Nevarna radost kidanja snega

pelje dušo vnebesa. Zato so na mnogih koncih sveta pokojne (če so si cimet lahko privoščili) zažigali na cimetovih vejicah. Cimet so primerjali s ptičem feniksom, ki se iz pepela vedno znova dvigne še močnejši. Cimetove grmade naj bi pomagale tudi duši, da se dvigne in poleti še močnejša. Danes cimet ni več le privilegij cesarjev. Vse navedene začimbe in eterična olja imamo na razpolago za zelo malo denarja. Seveda, le če vemo, kaj bomo z njimi počeli.

(Vir: za.zdravje.net)

Eterična olja se na trgu pojavljajo v različni kakovosti

• Olja brez certifikatov – morebitno nevarna, saj ne morete vedeti, ali so pristna ali ponarejena, ali so pri pridelavi uporabljane kemikalije in ali so pri izdelavi uporabljali nevarna topila. Tem se izogibamo. • Olja s certifikati naravnosti (BDIH) – olja so preverjeno naravna, vendar niso nujno vsa iz ekološke pridelave. Za uporabo v kozmetiki in za odišavljenje prostora so zelo uporabna. Za peroralno jemanje pa obvezno preverite za vsako posamezno olje, iz kakšne pridelave je. • Olja z EKO in DEMETER certifikati – ta olja so uporablja tudi za peroralno jemanje, če seveda veste, kako in kdaj jih boste uporabili. Ker gre za zelo velike moči narave, tudi napake niso zastonj. Zato je dobro poznati, katera olja in v kakšnih oblikah jih smemo jemati s hrano, mešati z olji ali kako drugače uporabiti na telesu ali vnesti v telo. Ko jih uporabljamo, stekleničko hitro odpremo, nakapljamo želeno količino in olja hitro zapremo.

Kako ohranimo moč eteričnih olj?

Hranimo jih v temnih steklenicah. Hranimo jih proč od svetlobe na stabilnih temperaturah (npr. v shrambi).

Nevarna radost kidanja snega

V ameriški zvezni državi Michigan so samo v enem dnevu štirje moški umrli zaradi obsežnega srčnega infarkta, ko so kidali sneg. Tudi pri nas se pogosto pozimi dogaja, da na urgenco pripeljejo ljudi s srčnim infarktom, ki je posledica kidanja snega. Zato strokovnjaki opozarjajo, naj se tega opravila lotijo zdravi ljudje, ki so vajeni redne telesne vadbe. Za moške, pa četudi so v »najboljših« letih, ki redno ne vadijo, kidanje snega ni priporočljivo.

Veni od raziskav so Kanadčani poskušali ugotoviti, kaj je glavni vzrok za večinoma usodne srčne infarkte pozimi: vdihavanje mrzlega zraka ali kidanje snega? Pokazalo se je, da je največ smrtnih primerov vedno na dan po snežnih padavinah, ne pa na najhladnejše dneve. Tudivkanadskihčasopisihlahko zasledimo, da so v bolnišnicah sprejeli nekaj moških s srčnim napadom, ki je bil posledica kidanja snega. Med njimi so bili moški, stari 45, 61, 62 in 72 let. Strokovnjaki ocenjujejo, da je kidanje snega za telo enako naporno kot 20 minut plavanja. Drugi spet ocenjujejo, da kidanje snega (12 krat dvignjena polna lopata snega v minuti) pomeni, da človek premeče za okrog dobrih 800 kilogramov snega v desetih minutah, če naj bi ena lopata snega tehtala okrog sedem kilogramov. Američani so ugotovili, da običajni zimski pogoji, ki vključujejo okrog tri centimetre novo zapadlega snega, mraz okrog šest stopinj ali več pod ničlo, povzročijo povečanje števila srčnih infarktov za trikrat med moškimi v starosti od 35 do 49 let.

>> Eden glavnih razlogov za srčni napad poleg naštetih okoliščin je kidanje snega.

Pri starejših moških pa se nevarnost za srčni infarkt še poveča.

Srčni bolniki ne bi smeli kidati snega!

Kardiologi pravijo, da večino srčnih infarktov povzroči koronarna bolezen, se pravi bolezen majhnih arterij v srcu. Ta nastane, ker se v stenah malih koronark (srčnih žil) nabere plak, obloge iz maščob in odpadkov.

Srčni infarkt povzroči, ko se obloga odlušči in nastane strdek. Če je dovolj velik, lahko žilo v celoti zamaši. To pa pomeni, da celice v srcu ostanejo brez hrane in kisika, zaradi česar odmrejo. S tem je del srca tako poškodovan, da poškodbe ni več mogoče odpraviti. Če je prizadet velik del srca, je infarkt usoden. Telesna dejavnost, kakršna je kidanje snega, povzroči, da srce kri hitreje črpa, arterije pa se zaradi mraza skrčijo. To pa je lahko smrtna kombinacija, ki povzroči, da se plak odlušči iz stene, strdek pa, kot rečeno, povzroči zamašitev žile oziroma infarkt. To se lahko zgodi ljudem, ki za to, da imajo koronarno bolezen, sploh ne vedo. Zato velja opozoriti na znake, ki napovedujejo srčni infarkt: nelagodje

ali bolečina v prsni votlini, pritisk, tiščanje, ki je lahko močno ali pa je občutek blažji. Vendar je treba biti pozoren nanj in z aktivnostjo takoj prenehati. Občutek lahko traja nekaj minut, nato mine in se spet pojavi. Lahko pa človek občuti nelagodje v zgornjem delu telesa, v eni ali obeh rokah, v hrbtnem delu, v vratu, čeljusti ali v trebuhu. Ta občutek lahko spremlja zasoplost, težave pri dihanju, bolniku postane slabo, ima občutek, da ga sili na bruhanje, glava postane na vsem lepem lahka, lahko se onesvesti, lahko ga začne spreletavati mrzel srh. V takem primeru je treba takoj poiskati strokovno pomoč. Kaj storiti? Bo sneg zaradi tega ostal neočiščen, dokler ga pomladno sonce ne stopi? Če ste se odločili, da boste kidali sneg, upoštevajte nekaj pravil: pred tem ne jejte, ne pijte in ne kadite.

Vse to namreč pospeši srčni utrip in krčenje žil. Pred kidanjem je priporočljivo narediti nekaj telovadnih vaj. Kidanja snega se lotite zgodaj, ko sneg še ni težak. Oblecite se toplo, da zavarujete srce pred nevarnostjo krčenja žil (kot posledice mraza). Med kidanjem se večkrat ustavite. Priporočljiv je petminutni odmor vsakih 15 minut, najmanj.

Lahko vas uščipne v križu

Morda se bo komu zdelo smešno, toda pred začetkom kidanja snega so za zdravje nujne vaje, ki bodo telo ogrele in raztegnile mišice. S tem tudi preprečite poškodbe mišic, ki so veliko pogostejše od srčnega infarkta. Zelo velikokrat se ljudem zgodi, da jih med kidanjem »uščipne« v križu in se s težavo spet zravnajo. Bolečina je lahko zelo huda in kar dolgo traja, da jo pozdravimo. Pri dvigovanju polne lopate snega je treba imeti hrbet zravnan, namesto hrbta upogibajte kolena, tako da večino dela prevzamejo roke in noge. Toda tudi mišice rok in nog prej potrebujejo ogrevanje, sicer se lahko poškodujejo. Če je sneg težak, ga ni treba naložiti preveč na lopato. Raje delajte po malem. Nikoli se s polno lopati ne zavrtite, da bi sneg odvrgli. To največkrat povzroči poškodbe v hrbtu.

Pri infarktu je čas najpomembnejši!

Med kidanjem snega je priporočljivo užiti kakšno vročo pijačo, ki vas bo poživila: vroč čaj iz zelišč (dodajte mu žlico medu), odlična je vroča čokolada, ki daje tudi energijo. Nikakor pa ne pijte kave, kajti kofein lahko poviša srčni utrip. Prav tako ni pametno piti alkoholnih pijač. Najbolj pomembno pa je, da prepoznate znake srčnega napada. Če začutite karkoli sumljivega, takoj prenehajte z delom in poiščite pomoč. Najprej pomoč domačih, ki bodo potem poskrbeli za strokovno pomoč. Pri srčnem napadu je čas izjemno pomemben, zato ne odlašajte. Če pa se zgodi, da se nekdo v vaši bližini med kidanjem snega zgrudi, takoj začnite z oživljanjem. Najpomembnejša je masaža srca, s katero se, kakor ugotavljajo zadnje raziskave, ne smete niti za trenutek ustaviti.

Kdo snega ne bi smel kidati?

Mnogo moških misli, da je kidanje snega moško delo. Toda tisti, ki imajo sedečedelo innetelovadijo redno, naj misel na kidanje snega raje opustijo. Če pa se ga vseeno lotijo, naj najprej poskrbijo za ogrevanje in raztezanje mišic, med kidanjem pa naj bodo zares previdni. Bolniki s srčnimi boleznimi in boleznimi dihal lahko kidanje snega samo opazujejo skozi okno. Nevarno je tudi za bolnike s povišanim holesterolom v krvi in za vse z visokim krvnim tlakom. Tudi kadilci ne bi smeli kidati snega. Na sploh naj bi se mu izogibali starejši ljudje. To je delo za mlajše, bolj utrjene in telesno pripravljene ljudi, pa najsi so to moški ali pa ženske. Veliko je takih, ki se s kidanjem snega radi pozabavajo. Sosedjesemedkidanjem pomenkujejo in si pripovedujejo, da je to zanje edina telovadba v letu. Kar je zelo narobe in včasih tudi smrtno nevarno.

Napravica za srčni utrip

Uspešni poslovnež v najbolj aktivnih letih, takrat je imel komaj leto čez 40, je imel nenehne težave s srčnim ritmom. Nikoli ni kadil, včasih si je privoščil zgolj kozarec dobrega vina, živel je srečno družinsko življenje z dvema otrokoma in družico, s katero sta se odlično razumela. Da ne bo pomote, gospod je še vedno med živimi in je tudi zelo dejaven. Ima pa dodatek, srčni spodbujevalnik. Motnje srčnega ritma oziroma aritmije so najpogostejša srčna bolezen. Večinoma so neškodljive, včasih pa so lahko resne in celo ogrozijo življenje bolnika. Kadar srce utripa prehitro, temu pravijo tahikardija, kadar pa prepočasi, je to bradikardija. Če je motnja huda, srce ne zmore načrpati dovolj krvi in jo pognati po telesu. Kar pomeni, da celice ne dobijo dovolj hrane in kisika, kar poškoduje možgane, srce in tudi druge organe. Z vsakim utripom srca se sproži električni signal, ki se razširi po srcu. S tem, ko signal potuje po srčni mišici, povzroča, da se ta skrči in črpa kri. To se zgodi z vsakim utripom. Vsak električni signal se začne v skupini celic, imenovanih sinusni vozel oziroma sinusni atrijski vozel, ki je v desnem preddvoru(zgornja desna srčna votlina). V zdravem srcu sinusni vozel v času sprostitve sproži električni signal, da začenja nov utrip, kar se zgodi od 60 krat do 100 krat v eni minuti (najbolj pogosto 70-75 krat).

Aritmija

Od sinusnega vozla signal potuje v drugo skupino celic, v drugi vozel med preddvorom in prekatom. Tukaj se nekoliko upočasni, da se lahko prekata napolnita s krvjo. Od tu se signal spet seli po posebnih poteh, ki se razcepijo v veji levega in desnega svežnja, od koder potuje navzdol v prekata in povzroči, da se skrčita in izčrpata kri iz votlin v pljuča in po vsem telesu. Prekata se sprostita, proces pa se takoj na novo začne. Kjerkoli v tem občutljivem sistemu se pojavijo težave, nastane aritmija. Lahko pride do atrijske fibrilacije, ki je tudi precej pogosta vrsta aritmije. Pri tej motnji električni signal potuje hitro in neorganizirano skozi srce, kar povzroči, da začneta preddvora trepetati, namesto da bi se skrčila.

Utrujenost in omedlevice

Kot rečeno, med aritmijo srce ne more načrpati dovolj krvi, da bi jo pognalo po telesu. Bolnik je utrujen, težko in na hitro diha, lahko tudi omedli. To se dogaja mnogim bolnikom, med njimi je bil tudi naš poslovnež. Zdravljenje je odvisno od tega, kakšne težave ima bolnik in kje nastajajo. Zdravniki lahko bolniku predlagajo operacijo, zdravljenje z zdravili ali pa vstavljanje naprav, ki skrbijo za pravilno utripanje srca. Vsem so dobro znani srčni spodbujevalniki (pace makerji), ki imajo v zdravljenju aritmij že precej dolgo tradicijo. O možnostih, da bi človek imel napravo, ki bi skrbela za enakomeren srčni utrip, so znanstveniki razmišljali že vsaj 200 let nazaj. Prvi pa so srčni spodbujevalnik leta 1958 vgradili 43-letnemu Arneju Larssonu zdravniki slovite švedske ustanove Karolinska Insitut. Zanimivo je, da je naprava odpovedala samo

tri ure potem, ko so mu jo vstavili. Kljub temu je Arne doživel zavidljivo starost. Umrl je namreč leta 2001, star 86 let. V času od prve vstavitve so mu spodbujevalnik zamenjali kar 26 krat.

Najpogostejša srčna motnja

Po nekaterih ocenah v svetu vsako leto vstavijo okrog 600.000 spodbujevalnikov. Tudi pri nas ta številka iz leta v leto narašča, kar ni nič nenavadnega, če je aritmija najpogostejša srčna motnja. Prvi je pri nas srčni spodbujevalnik leta 1965 bolniku vstavil nedavno preminuli odlični srčni kirurg prof. dr. Miro Košak, dr.med., ki je oral ledino v srčni kirurgiji v Sloveniji. Srčni spodbujevalnik deluje tako, da spremlja utripanje srca. Če je prepočasno, ga pospeši s tem, da pošlje po srcu signal, ki sproži srčni utrip. Večina spodbujevalnikov ima posebne senzorje, ki spremljajo gibanje telesa in dihanje, da se spodbujevalnik lahko temu prilagodijo. To pomeni, da srčni utrip prilagodijo, kadar bolnik telovadi in tudi potrebuje več kisika. Srčni spodbujevalnik pa lahko dobijo tudi bolniki s srčnim popuščanjem, ki imajo poškodovan mehanizem za srčni ritem. To pa so posebni spodbujevalniki (biventrikularni), ki delujejo nekoliko drugače, saj spodbujajo obe spodnji srčni votlini, levi in desni prekat, da srce bije bolj učinkovito, kakor tudi opisujejo strokovnjaki s klinike Mayo, ki imajo veliko izkušenj z zdravljenjem aritmij. Ko bolnik dobi spodbujevalnik, mora biti pazljiv. Ne sme se namreč gibati v bližini

Zamenjava baterije

Ko vam vsadijo srčni spodbujevalnik, naj bi ta deloval od pet do deset let, pravijo strokovnjaki. Takšna je tudi življenjska doba baterije. Ko ta doba poteče, jo je treba zamenjati. Postopek z naravnavanjem srčnega spodbujevalnika je potem treba seveda ponoviti. Vsak bolnik namreč potrebuje individualno nastavitev spodbujevalnika, ki ustreza samo njemu. Tu avtomatizmi niso mogoči. Nekateri bolniki imajo težave s prvo ali celo z več nastavitvami. Te je treba prilagajati posamezniku, dokler mu delovanje spodbujevalnika povsem ne ustreza.

naprav z visoko električno napetostjo. Včasih so opozarjali, da v gospodinjstvih teh bolnikov ne sme biti mikrovalovne pečice. Danes so naprave zelo izpopolnjene, vendar opozarjajo na previdnost pri uporabi mobilnih telefonov, na primer. Samo telefoniranje ni nevarno, ni pa priporočljivo imeti mobilni telefon tam, kjer je nameščen srčni spodbujevalnik. Vsadijo ga namreč v podkožje v bližini leve ključnice. Sicer strokovnjaki zatrjujejo, da je malo verjetno, da bi se lahko telefonski signal vmešal v delo srčnega spodbujevalnika, vendar previdnost nikoli ni odveč. Pazljiv je treba biti pri varnostnih sistemih na primer na letališču ali vstopu v nekatere prostore (državni zbor, sodišča). Predvsem je pomembno, da se ne naslanjate na kovinski del naprave. Možno je, da se bo zaradi spodbujevalnika oglasil alarm. Če varnostniki kljub vsemu zahtevajo, da vas preiščejo še s premičnim detektorjem, jih prosite, da ne krožijo z njim v predelu, kjer imate vstavljen srčni spodbujevalnik. Tudi zdravnike, ki naj bi vas pregledali s kakšno medicinsko napravo, raje prej opozorite, da imate srčni spodbujevalnik. Ni se tudi dobro zadrževati v bližini transformatorjev ali pa generatorjev. Mikrovalovne pečice so danes povsem varne, enako velja za televizijske in radijske sprejemnike, male gospodinjske naprave, tudi električne blazine ali pa brivnike.