Naravni uničevalec strupov

Antioksidanti varujejo naše telo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Biokemiki so potrdili, da so prosti radikali povezani z nastankom več kot 200 vrst bolezni, ki napadajo človeštvo. Proste radikale dobivamo v telo vsako sekundo že samo z dihanjem, še več pa v onesnaženem okolju, s cigaretnim dimom ali pa s predelano hrano, polno nezdravih dodatkov. Zato so antioksidanti v boju prosti prostimi radikali tako zelo pomembni.

Še nedavno je veljalo, da sta najmočnejša antioksidanta vitamina C in E. Čeprav sta zelo dejavna pri onemogočanju prostih radikalov, pa ne dosežeta aktivnosti glutationa, najmočnejšega antioksidanta, »očeta vseh antioksidantov«, kakor so ga poimenovali ameriški znanstveniki, ki raziskujejo vlogo glutationa v človeškem telesu. Glutation najdemo v vsaki celici v našem telesu. Njegova naloga je, da varuje celični »motor«, imenovan mitohondrij pred napadi bakterij, virusov in strupov (toksinov). Glutation lahko drugim antioksidantom podari drugo življenje. Običajni antioksidanti imajo kratko življenjsko dobo, saj se žrtvujejo vedno, ko odplavijo prosti radikal. Glutation pa jih lahko znova aktivira, obenem pa lahko sebe vedno znova napolni z energijo, pojasnjujejo strokovnjaki z National College od Natural Medicine v ameriškem Portlandu (Oregon).

Zaloga se lahko izčrpa

Večina glutationa se tvori znotraj našega telesa iz treh amino kislin: glutamične kisline, cisteina in glicina. Nekatera živila vsebujejo glutation v rastlinski obliki, predvsem šparglji, špinača, avokado in buče oziroma bučke. V normalnih okoliščinah se v zdravem telesu tvori dovolj glutationa, da poskrbi za našo varnost pred boleznimi. Toda takih okoliščin skoraj ni več, saj smo dnevno pod stresom, vdihavamo onesnažen zrak, posebej škodljiv vpliv (ogromno prostih radikalov) ima kajenje, tudi alkohol, nekatera zdravila in predelana hrana, ki vsebuje le malo hranil za telo, pa veliko različnih dodatkov, ki nam škodujejo. Vse to počasi izčrpa našo zalogo glutationa in daje različnim boleznim prosto pot. Skoraj vsaka kronična bolezen, ki jo človeštvo pozna, je povezana s poškodbami tkiv, ki so posledica delovanja prostih radikalov, pravijo strokovnjaki. To seveda ne pomeni, da če bomo živeli v popolnoma čistem okolju, prostih radikalov in njihovega delovanja ne bo. To niti ni mogoče, če nastajajo pri vsakem vdihu. Toda temu je zdravo telo običajno kos.

Glutation varuje celice

Problemi nastanejo, kadar je prostih radikalov toliko, da jih antioksidanti ne morejo onemogočiti. Obremenjenost s prostimi radikali imenujemo oksidacijski stres.

Zato se »borci« proti tem poškodbam imenujejo antioksidanti. Njihova naloga je, da varujejo celice tako, da onemogočajo proste radikale in preprečijo oksidacijo. Za to dejavnost potrebujemo dovolj antioksidantov, zlasti glutationa. Ta se zbira v jetrih, najpomembnejšem organu za odpravljanje strupov iz telesa. To ni prav lahko naloga. V prvi fazi morajo jetrni encimi strup spremeniti v snov, ki jo je mogoče odplaviti iz telesa. V drugi fazi nastopi glutation, ki »zgrabi« to snov in jo pospremi skozi urin oziroma žolč iz našega telesa. Če nimamo dovolj glutatuiona, se strupi kopičijo, telo jih ne more odplaviti. Pomen glutationa je znanstvenikom jasnejši šele v zadnjih nekaj letih. Njegovo delovanje je večinoma zasluga cisteina, amino kisline, ki vsebuje veliko žvepla. Cistein najdemo v jajcih, v česnu in v beljakovinah v sirotki. Žveplo pa je lepljiva molekula z značilnim vonjem, ki deluje kot past za strupe v telesu. Zato so rastline, ki vsebujejo veliko žvepla (posebej česen in čebula), glavni sestavni del programov za razstrupljanje. Druga pomembna snov je cianohidroksibuten, ki pomaga obnavljati zaloge glutationa vtelesu. S tem je pojasnjeno, zakaj so rastline iz družine križnic (brokoli, cvetača, zelje, ohrovt in podobno), ki vsebujejo veliko te snovi, tako pomembne za odplavljanje strupov iz telesa. Največ teh snovi bomo dobili iz surove zelenjave. S kuhanjem marsikaj uničimo. Zato tudi marsikateri zdravilci, ki bolnikom svetujejo, kakšno hrano naj jedo, priporočajo zelenjavne sokove iz omenjene zelenjave.

Stoletniki z največ glutationa

Koristno delujejo tudi snovi v zelenem čaju, ribjem olju in v resveratrolu, snovi, ki učinkuje tudi na zniževanje količine sladkorja v krvi, poleg tega pa naj bi delovala proti vnetju in celo proti razvoju rakavihbolezni. Resveratrolnajdemo

v lupini rdečega in črnega grozdja ter v lupinah drugih vrst sadja. Precej ga je v rdečem vinu, pri čemer pa je zelo pomembna količina (da škodljivost ne pretehta koristnosti). Vse naštete snovi spodbujajo nastajanje novega glutationa v človeškem telesu. Pripomorejo tudi aerobne vaje in joga. Logični zaključek vsega tega pomeni, da čim več imaš glutationa, tem boljše je stalno razstrupljanje telesa. Ljudje z veliko glutationa naj bi tudi najdlje živeli. Danci so naredili raziskavo z 41 stoletniki in z mlajšimi. Ugotovili so, da so imeli stoletniki najvišjo raven glutationa in da so po tem presegali tudi 20 do 40 let mlajše. Rezultate raziskave so objavili v reviji »Age and Ageing« (starost in staranje).

Kako napolniti »shrambo z glutationom«

Jesti je treba čim več živil, ki vsebujejo glutation: šparglje, špinačo, avokado, buče, melone, grenivke in breskve. Pomembno je, da zelenjavo in sadje jemo surovo oziroma komaj kaj ogrevano. Poleg teh so priporočljive jagode (vendar morajo biti naravno pridelane, kar je danes že redkost), paprike in mango, ki vsebujejo veliko vitamina C. Ker je vitamin C antioksidant, opravi del razstrupljanja in s tem poskrbi, da ostanejo zaloge glutationa nedotaknjene, pripravljene za čas, ko bo njegovo delovanje nujno potrebno. Enako velja za vitamin E, ki ga najdemo v oreških vseh vrst, vendar največ v brazilskih oreških. Dovolj so že trije oreški dnevno, če gre za zdravega človeka. Sicer pa količino povečamo. Ker so zelo okusni, s tem ne bo težav. Priporočljivo je jesti čim več hrane, ki vsebuje veliko cisteina, ki pomaga pri tvorbi glutationa. Najboljši vir so jajca, česen, čebula, beljakovine v sirotki. Sirotka mora biti bioaktivna, da vez med aminokislinami ostaja, ker to pomeni, da bo cistein telesu bolj dostopen. Seveda pa velja priporočilo, da se je treba čim bolj izogibati strupom. Predvsem je treba pregledati vsebnost živil, ki je na vsakem prehranskem izdelku. Na žalost EU ni zmogla toliko pameti, da bi zahtevala obvezno označevanje hidrogeniranih maščob (tako imenovanih trans maščob), vendar to oznako vseeno marsikatero živilo vsebuje. Bodite pozorni nanjo, hidrogenirane maščobe so zdravju zelo škodljive.

Predstavniki Društva na srcu operiranih na 7.konferenci Slovenskih zdravnikov

Vprostorih Zdravniške zbornice Slovenije se je od 9. do 11. junija odvijala 7. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Konference, ki je bila hkrati tudi svetovni kongres slovenskih zdravnikov smo se udeležili tudi predstavniki Društva na srcu operiranih Slovenije, ki smo na kongresu pridobivali nova znanja in spoznanja o slovenskem zdravstvu doma in v svetu. Svetovnemu slovenskemu kongresu je zelo uspešno predsedoval dr. Boris Pleskovič, ki je skupaj s predsednico organizacijskega odbora prof. dr. Bojano Beović skrbel, da je kongres, oziroma konferenca potekala brezhibno v izjemno zadovoljstvo vseh udeležencev. Potrebno je še enkrat poudariti, da je bila konferenca pripravljena zelo skrbno in kvalitetno. Na konferenci so se zbrali številni svetovno priznani zdravniki, ki so nesebično predstavili svoje raziskovalno delo in delo iz vsakdanje prakse. Razveseljivo je bilo tudi dejstvo, da je večina zdravnikov svoja predavanja in ekspertize predstavila v zelo lepi slovenščini na zelo jasen in neposreden način, brez kakršnega koli leporečenja. Kar ni bilo povedano v slovenščini je bilo prevedeno na platnu v power poit tehniki kar pomeni, da se nam ni treba bati za rabo slovenskega jezika v praksi z bolniki in v medicinski literaturi. Kongresa so se udeležili številni strokovnjaki, ki v svetovnem merilu nekaj pomenijo, brez katerih si ne moremo zamisliti razvoja in napredka slovenskega in svetovnega zdravstva. Čeprav so bila vsa predavanja zelo zanimiva, imamo na žalost premalo prostora, da bi spregovorili o vseh, saj so zbrana v brošuri na 143 straneh. Naj navedem le nekaj najbolj odmevnih naslovov in predavateljev: prof. dr. Jože Rožanec »Inovativnost in kreativnost v razvoju znanstvene kirurgije«, akad. prof. dr. Jože Trontelj »Etični problemi sintetične biologije«, akad. Prof.dr. Franc Sterle »Pomen infekcijskih bolezni«, dr. Vojko Kavčič dr. med. »Vidno okrevanje pri ljudeh s kortikalno slepoto« Zagotovo pa je največje zanimanje vse strokovne in laične javnosti doživelo predavanje prof. dr. Metke Zorc dr. med. o izkušnjah z invazivnim zdravljenjem kronične cerebrospinalne venske insuficience (CCSVI) in zdravljenju multiple skleroze (MS). Prof dr. Metka Zorc je izjemno natančno in objektivno opisala izkušnje in dognanja raziskave o zdravljenju MS v MC Medicor v sodelovanju s prof. dr. Mirom Denišličem in asist. Mag. dr. Zoranom Miloševičem. V svojem predavanju je pojasnila, da so pri zdravljenju multiple skleroze dosegli nekatere zelo dobre rezultate, ko so nekateri pacienti po dolgih letih življenja na invalidskem vozičku shodili, vendar nikomur ne vliva lažnega upanja, da je bolezen za vedno premagana. Lahko se zgodi, da se izjemni rezultati zdravljenja po določenem času nekoliko poslabšajo, zato raziskujejo vzroke za to morebitno poslabšanje, da bi jih v bližnji prihodnosti prepoznali in odpravili. Ob zaključku konference so svoje izkušnje opisali tudi vsi dosedanji ministri za zdravje, ki so vodili ministrstvo od osamosvojitve do danes. Vsi, do zadnjega , so se trudili, da bi povečali dostopnost do zdravljenja vsem državljanom, vendar so bili nekateri nekoliko bolj uspešni, nekateri nekoliko manj. Vse po vrsti pa je vodila velika skrb za čim boljše zdravje bolnikov. Vsi so omenili, da so doživeli nekaj dobrih uspehov, pa tudi nekaj grenkih izkušenj v boju za čim boljše zdravstvo. Predstavniki Društva na srcu operiranih Slovenije smo zapustili konferenco z dobrimi občutki in željo, da bi bilo raziskovalno delo prof. dr. Metke Zorc in njenih sodelavcev še naprej tako uspešno kot doslej kajti, če bo uspešno njeno delo, bo uspešno tudi slovensko zdravstvo. Društvo na srcu operiranih Slovenije želi prav tako uspešno delo vsem strokovnim udeležencem in sodelavcem konference do naslednjega kongresa, ki bo predvidoma leta 2013.

Jožef Ivan Ocvirk