Praznovanje ob dnevu srca

Dan srca na Rogli

Na povabilo Term Zreče smo na Rogli - Tematsko turistični center izvedli praznovanje ob dnevu srca. Prijazna gospa Mihaela - vodja prodaje v Termah Zreče, se je res zavzeto potrudila in nam s pomočjo direktorja turističnega centra Rogla, Roberta Kejžerja in Urške Firer (TIC Zreče), ki je bila ob tej priložnosti tudi naša moderatorka in kreatorka tega dogodka. S skupnimi močmi smo izvedli ta čudoviti program, ki ga je bilo dovolj, da smo bili cel dan polno zaposleni. Zelo dobro smo bili seznanjeni tudi z turistično ponudbo na Rogli, kot tudi zdravstveno ponudbo v Termah Zreče.

Društvo okviru

na srcu operiranih je v praznovanja organiziralo tudi predavanji, ki sta del letnega izobraževalnega in rehabilitacijskega načrta. Izjemno zanimivo je bilo predavanje gospe Hijacinte Mlakar, ki je opisala medsebojne odnose v družini in širšem družbenem okolju, ki so pogosto nestrpni, netolerantni in agresivni. Poudarila je, da bi večina ljudi živela veliko lažje, če bi skušala konfliktne situacije reševati na miren in prijazen način, s primerno toleranco. Tako bi se izognili stresnim situacijam, si zagotovili duševni mir in simbiozo v družini in v okolju našega sobivanja. Da bi to dosegli je potrebno vsakodnevno delovanje v tej smeri pa tudi primeren kognitivni preobrat, ki bi nam omogočil mirnejše, srečnejše in tudi bolj zdravo življenje. Predavatelj Luka Lipar, dr. med. specializant kardiologije inz UKC Ljubljana nam je predaval o atrijski fibrilaciji. Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje je najpogostejša oblika motnje srčnega ritma, to je nereden in prehiter srčni utrip. Preddvora utripata celo 300 do 500 krat v minuti, zato pride do premajhne polnitve prekatov. Najhujši zaplet, ki lahko nastane pri atrijski fibrilaciji je možganska kap. Najpogostejši vplivni dejavniki tveganja za večino srčno žilnih bolezni, tudi za atrijsko fibrilacijo so: kajenje, nezdrava prehrana z veliko maščob, premajhna telesna aktivnost, prekomerno delovanje ščitnice, premalo kalija, prekomerno uživanje alkohola, zloraba prepovedanih substanc. Simptomi pri atrijski fibrilaciji niso

vedno prisotni, če so, se pojavijo

iznenada: občutek prehitrega in nerednega utripa, prsna bolečina(angina pektoris), težka sapa. Po končanem predavanju je predavatelj odgovarjal na številna vprašanja, kajti zanimanje je bilo veliko. Udeleženci predavanja, ki imajotovrstnetežavesovsproščenem pogovoru izmenjavali izkušnje. Družabni del, ki ga je v svojem prispevku omenila že animatorka Urška Firer je bil srečelov. Srečelov se je odvijal takoj po kosilu je večini dobitnikom pričaral nasmeh na obraz saj so nekateri za simbolično ceno srečke 1 euro dobili kar uporabne dobitke. Tisti, ki nismo zadeli dobitkov smo dobili srečke z napisom ŽELIMO VELIKO ZDRAVJA ! Tako smo bili vsi zmagovalci! (Jožef Ivan Ocvirk)

Čeprav se nad maščobami precej ljudi zmrduje (nekateri pa se oblizujejo), je dejstvo, da jih naš organizem nujno potrebuje. Brez maščob namreč ne more vsrkati nekaterih hranil, vitaminov, ki se topijo samo v maščobi, potrebne so za sproščanje hormonov, za zdravo kožo. Po drugi strani pa nam zdravniki govorijo, da so škodljive za žile in srce. Da ne govorimo o tem, da redijo.

Kaj naj torej človek naredi, da bo dobil v telo maščobe, hkrati pa si ne bo škodil? Uživati je treba koristne, dobre maščobe, pravijo strokovnjaki. Dobre maščobe pa so mononenasičene in polinenasičene maščobe. V skupini prvih maščob najdemo olja iz različnih oreščkov: arašidov, orehov, mandljev, pistacij; v to skupino sodijo tudi olja iz oljne repice (ogrščice, angleško canola). Dobre maščobe vsebuje avokado, sadež, ki ga lahko najdemo na vrhu vseh seznamov tako imenovanih »super« živil. Čisto posebna zgodba v tej skupini pa je olivno olje. Znano je, da so prebivalci grškega otoka Kreta že pred stoletji dosegali zavidljivo starost, medtem ko so prebivalci drugih delov Stare celine umirali, ne da bi kdaj dočakali »Abrahama«. Kot so pozneje ugotovili, je bila za

Dobre in slabe maščobe

dolgoživost »kriva« tako imenovana sredozemska prehrana. Bistvo te prehrane je olivno olje, ki ga Krečani pridobivajo iz oliv. Kreta je namreč posejana z nasadi oljk. V olivnem olju je ena glavnih sestavin oleinska kislina, ki varuje pred rakom. Strokovnjaki z univerze v Chicagu so ugotovili, da omenjena kislina zadržuje delovanje onkogena, ki so ga imenovali HER-2/neu. Ta onkogen so našli pri kar 30 odstotkih žensk z rakom dojke. Znanost dolgo ni vedela, kaj točno v sredozemski prehrani ima tako dober učinek na človekovo zdravje. Dr. Javier Menendez je s svojimi kolegi na čikaški univerzi raziskoval vpliv oleinske kisline na celice raka dojke. Dokazali so, da oleinska kislina v olivnem olju preprečuje nastajanje rakavih celic pri raku dojke. Raziskava je dokazala tudi, da oleinska kislina poleg tega povečuje učinkovitost zdravila (herceptina), ki ga dobivajo bolnice z rakom dojke. Poudariti velja, da bolnice s HER-2/neu pozitivnim tumorjem trpijo zaradi zelo agresivne oblike bolezni in da je uspeh zdravljenja navadno vprašljiv. Zato je novica z učinkovitostjo olivnega olja toliko bolj dobrodošla. O olivnem olju pa je treba povedati še nekaj. Dolgo je veljalo, da ga ne smemo segrevati, ker naj bi pri visokih temperaturah olje spremenilo strukturo in se tako spremenilo v škodljivo maščobo. A nas. Za kuhanje je predelano tako, to ne drži povsem. Kakovost olja se da nima značilnega vonja in okusa, namreč meri tudi po tem, pri kako kar omogoča, da se lahko uporablja visoki temperaturi začne zgorevati pri kuhanju vse vrste hrane, ne le oziroma se smoditi. Olivno olje sladic. prenese precej visoke temperature, ne da bi se spremenilo. Lahko ga segrevamo do temperature 200 stopinj Celzija, na primer (med 180 in 205), kar velja za hladno stisnjeno ekstra deviško olivno olje. Ponekod kuhajo izključno z olivnim oljem, kar vključuje Polinenasičene maščobe tako kot mononenasičene znižujejo vsebnost škodljivega (LDL) holesterola v krvi in s tem skrbijo za zdrave žile in srce. Dobimo jih z ribami, pa tudi v koruzi, soji, sončnici. Pri nas je dobro znano in cenjeno olje iz bučnih Najbolj škodljiva je hidrogenirana maščoba, ki so jo »izumili« pridelovalci tudi cvrenje. Olivno hitre prehrane. pešk, ki je prav tako olje vsebuje tudi zelo priporočljivo za vitamin E in fenole. zdravje. Vsebuje vitamine Med izjemno zdrave A, B kompleks, C, D in E maščobe sodi tudi kokosovo olje ter nekaj mineralov, med njimi oziroma maslo, ki so ga na veliko zlasti kalcij in magnezij. Posebej ga uporabljali predvsem v 18. stoletju priporočajo pri težavah s sečnim narodi, ki so kolonizirali azijske mehurjem in moškim za pomoč pri države, kjer rastejo kokosove palme in kjer je kokos od nekdaj ena najuporabnejših rastlin oziroma sadežev. Kokosovo maščobo naše telo presnavlja nekoliko drugače kot druge maščobe. Med drugim jo uporabi kot močno protimikrobno obrambo, ki deluje proti bakterijam in virusom. Poleg tega pospešuje presnovo in pomaga ljudem, ki bi problemih s prostato. Koristne so predvsem maščobe rastlinskega izvora. Škodljive pa so živalske maščobe oziroma predelane ali trans maščobe. Najbolj škodljiva je hidrogenirana maščoba, ki so jo »izumili« pridelovalci hitre prehrane. Molekule vodika v maščobah pomagajo, da se hrana se radi znebili odvečne teže. Tudi ne pokvari hitro, da je dlje »sveža«. kokosova maščoba je obstojna Najdemo jih, na primer, skoraj v pri visokih temperaturah, zato je vseh juhah iz vrečk, zato se je taki primerna za kuhanje. V zadnjem prehrani bolje izogibati oziroma jo času dobimo kokosovo maslo tudi pri jesti samo občasno.