prid tej odločitvi. Tudi to, da imam rada živali. Nikoli nisem dobro prenašala božičnega klanja prašičev. Res pa je, da sem imela vedno rada klobase, kar pa ne gre skupaj. Eno je treba žrtvovati, da ohranjaš drugo. Povsem se strinjam z Deso Muck, ki je zapisala, da je postala vegetarijanka ob pogledu na žalostne velike oči telička, ki so ga gnali v klavnico. Tudi meni bi se trgalo srce, ko bi videla ta prizor. Pritajeni glas nekje v moji notranjosti pa mi šepeče naj se ne sekiram, saj ne maram teletine. Kar je tudi
36 Utrip Srca
Meso je zdravo! res. Očitno ne maram tistih stvari, ki so za zdravje najboljše. Od rdečega mesa, ki naj bi bilo zdravju škodljivo, če ga veliko ješ, je menda še najmanj škodljiva teletina. A kaj, ko me to vedno spomni na polnjene telečje prsi, ki sodijo med praznične jedi, meni pa se je vedno zdela poceni varianta mastnega mesa, polnjena z ostanki, ki se valjajo po shrambi: s starim kruhom in kakšnim jajcem. Neužitno.
Meso ostane! Moji vegetarijanski podvigi so se vsi po vrsti končali s popolno predajo v obliki velikega, sočnega zrezka, ki sem ga po grizljanju skled solate, krompirja in špagetov z užitkom pospravila brez vse druge »navlake«. Najdlje trajajoče vegetarijanstvo se je končalo po enem tednu, ko so se mi tudi v sanjah prikazovali sočni kosi surovega mesa, v katere bi najraje ugriznila, ne da bi ga prej kuhala ali pekla. Očitno moje telo potrebuje meso, živalske beljakovine ali karkoli že, kar je povezano z zrezki in pečenkami. Za zdravje bo treba torej poskrbeti malo drugače. Prvo med priporočili pravi, naj vsaj zmanjšamo kose mesa na krožniku in naj bodo na mizi manj pogosto. Tega najbrž ni treba posebej razlagati. Zakaj naj bi bilo rdeče meso, recimo govedina, tako škodljivo? Vsebuje maščobe, ki so po svoji sestavi za nas škodljive. Če pojemo preveč teh maščob, imamo lahko cel kup zoprnih težav. Med drugim medicina našteva zapacane žile zaradi holesterola (kar je vprašljivo, saj ima hrana pri tem mnogo manjši vpliv kot druge stvari), težave v prebavilih, saj presnova in prebava mesa traja dlje in je bolj naporna, da ne govorimo, da
meso deluje kislo in povzroča kislo-bazično neravnovesje, kar prav tako škodljivo vpliva na naše zdravje.
Napol »kemične« krave Še najbolj bo držalo, da je meso za nas škodljivo zato, ker je živina vzrejena na način, ki zahteva, da se v enem letu zredi in zraste toliko, kot bi se na naravni način v štirih ali petih letih. Da ne bomo jezili slovenskih živinorejcev, poglejmo, kaj je o svojem načinu vzreje govedi povedal teksaški kmet. Živina je nagnetena na malem, ograjenem pašniku, ki je poškropljen s sredstvom proti plevelu in pognojen z umetnimi gnojili. Ko se živina zredi in zraste do polovice, jo na velikih tovornjakih (na dizelsko gorivo) prepelje do hlevov, kjer jo naprej krmi s sojino in koruzno hrano, ta pa je seveda primerno obdelana s pesticidi, dodani so sintetični hormoni, ki pospešujejo rast. Živali dobivajo antibiotike, da ne bi zbolele. Ko so dovolj velike in težke, jih spet s tovornjaki na dizelsko gorivo pripelje v klavnico, kjer jih zakoljejo, razkosajo, kose mesa pa potem razpošljejo v trgovine. Teksaški kmet pravi, da je za vsako težavo v živinoreji na voljo kemična rešitev. Drugače rečeno, kemikalije pomagajo, da so živali lepo rejene, da ne zbolijo in predvsem, da lahko z njimi hitro in dobro zasluži.
Zakaj je meso v resnici škodljivo? Ljubitelji živali se seveda zgražajo, da je takšno ravnanje z živino kruto in nedopustno. Če živali živijo stresno, je njihovo meso manj okusno, pravijo strokovnjaki. Ekologi imajo celo vrsto razlogov, zakaj bi morali
