Utrip srca št.35, december 2022

Tihe sreče pričakovanja v prazničnih dneh, v prihajajočem letu pa veliko zdravja in sreče.

Tihe sreče pričakovanja v prazničnih dneh, v prihajajočem letu pa veliko zdravja in sreče.

Inovator in učenci

Bojan Petek, urednik

Ponovno je minilo skoraj leto dni in spet si bomo segli v roke, da si voščimo zdravja in sreče v prihajajočem letu, da si voščimo Božične praznike z željo, da nam prinesejo mir in svetlobo.

V danem trenutku pred prazniki nas vse obdaja veselje do bližajočih druženj, ki prinašajo upanje, da postopoma mineva čas epidemije s SARS Covid-19.

Veselimo se, da se bomo lahko posvetili ideji kako v okviru Društva na srcu operiranih Slovenije ponovno nadaljevati misijo preprečevanja bolezni srca in žilja, skupno z našimi zdravniki, ki z velikim entuziazmom skrbijo za naše zdravje.

Letošnji december prinaša s simpozijem »Kardiovaskularne bolezni«, ki ga organizira MC MEDICOR Slovenija, nove ideje strategije zdravljenja v prihajajočih letih, ki so izjemnega pomena, ne samo za medicinsko stroko, pač pa predvsem za nas bolnike.

Skoraj ne moremo verjeti resnici, da bo med nami kot gost in glavni predavatelj prof. dr. Alain Cribier, izjemni inovator in človek, ki je pred 20 leti prvič vgradil aortno zaklopko na drugačen način, za bolnika bolj prijazen in manj boleč skozi žilni sistem. Metoda, katere 20 obletnico praznujemo skupaj v mesecu

decembru v Sloveniji, rešuje življenja bolnikom po vsem svetu, omogoča kvalitetno starost in podaljšuje dragocene dni, da tudi v pozni starosti lahko ostajamo skupno z družino, sorodniki, vnuki, prijatelji in znanci. Prof. dr. Alain Cribier je neverjetna osebnost današnjih dni, je človek, ki je svoje življenje posvetil bolniku, človek ki mu je usoda skozi neverjetni um namenila, da postane rešitelj preštevilnih bolnikov in inovator, ki predstavlja izjemen zgled. Inovator, ki preko svojih učencev prenaša znanje tudi v Slovenijo, prinaša zgled etičnih norm, spoštovanja življenja, spoštovanja kolegov in spoštovanja do zdravniškega poklica, do dela tistih, ki so svoje življenje posvetili sočloveku. Predvsem smo veseli, da je prof. Cribier s svojim prihodom dal priznanje ekipi MC MEDICOR Slovenija in akad. prof. dr. Metki Zorc. Veseli smo, da je poseben neizbrisen pečat slovesnosti ob 20 obletnici prve TAVI operacije dodal predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Na tem mestu se mu želim zahvaliti za vso pozitivno energijo vodenja slovenske dežele in podporo tudi Društvu na srcu operiranih Slovenije. Vsem članom društva, sodelavcem in prijateljem želim, da vam Božični čas prinaša srečo in da si v Novem letu ohranjate zdravje za lepše življenje.

Proslava ob 20 letnici prve TAVI operacije

ZIMA NA VRTU

in ostanete povezani z naravo. Toplo se oblecite in ko boste končali se nagradite s toplim napitkom! Napravili bomo tudi načrt za zelenjavni vrt, ki bo upošteval kolobarjenje in mešane posevke. V načrt vključimo tudi morebitne spremembe in novosti v vrtu. Od zelenjave bomo izbrali zgodnje in pozne sorte, ter si tako zagotovili svežo zelenjavo z vrta vse od zgodnje pomladi - do naslednje zime.

V tem mesecu je še vedno čas, da zaščitite na nizke temperature občutljivejše rastline, februarja pa je na vrsti pregledovanje vrtnega orodja za prihodnjo sezono.

Veliko vrtnarjev v februarju že pričnejo s setvijo na prostem, običajno špinače ali redkvic, zaščitenih pod vrtno tkanino.

Tako na hitro bi rekli, da pozimi z vrtom nimamo nobenega dela. Pa ni čisto tako. Zima je čas počitka narave. Če nam je vrtnarjenje v veselje bomo našli kar nekaj vrtnarskih opravil.

Zima na vrtu traja nekje od decembra do februarja, lahko tudi dlje, če temperature vztrajajo okoli ničle. To je čas počitka, kajti dela resnično ni veliko. Za vrtnarje je to odličen čas za pregled, pospravljanje in zaščito rastlin. Pozornost bomo povetili načrtovanju vrta v novi sezoni. Nekomu bo to morda turoben čas v letu saj je lep cvetoč vrt le še bled spomin na poletje. Svoje prinese še mraz, dež in sneg. In, kot da ne bilo že vsega dovolj je tu še premik ure nazaj, ki je ugasnil vsako upanje za delo ob večerih... Vendar je kljub tem še veliko za postoriti. Skrb za vaše vrtno orodje za cepljenja rastlin in sajenja čebulic za prihodnje sezone.

Medtem ko kompostiranje zahteva toploto, da olajša proces gnitja, lahko dobro zgrajen kompostni kup ustvari lastno toploto, tudi pozimi. Na vrh dodajte nekaj izolacije, kot je sploščen karton, in ga pokrijte s ponjavo, da se ne zmoči preveč. Če ga pogosteje obračate, da vanj pustite zrak, boste prav tako pripomogli k hitrejši razgradnji zimskega kompostnega kupa. Do spomladi boste nagrajeni z kvalitetnim kompostom. Obisk na vrtu v zimskih mesecih je lahko nagrajujoč in vam daje priložnost, da dihate svež zrak

Ne boste pa pozimi povsem brez zelenjave, kajti nekatere križnice, zlasti kodrolistni in brstični ohrovt, mraz zelo dobro prenesejo. Znano je, da sta po prvi zmrzali še boljšega okusa, zato ju pobiramo sproti in puščamo zunaj vse do pomladi.

Brez težav prezimijo tudi brokoli, blitva in špinača, pa solatnice endivija, motovilec in seveda radič.

Na vrtu bodo ostala tudi določena zelišča, kot je drobnjak, timijan in žajbelj.

Peteršilj potrebujemo v kuhinji prav vsak dan, zato smo ga presadili v lonec in ga postavili na okensko polico, kjer ga bo božalo zimsko sonce - pa še vso zimo bo na voljo. Prav tako na toplo prestavimo lovor in rožmarin.

Zelišča, ki bodo ostala na gredi, pa je dobro pred mrazom zaščititi s kopreno ali smrekovimi vejami.

Pri mladem sadnem drevju obstaja nevarnost, da bi zaradi temperaturnih razlik prišlo do poškodb v spodnjem delu debla. Ti poškodovani predeli so bolj dovzetni za bolezni, npr. plesni.

To boste preprečili tako, da spodnji del debla pobarvajte z belo apneno barvo. Ta bo odbila sončno svetlobo in s tem zmanjšala temperaturna nihanja. Manj bo segrevanja manj pokanja skorje.

Redno otresamo sneg z iglavcev in zimzelenih listavcev.

Če je sneg suh, ne predstavlja obremenitve, moker sneg pa lahko polomi veje, grme ali cela drevesa.

Tekst: Sabina Potočnik | Foto: Deposit Photos

UTRIP - MINI NOVIČKE

Zobobol

Zoboboli vsekakor spadajo v kategorijo najbolj zoprnih bolečin, če ne celo najhujših. Da je stvar lahko še slabša, se zgodijo ravno med prazniki ali v nedeljo zvečer. Pojavi nenadoma in pogosto bolečina iz minute v minuto bolj stopnjuje. Obstaja nekaj rešitev s katerimi boste omilili to neznosno bolečino. Če se je to pričelo sredi noči, boste morali nekako potrpeti do jutra, urgentni zobozdravnik pa je predaleč. Bolečino boste omilili z aspirinom ali ibuprofenom, lahko pa si pomagate tudi na naraven način, kot so hladni obkladki (vrečka z ledom), grgranje slane raztopine ali pa uporabimo ljudski recept – nageljnove žbice, ki omilijo bolečino. Poudariti je potrebno, da so to zgolj začasne rešitve in ne morejo nadomestiti zobozdravnika. V večini primerov bolečino pri odraslih povzročiti vnetje zobnega živca, ki je posledica kariesa. Tudi vnetje sinusov lahko pri nekaterih ljudeh povzroči zobobol. Skozi veliki živec obraza in čeljusti potekajo tudi zobni živci, zato je možno, da lahko začutite bolečino v zgornji čeljusti, čeprav je vir bolečine v spodnji čeljusti.

Otroci in telefoni

Kdaj otroku kupiti telefon, je dilema mnogih staršev. Kot pri vseh drugih odločitvah v življenju, je tudi ob nakupu pametnega telefona pomembno prepoznati razliko med željami in potrebami, ki jih ima naš otrok. Tehnologija, ki nas obkroža v tem sodobnem svetu nas včasih sili v odločitve na katere ne poznamo pravega odgovora. In tako ni nič nenavadnega, če petletnika vidimo s telefonom v roki. Toda ali ga zares potrebuje? V neki slovenski ankteti so otroci pripovedovali o omejitvah, ki jim jih postavljajo starši glede rabe telefona. Izrazili pa so tudi željo, da starši ne bi bili sami toliko časa na telefonih. Čas, ki ga preživimo za zaslonom, je namreč čas, ko se ne povezujemo z ljudmi okrog sebe in ravno otroci potrebujejo starše, ki se nanje odzivajo. Preden otroci gledajo neko vsebino ali pa se poslužujejo nove tehnologije, morajo biti starši pozorni na vsebino, ki jo bodo otroci deležni. Če tudi sami dan pričnemo tako, da zjutraj prvi dotik namenimo telefonu, ga nato ves čas pestujemo v rokah ter pred ljudmi, ki nas obkrožajo, in vedno damo prednost njegovim opozorilom, bo otrok prepričan, da je tako obnašanje normalno in bo tako ravnal tudi sam. Zato od njega ne moremo zahtevati spremembe odnosa do telefona, dokler ga ne spremenimo sami.

Salmonela

Je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije salmonele, povzročijo jo uživanje surovega ali premalo kuhanega mesa, perutnine, jajc ali jajčnih izdelkov ali pitje nepasteriziranega mleka. Razširjena je po vsem svetu. Večina zboli v 8 do 72 urah po izpostavljenosti. Med simptomi je pogosta driska, zvišana telesna temperatura in želodčni (trebušni) krči. Nekateri posamezniki pa kljub okužbi nimajo nobenih simptomov. Večina zdravih ljudi okreva v nekaj dneh do enega tedna brez posebnega zdravljenja. Salmonele se širijo s stikom z okuženimi in obolelimi osebami. Okuženi izloča salmonele z blatom. Od tam pridejo na roke oziroma v okolje in na druge ljudi. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da treba skrbeti za zadosten vnos tekočine. Posebna dieta ni potrebna, bolnik naj uživa lahko hrano. Če bolniku grozi dehidracija, je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Pomembna je dosledna higiena, kar pomeni natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij in drugih površin, ki se lahko onesnažijo izločki.

Ko zaboli v grlu

Boleče grlo je lahko prava nadloga. Z njim se srečamo nekajkrat leto in vsakič iščemo načine kaj bi nam lahko pomagalo, da bolečina izgine. Boleče požiranje in praskajoč občutek v grlu sta pogosto prva znaka prehlada, gripe ali celo angine. Najpogostejši vzrok za bolečine v žrelu so okužbe, ki pridejo s prehladnimi virusi. Virusi ali bakterije se naselijo v sluznici, zato ta nabrekne, pordi in se vname. Pomagate si lahko z antiseptičnim pripravkom iz zdravilnih rastlin ali ga naredite kar sami doma. Zelo koristni so na primer pripravki iz žajblja, evkaliptusa, islandskega lišaja in poprove mete. Ne pozabite pa še na ameriški slamnik. Pripravke je koristno grgrati ali jih uživati. Zmagovalec je vsekakor žajbelj, sledi pa mu kamilica. Dovolj tekočine - to je najbolj pomebno, saj boste s tem na najhitrejši način odpravili boleče grlo. Pijete lahko vodo, čaje in naravne sokove. Posvet z zdravnikom je potreben, če se stanje ne izboljša v enem tednu, ali se celo poslabšuje, saj virusna okužba »odpre pot« bakterijski okužbi. Previdnost pa velja pri dojenčkih in otrocih saj lahko zaradi ožjih dihalnih poti pride do dihalne stiske.

Iz vsebine

Intervju s prof. dr. Ernestom Petričem 8

Prof. Petrič, pred petimi leti ste bili zdravljeni v ustanovi MC MEDICOR Slovenija. Pred seboj ste imeli številne obveznosti, ki so bile pomembne za Slovensko državo in vsi smo se zavedali, da je potrebna v normalno življenje...

Z nasmehom do zdravja 11

Nasmeh je tudi tisti izraz na obrazu, ki je najbolj »nalezljiv«. Čudežno moč nasmeha opevajo pesmi in slavijo romani. Nasmeh polepša bolj, kot karkoli drugega, spremeni, kako nas dojema okolica in vpliva na delovanje telesa.

Bolečina v križu in operacija 13

S sodobnimi kirurškimi pristopi lahko danes pomagamo tudi starejšim s težjimi obolenji hrbtenice, ki so se do pred kratkim zdravili na manj uspešen konservativen način.

Prikrita sladkorna bolezen tipa 2 16

Sladkorna bolezen tipa 2 je najbolj razširjena kronična bolezen v svetu. Gre za epidemijo sodobnega časa, za katero je glavni krivec način življenja s premalo gibanja...

Sodobno zdravljenje glavkoma 22

Glavkom je očesna bolezen, ki je sami navadno ne moremo zaznati v začetnih fazah bolezni. Običajno ne boli, ne povzroča zameglitve vida in tudi ne sprememb v vidnem polju. Zgodnje odkrivanje in pravočasna terapija sta tako bistvena.

Skrivnost vitkih ljudit 26

Doslej se je večina raziskav o debelosti osredotočala na preučevanje ljudi z visokim indeksom telesne mase (ITM), tokrat pa so uporabili drugačen pristop.

Pnevmokoke okužbe pljuč 28

Pnevmokokne okužbe so v našem okolju pogoste, predstavljajo veliko breme za družbo insinusov in nosnih votlin. Pri starejših pa največkrat v obliki pljučnice.

Dvajseta obletnica prve TAVI operacije 30

Letnik XVI - December 2022 - Št.35 www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in jo prejmejo vsi člani društva s plačano letno članarino.

ISSN 2670-4706

Odgovorni urednik: Bojan Petek

Strokovni sodelavci in ostali : Sanja Vilfan Švajger, prof. dr. Metka Zorc, Milka Krapež, Nina Jurgelj Tovornik, Sabina Potočnik, Marjan Lužnik, Špela Juhart in Marko Bohinc.

Fotografija: Arhiv uredništva, MC Medicor, Shutterstock, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi članov in društva.

Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech

Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si

Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov.

Periodika: Izide trikrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida.

Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo. Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije.

Možgansko kap si največkrat zakuhamo sami 36

Prof. dr. Alain Cribier je neverjetna oseba, z neverjetno energijo in entuziazmom kako pomagati bolniku, tudi če ni več rosno mlad, kako podaljšati življenje, tako, da bo »življenje vredno življenja«. Večkrat smo že pisali o možganski kapi, mogoče se zdi, da o njej vemo veliko, vse, kar je treba vedeti. Nekako tako gre tok misli ob novici, da je nekoga kap...

Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

INTERVJU

Prof. dr. Ernest Petrič, svetovalec Predsednika Republike Slovenije

Spomini, ki ostajajo večni Spomini, ki ostajajo večni

Intervju s prof. dr. Ernestom Petričem, diplomatom, profesorjem pravne fakultete, predsednikom Ustavnega sodišča (2010 – 2013), znanstvenikom in filozofom

Prof. Petrič je bil vsa leta svetovalec Predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja

Prof. Petrič, pred petimi leti ste bili zdravljeni v ustanovi MC MEDICOR Slovenija. Pred seboj ste imeli številne obveznosti, ki so bile pomembne za Slovensko državo in vsi smo se zavedali, da vam moramo zagotoviti, da se čim prej vrnete v normalno življenje in da nadaljujete z delom. Dobro se spominjam dileme, ki so bile prisotne. Ali izvršiti klasično operacijo, saj smo odkrili poleg bolezni aortne zaklopke tudi obolenje žilnega sistema, ali se odločiti in sprejeti rizike zahtevne perkutane intervencije na koronarnih arterijah in ustavitev aortne zaklopke skozi žilni sistem. Spominjam se, da ste pri odločitvi sodelovali s celotno našo ekipo in tudi z vašo hčerko Evo, ki je bila v stalnem telefonskem stiku s prof. dr. Robertom Favalorom.

Kako se spominjate teh dni?

Sodelovanja z vami , spoštovana gospa profesor Zorc in z ekipo, ki je izvedla poseg, je bilo res sijajno. Informiran sem bil o vseh vidikih posega, tudi o tveganjih. To mi je olajšalo odločitev za poseg, ki niti ni bila težka. Polno sem zaupal vam, prof. dr. Noču in prof. dr. Favaloru. Sicer pa je vedno moj pristop, ko naj bi se o nečem odločil, da zaupam strokovnjakom, tistim ki o zadevi več vedo kot jaz.

Ali nam lahko razkrijete zelo posebne trenutke, kako ste se počutili pred samo odločitvijo in takrat, ko ste sprejeli odločitev in podpisali pristop, kije potrdil vašo odločitev in, kipravzaprav pomeni, da poti nazaj ni več?

Počutil sem se dobro, vedel sem, da sem v zanesljivih rokah. Ko se o nečem po resnem razmisleku odločim pri odločitvi vztrajam, ne dvomim in jo izvršim. Sicer pa sem bil, po informacijah, ki mi so jih dali prepričan, da je v danih konkretnih okoliščinah najbolje, da se izvede poseg, kot je bilo po tehtanju možnih alternativ tako,

kot je bilo predlagano. Res je bila takrat pri nas ta metoda vstavitve aortne zaklopke skozi žilni sistem še novost, a v svetu že preizkušena. In ekipi, ki je na Medicorju ta poseg izvajala sem polno zaupal. Prepričan sem bil, da bo poseg uspešen in moje težave bistveno zmanjšane, če že ne v celoti odpravljene.

Ali se vam je zdelo zdravljenje naporno in ali se še spomnite kako ste se počutili, ko smo vam pojasnili, da so vse intervencije potekale brez zapletov in, da se lahko vrnete v normalno življenje, med svojo družino in v svojo pisarno? Zdravljenje ni bilo naporno. Tudi zato, ker sem čutil in vedel, da sem v zanesljivih rokah. Da, vedel sem, da se je z uspešnim posegom podaljšalo moje aktivno, normalno življenje. In se res je. Seveda sem še vedno star gospod, nisem postal mladenič. A lahko normalno živim in delam. In ker je zame bilo delo vedno najpomembnejša stvar v življenju je to, da lahko normalno delam bilo veličasten dosežek. Zato je tudi moja hvaležnost tistim, ki so ta poseg svetovali in tistim, ki so ga omogočili in izvedli neizmerna. Prva med vsemi ste vsekakor vi, cenjena profesorica dr. Metka Zorc.

Prof. dr. Ernest Petrič in prof. dr. Roberto Favaloro

Kdaj ste se prvič zavedali, daje bila vaša odločitev prava in, da smo vam dobro svetovali? Prav za prav že kmalu po posegu, ko sem še okreval na Medikorju. Seveda pa še najbolj po nekaj dneh po posegu, ko sem ugotovil, da težav, ki so me ovirale zlasti pri hoji in me tudi psihično obremenjevale, ni več. Naj rečem, da sem vedel takrat in vem še vedno, da je moja odločitev za poseg bila prava.

Kot vemo ste vsa leta po TAVI operaciji in vstavljeni žilni opornici v kritično zožene koronarne arterije nadaljevali svoje delo na mestu svetovalca predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Vedno smo vas videli na TV ekranih čilega in zdravega s polno energije, ali ste kdaj pomislili, da ste bolnik, ali pa ste vse to pustili za seboj in živeli normalno življenje?

Mislim, da lahko rečem, da po posegu živim normalno življenje, seveda letom primerno. Seveda ne rinem v strmine in na vrhove naših čudovitih gora, ne igram več tenis niti golf, glavna rekreacija so sprehodi pa tudi na kak lov se še odpravim. Sicer pa glavna prepreka, da bi bil še aktivnejši ni več moj srček, pač pa veliko dela, zlasti pedagoškega na Novi Univerzi . Pa tud kaj strokovnega še napišem. Ne počutim se kot bolnik, dokler bom tu, skušam živeti aktivno in, da to zmorem mi je pomagal prav uspešen poseg s srčno zaklopko.

Kako bi se po petih letih odločili danes? Zanesljivo bi se odločil enako in če bo možno in potrebno poseg kdaj ponoviti bi si že sedaj naredil rezervacijo. To mislim popolnoma resno.

Kaj bi svetovali bolnikom, kako naj ravnajo po uspešni operaciji?

Predvsem naj sledijo nasvetom in napotilom njihovih zdravnikov. Sodobna t.i. zahodna medicina je sijajna, uspešna in naša slovenska je del te najboljše medicina. Živijo naj čim boj normalno, zdravo, naj obremenijo, a do prave mere tudi telo, naj bodo aktivni, kolikor jim njihovo stanje dopušča.

Kako vidite razvoj zdravstva v Sloveniji, kako vidite, kje bi vi sami lahko najbolj učinkovito pomagali kot profesor prava, kot politik in kot človek, ki se vedno bori za boljši jutri na Slovenskem?

Menim, da imamo kolikor gre za medicinsko stroko dobro zdravstvo in odlične zdravnike pa tudi ostale delavke in delavce v našem zdravstvu. Probleme imamo z organizacijo zdravstva . Ne vem , zakaj se nebi mogli bolj zgledovati po drugih državah (pa tudi po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije) , ki so znale uspešno rešiti problem javnega

zdravstva in v njegovem okviru tudi omogočajo prostor za zasebno pobudo in delo zasebnih zdravnikov. Veliko sem živel v tujini in imel možnost videti uspešno vpetost zasebne pobude v javno zdravstvo. Javno zdravstvo je vse, kar se financira iz javnih sredstev, to pa je praviloma v razvitih državah tudi tisto, kar delajo zasebni zdravniki vpeti v celovit sistem javnega zdravstva. Da to lahko dobro deluje v interesu bolnikov, sem imel priliko spoznati na lastnem primeru. Pri nas se problem žal ideologizira namesto, da bi se iskale rešitve, da bi lahko vsi, zdravstvene ustanove v javni lasti in zasebniki čim več delali v okviru celotnega zdravstvenega sistema, financiranega iz javnih sredstev v prid bolnikov. Bolniki hočemo dostopne zdravstvene usluge, hočemo tudi pravico izbire za denar, ki ga vsi vplačujemo v zdravstveno blagajno. To je naš denar , če ga ni dovolj naj priskoči država, ki spretno in pogosto pretirano predpisuje in pobira davke. Zdravje ljudi pa je v moderni socialni demokratični država prioriteta, ki bi jo morala upoštevati vsaka vlada. Prav urejeno in dostopno zdravstvo in socialna država, ne pa marsikaj tistega, kar se pri nas financira iz proračuna, je spričevalo uspešne in pravične moderne države.

Prof. dr. Metka Zorc in prof. dr. Ernest Petrič, na sprehodu v planinah

Nasmeh je tudi tisti izraz na obrazu, ki je najbolj »nalezljiv«. Čudežno moč nasmeha opevajo pesmi in slavijo romani. Nasmeh polepša bolj, kot karkoli drugega, spremeni, kako nas dojema okolica in vpliva na delovanje telesa.

Ko se smejimo, se počutimo bolje. Pa je v tem tudi kaj znanosti ali gre bolj za v javnosti zakoreninjeno prepričanje? Zadnja spoznanja kažejo, da (na)smeh v resnici vpliva tako na delovanje možganov kot na delovanje imunskega sistema. Resnično odpira mnoga vrata in kliče po posnemanju: ko se nasmehnemo, se nasmehnejo tudi vsi okoli nas – čeprav se tega mnogokrat sploh ne zavedajo. Prelomna raziskava na to temo prihaja iz Univerze South Australia, objavljena pa je bila v strokovni reviji Experimental Psychology. Potrjuje, da nasmeh spodbudi um k pozitivnim čustvom in optimističnemu razpoloženju. Glede na naraščanje anksioznosti in depresije v splošni populacije je to še kako pomembno in napoveduje nove terapevtske možnosti.

Z NASMEHOM DO ZDRAVJA

Zdi se preveč preprosto, da bi bilo res. Pa vendarle je. Nasmeh ne spremeni samo mimike obraza in reakcije okolice, pač pa ima tudi čisto konkretne vplive na delovanje telesa.

Vpliv prikritega nasmeha Avstralski raziskovalci so ovrednotili vpliv prikritega nasmeha na zaznavanje izrazov obraza in telesa. Prostovoljci so med zobmi držali pisalo – s čimer so prisilili obrazne mišice, da so posnemale gibanje, kot ga imajo pri pravem nasmehu. Eksperiment so potem še razširili: testnim osebam so predvajali serijo različnih kratkih žalostnih in veselih videoposnetkov – pri čemer so slednji še vedno imeli svinčnik med zobmi, s čimer so možganom “sporočali” nasmeh. Raziskava je pokazala, da obrazna mišična aktivnost ne spreminja samo prepoznavanja obraznih izrazov, ampak tudi telesne izraze, oboje pa ustvarja več pozitivnih čustev. Dr. Fernando Marmolejo Ramos, ki jo je vodil, pojasnjuje, da prinaša pomembne nove vpoglede v delovanje psihe: “Ko obrazne mišice (ob nasmehu) sporočajo, da se srečni, je večja verjetnost, da boste svet okoli sebe videli pozitivno. ”

Izločanje “pozitivnih” nevrotransmiterjev Nasmeh stimulira amigdalo (čustveno središče možganov). Posledica je izločanje nevrotransmiterjev, ki spodbudijo čustveno pozitivno stanje. Za duševno zdravje ima to zanimive posledice. Če lahko možgane prepričamo, da določene dražljaje dojemajo kot “srečne”, lahko ta mehanizem potencialno uporabimo v terapevtske namene. Marmolejo-Ramos tudi pravi, da obstaja močna povezava med dejanjem in dojemanjem: “Na kratko: zaznavni in motorični sistemi se prepletajo, ko čustveno obdelujemo dražljaje. Če bi motorični sistem “pripravili” do reakcij, ki bi jih zaznavni sistem interpretiral kot ugodne, bi to lahko uporabili kot pomoč pri zdravljenju mnogih bolezni – tudi tistih s slabo prognozo.” (ms, Experimental Psychology)

Število operativnih posegov na hrbtenici se iz leta v leto povečuje, saj so operacije z razvojem različnih medicinskih tehnologij postale manj invazivne, natančnejše in varnejše za pacienta.

ODPRAVA BOLEČINE V KRIŽU Z OPERACIJO

Ssodobnimi kirurškimi pristopi lahko danes pomagamo tudi starejšim s težjimi obolenji hrbtenice, ki so se do pred kratkim zdravili na (pretežno) manj uspešen konservativen način. O pristopih ortopedskega kirurga pri obravnavi najpogostejših bolezenskih stanj ledvene hrbtenice, ki narekujejo kirurško obravnavo, je na letošnjih Schrottovih dnevih spregovoril Matevž Topolovec, dr. med., spec. ortopedske kirurgije. »Bolečina v križu prizadene večji del populacije in je najpogostejša diagnoza med boleznimi mišičnoskeletnega sistema. Pacienti z deformacijami hrbtenice v primerjavi s sladkornimi, srčnimi ali celo z rakavimi bolniki bistveno bolj trpijo zaradi zmanjšanja aktivnosti in kakovosti življenja. S staranjem populacije in z željo po čim kakovostnejšem preživljanju prostega časa to pomeni velike

pritiske na zdravstvene sisteme. Ne glede na to se operacije hrbtenice izvede sorazmerno pozno, torej ko drugo konservativno zdravljenje ni uspešno,« poudarja dr. Topolovec in dodaja, da je odločitev za poseg odvisna tudi od zmožnosti določitve čim bolj jasnega vzroka bolečine. Pri tem je treba tudi upoštevati, da je bolečina psihosocialni problem in je torej močno odvisna od pacientovega finančnega statusa, zadovoljstva v družini, na delovnem mestu ipd. Kljub veliki pogostosti bolečine v ledveni hrbtenici večina pacientov ne potrebuje kirurške obravnave. Gre za bolečino zaradi mehaničnih obremenitev, ki se običajno umiri sama po sebi. Ko pa so vzroki za bolečino v križu hernija diska, spinalna stenoza, spondilolisteza in različne deformacije lumbosakralnega (ledveno-križnega) dela hrbtenice, pa lahko operacija vodi v izboljšanje.

Operacija hernije diska dokazano pomaga predvsem kratkoročno Hernija diska, ki je zelo pogosta deformacija in je pogosto posledica dolgotrajnega sedenja, je degenerativni proces, ki se sprva začne kazati na medvretenčni ploščici. Pri popuščanju vezivnega obroča se mehkejša, gelu podobna sredica boči skozi razpoko v vezivnem obroču. Samo bočenje pritiska na živčne strukture, kar se lahko izraža v bolečini in nevroloških motnjah spodnjih udov. Večina hernij je asimptomatska in jih zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki ali s fizikalno terapijo. Če konservativna terapija po od šestih do osmih tednih ni uspešna, lahko sledi operativno zdravljenje. Operacija dokazano izboljša kakovost življenja predvsem v kratkotrajnem obdobju, medtem ko so dolgoročni rezultati precej nejasni. Kirurgi se nagibajo k

Tekst: Mateja Simčič | Foto: Deposit Photos

uporabi mikroendoskopskih tehnik, ki so manj travmatske, brez splošne anestezije, in pacientu omogočajo hitrejšo vrnitev v aktivno življenje. V zadnjem desetletju pa mikroendoskopski pristop počasi izpodriva hitro razvijajoča se endoskopska tehnika spinalne kirurgije. Te v Sloveniji še ne opravljajo, a jo bodo po besedah dr. Topolovca kmalu.

S kirurško dekompresijo nad zoženim spinalnim kanalom Spinalna stenoza (zožen hrbtenični kanal) predstavlja najpogostejšo indikacijo za operacijo pri starejših ljudeh in je posledica degenerativnih sprememb. Klinično se ta deformacija kaže predvsem kot slabšanje hoje po ravnem, saj povzroča bolečino v nogah. Kot poudarja dr. Topolovec, pa se je treba zavedati, da je spinalna stenoza klinični sindrom in ne anatomska ali radiološka najdba. Kar 21 odstotkov pacientov z dokazano anatomsko stenozo je povsem asimptomatskih in ne potrebujejo kirurške obravnave. Če ima pacient simptome, je najprimernejša terapija kirurška dekompresija spinalnega kanala. Tudi tukaj je na pohodu uporaba endoskopske kirurgije, ki omogoča dekompresijo spinalnega kanala na minimalno invaziven način. Topolovec pojasni, da treba pacientu jasno povedati, da bodo po operaciji prenehale bolečine v nogah, ne pa tudi v križu. Cilj operacije je namreč sprostiti nevrološke strukture in s tem zmanjšati bolečine v nogah.

Spondilolisteza

Pri spondilolistezi gre za sprednji zdrs telesa zgornjega vretenca glede na spodnje vretence. Velikost zdrsa vretenca določamo z rentgenskimi

Operacija hernije diska dokazano izboljša kakovost življenja predvsem v kratkotrajnem obdobju, medtem ko so dolgoročni rezultati precej nejasni.

posnetki in jih klasificiramo v pet stopenj. Glede na vzrok pojava ločimo displastično, istmično, degenerativno, popoškodbeno, patološko in iatrogeno (kirurško povzročeno) spondilolistezo. Pojavlja se pri od pet do sedem odstotkih populacije. Pogostejša je pri moških in pacientih z revmatoidnim artritisom. V večini primerov spondilolisteza ne povzroča nobenih simptomov. Ko nastopijo, je vodilna težava bolečina v križu, ki jo lahko spremlja širjenje bolečine v spodnje ude zaradi natezanja živčnih korenin. Zdravljenje je odvisno od velikosti spondilolisteze in njene narave ter spremljajoče simptomatike.

Pri konservativnem pristopu mora pacient poleg jemanja protibolečinskih zdravil prilagoditi svoje dnevne in delovne aktivnosti ter krepiti ustrezne mišice trupa. Če je operacija potrebna, sama dekompresija nevroloških struktur po navadi ni zadostna, ampak jo mora spremljati fiksacija hrbtenice z vijaki in anteriorno oporo (vstavitev kletke), kar preprečuje nadaljnje zdrse. Tudi tu minimalno invazivne tehnike že omogočajo, da operacije povzročijo manj škode na mehkih tkivih, da prihaja do manj krvavitev, manj pa je tudi bolečin po operaciji, zaradi česar bolniki hitreje okrevajo.

Deformacije ledvenokrižne hrbtenice –odločitev za operacijo je individualna Deformacije hrbtenice močno prevladujejo pri pacientih, starejših od 65 let, saj zajemajo od 32 do 68 odstotkov te populacije. Gre za raznovrsten spekter anomalij in deformacij ledvenega in prsnoledvenega predela. Vzroki so lahko različni, od pojava nove

Med sedenjem so mišice neaktivne in zaradi skrčenega položaja postanejo skrajšane in prenapete na eni strani ter šibke na drugi strani telesa. To povzroča omejitve v gibanju in bolečino v različnih delih telesa. Najpogosteje v medenici, križu in vratu.

deformacije, napredujočega stanja predhodne deformacije iz otroštva ali pa razvoja deformacije po predhodnih operacijah na ledveni hrbtenici.

Težave zelo vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja pacienta, vendar se tudi tu srečujemo z obetavnimi napovedmi. S pomočjo razvoja sodobnih tehnik slikanja in z razvojem programske opreme za natančno analizo slik je namreč dandanes mogoče natančno opredeliti klinične in potencialno spremenljive radiološke parametre posamezne deformacije. Na podlagi tega imamo tako možnost odločanja med koristmi operativnega ali konservativnega zdravljenja. »Čeprav večina publikacij govori v prid operativnemu zdravljenju, je odločitev o operaciji zelo individualna,« poudarja Topolovec. »Treba se je namreč zavedati, da

so zapleti pri takšnih operacijah pogostejši, tudi do 40-odstotni, in da je upoštevanje pacientove starosti, pridruženih bolezni ter psihosocialnega statusa pri napovedi izida nujno potrebno.« S hitrim razvojem računalniško podprte navigacije, z uporabo 3D-personaliziranih vodil in kirurških robotov lahko danes varno in zanesljivo vstavljamo pedikularne vijake pri težjih deformacijah in revizijskih operacijah, kar pomeni hitrejšo operacijo z manj izgube krvi in manj zapletov.

Cilj: optimalen rezultat ob minimalni kolateralni škodi

Bolečina v križu prizadene večji del populacije in ima velik vpliv na socioekonomski status posameznika in držav. V večini primerov gre za preprosto mehanično bolečino, ki ne

Kljub veliki pogostosti bolečine v ledveni hrbtenici večina pacientov ne potrebuje kirurške obravnave.

potrebuje kirurške obravnave in pri kateri je dovolj ustrezna obravnava pri osebnem zdravniku. Če se za operacijo odločimo, je njen cilj zagotoviti optimalen kirurški rezultat ob minimalni kolateralni škodi. Z novimi pristopi in s povečanjem pred in poperativne varnosti pacientov je indikacij za operacije na hrbtenici vedno več. S tem lahko pomagamo tudi starejšim pacientom s težjimi okvarami hrbtenice, ki so se do pred kratkim zdravili pretežno na manj uspešen konservativen način, strne predavanje dr. Topolovec.

Vaje za hrbtenico lahko začnete izvajati takoj, ko se bolečina dovolj omili. Primerne so tudi za preprečevanje bolečine. Njihov namen je povečati zavedanje o pravilnem gibanju v spodnjem predelu hrbta, okrepiti oslabljene mišice in raztegniti skrajšane stegenske mišice ter stabilizirati področje križa.

Po ugotovitvah Mednarodne diabetične zveze beležimo zaskrbljujoče povečanje razširjenosti sladkorne bolezni po vsem svetu. Lani je sladkorno bolezen imelo kar 10 % starejših od 18 let, zaradi njenih posledic je umrlo 6,7 milijona smrti po svetu. Do leta 2030 bo za to boleznijo trpela ena od devetih oseb, gre za visoko število - do leta 2045 bo zbolelih 783 milijonov odraslih v svetu.

Ključna je zgodnja diagnostika, saj lahko reši življenja in zmanjša tveganje za kasnejše zaplete, ki vplivajo na kakovost življenja.

Tudi v Sloveniji je vse bolj pogosta, kar 65 % ljudi, starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen, med katerimi je najpogostejša ravno sladkorna bolezen. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in z nezdravim življenjskim slogom. Zato je zelo pomembno, da z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem normalne telesne teže in izogibanjem kajenju preprečimo njen nastanek. Polovica vseh bolnikov nima postavljene diagnoze. Brez zdravljenja ali zadostne podpore osebam s sladkorno boleznijo grozijo resni in življenjsko ogrožajoči zapleti, kot so srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota ali celo amputacija spodnjih okončin. Ob letošnjem svetovnem dnevu je Zveza društev diabetikov Slovenije na strokovnem posvetu o sladkorni bolezni in njenem obvladovanju. predstavila novosti v njeni obravnavi.

Dostop do zdravljenja mora biti omogočen Letos mineva sto let, odkar so prvemu dečku vbrizgali inzulin, zdravilo, ki je bistveno podaljšalo življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Zato je letos osrednja tema svetovnega dneva sladkorne bolezni, ki jo obeležujemo 14. Novembra, dostop do ustrezne oskrbe z zdravljenjem in zdravili. Obravnava sladkorne bolezni je pri nas urejena na nacionalnem nivoju. Velik napredek je bil, ko smo postavili Centre za krepitev zdravja in z izobrževanjem priskrbeli pomoč ljudem, ki se spopadajo s to boleznijo. Na ta način jo tudi bolje spoznajo in razumevajo. Izjemnega pomena je, da sistem pristopi k bolniku in mu pomaga, da se bo soočil z novim načinom življenja in izkoristil vse možnosti, ki so mu na voljo v zdravstvenem sistemu kot pomoč, je pojasnjevala Vesna Kerstin Petrič, dr. med., generalna direktorics Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje

Izjemnega pomena je odkrivanje, diagnosticiranje in preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je najbolj razširjena kronična bolezen v svetu. Gre za pravo epidemijo sodobnega časa, za katero je glavni krivec način življenja s premalo gibanja in prekomerna telesna

teža. Prvi rezultati raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jo na NIJZ izvajali med novembrom 2019 in oktobrom 2021 kažejo, da ima v Sloveniji med 59 tisoč in 127 tisoč ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo, 139.100 pa ima bolezen prepoznano.

Zgodnje ukrepanje pri osebah z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, pomeni da imajo že prisotno mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo, lahko odloži pojav sladkorne bolezni na poznejše življenjsko obdobje ali prepreči njen nastanek, zato je odločilnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje.

Diabetolog prof. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo,

Tekst: Sanja Švajger | Foto: Deposit Photos

PRIKRITA SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 PRIKRITA SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2

diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana je pojasnil, da je sladkorna bolezen tipa 2 prikrita in da imajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 po navadi kronične zaplete, preden se bolezen sploh odkrije. Če bi jo odkrili dovolj zgodaj, bi lahko v celoti preprečili nastajanje teh zapletov, poudarja izkušen diabetolog. »Ko govorimo o novostih, tako govorimo o spremenjenem načinu zgodnjega zdravljenja. Če pride k vam neka oseba, ki se ne more gibati in ima prekomerno telesno težo, mora biti ustrezno obravnavana. Taka oseba v uvodni fazi potrebuje dobro zdravilo, ki spremeni potek bolezni, ki sočasno zniža sladkor in zaščiti srce in ledvica ter

sočasno pomaga znižati telesno težo. Če prejme tako zdravilo, bo motivirana za nadaljnje zdravljenje. Zato moramo tudi zdravniki in medicinske sestre spremeniti pogled na to, kako se uvodoma obravnava osebo s sladkorno boleznijo tipa 2. Pomembno je, da ko jo odkrijemo, takoj začnemo z ustreznimi zdravili, ki spremenijo potek bolezni in s tem damo tej osebi možnost, da potem spremeni svoj življenjski slog,« pojasni prof. Batellino. Tozadevno je potrebno povedati, da smo tudi v Sloveniji končno dobili nove Smernice za zdravljenje v sladkorni bolezni, ki spremljajo najsodobnejše pristope kot so zavedeni v smernicah Evropske zveze za diabetes (EASD).

Novosti na področju zgodnjega odkrivanja “Izjemno pomembne so referenčne ambulante, kamor povabimo ljudi po 30. letu starosti in opravimo temeljit pregled. In tam se najdejo tudi ljudje, ki imajo bazalno glikemijo in posledično na tak način lahko odkrijemo osebe s sladkorno boleznijo,” pove Alenka Simonič, dr. med. spec., družinska zdravnica. “Največja novost pa je, da lahko s pomočjo uporabe novih in učinkovitih zdravil vplivamo na motivacijo in nadaljnjo pot teh bolnikov. Nova zdravila namreč pripomorejo tudi k znižanju telesne teže, kar pomeni dodatno motivacijo za osebe s sladkorno boleznijo, da spremenijo svoj življenjski slog.”

Življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja, zadostno telesno dejavnostjo in primerno telesno maso je temelj namreč zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 in 2 . Pri osebah z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo lahko zdrav življenjski slog prepreči oziroma odloži razvoj sladkorne bolezni tipa 2. »Danes so našim bolnikom s sladkorno boleznijo na voljo enostavno dostopna izobraževanja v okviru Centrov za krepitev zdravja, ki se nahajajo v večini javnih zdravstvenih zavodov. Tam jih, poleg posebej izučene diplomirane medicinske sestre, obravnavata tudi dietetolog in kineziolog,« je na okrogli mizi izpostavila Alenka Simonič, dr. med. spec. »Pomembno je, da bolniki vedo, da ti centri obstajajo in da se izobraževanj udeležijo brezplačno in tudi brez napotitve svojega zdravnika. Ta izobraževanja so ključnega pomena v procesu

zdravljenja same bolezni.« Da je zdrav življenjski slog izjemnega pomena, pa se strinja tudi Samo Fakin, dr. med., ki se je s sladkorno boleznijo srečal pred sedmimi leti. “Ko sem začel jemati zdravila in sladkorno bolezen začel nadzirati, sem ugotovil, da mi je najbolj pomagala redna fizična aktivnost. Zato sam zagovarjam štiri ključne kombinacije: zdravljenje z učinkovitimi zdravili, redna fizična aktivnost, prehrana

in psihična relaksacija v obliki izobraževanja, branja knjig, časa zase.”

Alenka Simonič je še izpostavila, da so nova zdravila izjemnega pomena na področju motivacije. “Ko osebe izgubijo telesno težo in dobijo pohvalo z naše strani, jim to izjemno veliko pomeni. Ko jih seznanimo še z odstotki, da so si s tem zmanjšali verjetnost za druge bolezni, je to še dodatna motivacija zanje.”

Vsak izziv je lažje premagljiv, če smo o njem poučeni

Ena od večjih novosti je zagotovo tudi ta, da smo v Sloveniji dobili primarne edukacijske programe. Izobraženost o sladkorni bolezni je bila namreč nezadostna. Ker sladkorne bolezni ni moč zdraviti samo z zdravili in je za obvladovanje pomembna ustrezna prehrana in telesna aktivnost, je tako ključnega pomena, da so osebe s sladkorno boleznijo o tem dobro poučene. »Vrsto let se je prepovedovalo ali odsvetovalo veliko živil, uveljavila se je dieta za sladkorno.

Nova priporočila nič ne prepovedujejo, nobena hrana ni odsvetovana. Zdravila in sodobni pripomočki za spremljanje koncentracije glukoze v krvi so pri zdravljenju nujni, nepogrešljivi, žal pa brez razumevanja bolezni, upoštevanja priporočil glede prehrane in gibanja ne zadostujejo za dobro zdravljenje sladkorne bolezni. Zato menimo, da bi morali na področju izobraževanja poskrbeti, da se nihče v Sloveniji ne bi po nepotrebnem spraševal, ali lahko poje banano ali ne,« je pojasnila Jana Klavs, višja medicinska sestra, edukatorka in predsednica Sekcije medicinskih

Diabetično stopalo je pogost, zelo resen in stroškovno visok kronični zaplet sladkorne bolezni. Pogosto terja hospitalizacijo in lahko vodi celo v amputacijo, ki povečuje stopnjo umrljivosti. Ta zaplet sladkorne bolezni pri nas po statistiki predstavlja več kot polovico netravmatskih amputacij spodnjih okončin.

Število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji narašča in naj bi po nekaterih ocenah obsegalo med 154.000 in 175.000 oseb. Čeprav zadnja leta prevladuje splošno mnenje, da se pri sladkorni bolezni tipa 2 spodbuja upoštevanje načel zdrave in uravnotežene prehrane, se moramo zavedati, da se posamezniki s to boleznijo med seboj razlikujejo.

sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji. »Od leta 2022 imamo v Sloveniji vsem osebam s sladkorno boleznijo dostopne programe strukturirane edukacije,« je še dodala.

Poučevanje oseb s sladkorno boleznijo je predvsem pomembno za njihovo opolnomočenje. »Treba je vedeti, da ljudje s sladkorno boleznijo večino časa preživijo z njo sami. Zdravniki, sestre in drugi zdravstveni delavci smo izjemoma v kontaktu z ljudmi za nek kratek čas, ostali del življenja pa ljudje z njo preživijo sami. Zato je ključno, da res imajo o tej bolezni najboljše možno znanje in hkrati tudi pripomočke, tehnologijo ter inovativna zdravila, ki jim pomagajo, da to bolezen vodijo in – če se le da – preprečijo kronične zaplete, « izpostavi prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.

“Hrana je kultura in zame je

nesprejemljivo imeti enotna priporočila za cel sistem. Nemogoče je en model predpisati vsem. Prepričan sem, da je pristop, pri katerem človeka vprašaš, kaj rad je, edini način, da za to osebo najdeš primerno prehranjevanje. Torej, kaj je tisto, kar mu lahko pomagam pri njegovem stanju in katera hrana. In zraven dodati zdravilo, ki deluje.“

Novosti v obravnavi sladkorne bolezni tipa 2 v primerjavi s preteklim obdobjem Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., ugotavlja, da sta ključni spremembi v primerjavi s preteklim obdobjem dve.

“Prva sprememba je pri ljudeh, ki imajo dlje časa sladkorno bolezen tipa 2 in imajo številna tveganja ali dodane bolezni. Tukaj so smernice zelo jasne in tukaj se svetujejo posamezna zdravila, ki imajo zaščitne učinke tudi na srčnožilni sistem, ledvica in znižanje

Tudi Slovenci smo dobili prenovljene smernice za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 (SB 2); na letonjih Tavčarjevih dnevih, ki so potekali novembra v Ljubljani, jih je predstavila diabetologinja doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med. Tokratne smernice so nastajale med epidemijo covida-19, pa vendar v širokem soglasju znotraj Diabetološkega združenja Slovenije, Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, internističnih strok, Katedre za medicinsko družino in drugih stičnih strok ter v sodelovanju s Sekcijo medicinskih sester v endokrinologiji ob podpori Ministrstva za zdravje.

Da ne gre le za prevod, marveč – ob upoštevanju najnovejših spoznanj v zadnjem obdobju – za rezultat tesnega sodelovanja različnih strok, za umeščanje mednarodnih priporočil v slovenski prostor, je pojasnjevala Pongrac Barlovič.

telesne teže. Tu je v zadnjih petih letih prišlo do največjega posodabljanja. S tem se namreč pri ljudeh z visokim tveganjem s sladkorno boleznijo tipa 2 da vplivati na potek bolezni.” Druga sprememba, ki je

SMERNICE ZA ZDRAVLJENJE

Kaj novega prinašajo Smernice za zdravljenje sladkorne bolezni

pomembna, pa je odkrivanje začetkov sladkorne bolezni tipa 2. “Pomembno je, da se bolezen odkrije preden pride do škode in da se obrat v poteku bolezni naredi čimprej. Če se le da, da dosežemo čim hitrejšo remisijo. In o remisiji govorimo zadnji dve leti. Tukaj je novo upanje za vse ljudi, ki imajo prekomerno telesno težo in občasno povečan sladkor. Takrat je čas, da ti ljudje začnejo s pravimi zdravili in spremenijo življenjski slog, da jih primerno izobrazimo in, če se le da, dejansko preprečimo ali odložimo morebitne zaplete.”

Kaj bi sporočili bralem Samo Fakin, dr. med.: “Telovadba v vsako podjetje, kjer je to potrebno, torej tam, kjer ni fizičnega dela. Dobra mera pozitivnega duševnega zdravja, po medicinski plati pa zgodnja diagnostika.”

Alenka Simonič, dr. med. spec.: “Ključna je dobra komunikacija

med vsemi nami na vseh nivojih, tudi med zdravniki. Da nam ljudje zaupajo, da jih začnemo hitro zdraviti in uporabljati dobra zdravila, da bi lahko živeli dobro in čim dlje.”

Jana Klavs, višja medicinska sestra in edukatorka: “Izjemno pomemben je zdrav odnos do samega sebe. To je fundament, to je naloga družbe in primarne družine ter temelj razumevanja te bolezni.”

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.: “Največ lahko naredimo na nivoju celotne družbe. Uvajanje zdravega življenjskega sloga v celotno družbo in spodbujanje ljudi z zgledom. Drug nivo je mikrookolje, kjer prav tako z zgledom in

dejanji skušamo vnašati pozitivno noto. Tretji pa je na zdravstvenem nivoju – dostop do inovativnih zdravil, ki spremenijo potek bolezni in tehnične možnosti za zgodnje odkrivanje ter referenčne ambulante.”

Sladkorno bolezen je mogoče zdraviti in se izogniti njenim posledicam ali jih odložiti z zdravim življenjskim slogom, zdravili ter rednimi pregledi in zdravljenjem zapletov.

Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta leta 1991 razglasili svetovni dan sladkorne bolezni kot odziv na vse večjo problematiko zaradi pritiskov na naše zdravje, ki jih predstavlja. Razglašen je bil s strani Združenih narodov leta 2006, ko je bil sprejet v okviru resolucije 61/225 Generalne skupščine Združenih narodov. Vsako leto ga obeležujemo 14. novembra, ko se je rodil Sir Frederick Banting, ki je točno pred sto leti skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin. Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja ozaveščanja o SB kot globalnem javnem zdravstvenem problemu ter o ukrepih za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni. Podporo aktivnostim ponazarja modri krog, ki predstavlja enotnost svetovne skupnosti oseb s sladkorno boleznijo kot odziv na epidemijo bolezni.

Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter ostale. ttNajpogostejši je tip 2, ki ga ima več kot 90% vseh oseb s to boleznijo. Hiperglikemija oziroma previsok krvni sladkor je pri tipu 2 po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina (hormona, ki uravnava glukozo v naši krvi) in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili. »V veliko primerih se tip 2 lahko odkrije šele več let po njenem nastanku, ko se običajno srečamo z drugimi zdravstvenimi težavami ali se pojavijo zapleti. Kronična hiperglikemija je posledica nenadzorovane sladkorne bolezni, ki sčasoma lahko povzroči resne poškodbe živcev in krvnih žil.

SVETOVNI DAN SB

Svetovni dan obeležuje rojstni dan izumitelja inzulina

HIPERGLIKEMIJA

Kaj je hiperglikemija?

Zvišan nivo sladkorja v krvi

Hiperglikemija oziroma previsok krvni sladkor je pri tipu 2 po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina (hormona, ki uravnava glukozo v naši krvi) in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra.

»Je ena izmed glavnih vzrokov slepote, odpovedi ledvic, srčnih napadov, možganske kapi in amputacije spodnjih okončin,« je opozorila predsednica LZS mag. Darja Potočnik Benčič.

Zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic, sladkorna bolezen predstavlja velik zdravstveni in socialni izziv. Ključna je zgodnja diagnostika, saj lahko reši življenja in zmanjša tveganje za kasnejše zaplete, ki vplivajo na kakovost življenja. »Učinkovito obvladovanje te bolezni zahteva vsakodnevno skrb, redno spremljanje, zdrav način življenja in neprestano izobraževanje. Pri tem pa je ključnega pomena podpora zdravstvenega tima,« je dejal Martinc.

Glavne novosti SB 2 zdaj lahko določimo že pri vrednostih, ko je HbA1c enak ali večji od 6,5 %, ob pogoju, da sta narejeni dve meritvi v diagnostičnem območju, in to

tudi če oseba nima simptomov SB 2. Spreminja se pristop za doseganje ciljev glikemije. Nove smernice poudarjajo pomen intenziviranega zdravljenja hiperglikemije ob odkritju SB. Hkrati ob nefarmakološkem pristopu že takoj začnemo z zdravili. Za skupino bolnikov s pridruženo aterosklerotično srčno-žilno boleznijo dodajamo zdravila iz skupine zaviralcev SLGT2 ali agonistov GLP-1; pri srčnem popuščanju in kronični ledvični bolezni predpišemo zaviralce SGLT2, pri debelosti pa agoniste GLP-1 ali tudi zaviralce SGLT2. Poskušamo izbrati najbolj optimalno zdravilo za pacienta. Novost v smernicah je tudi ta, da prvo zdravljenje v obliki injekcij ni inzulin, ampak agonist receptorjev GLP-1. Poudarek je na

samoizobraževanju pacienta, ki se ga omogoči ob diagnozi SB, ob poslabšanju stanja, spremembi terapije oziroma spremembi življenjskega sloga. Programi naj bodo dolgi vsaj 10 ur ali več, če le mogoče, porazdeljeni na več delov.

Nove smernice tudi natančneje določajo uravnavanje sladkorja v krvi pri zdravljenju v bolnišnici, dotikajo se tudi problematike nealkoholne zamaščenosti jeter, ki je pogosta spremljevalka SB. Na novo priporočajo presejanje na morebitno prisotnost hipogonadizma ob pojavu simptomov, dotikajo pa se tudi določanja protiteles na antigene trebušne slinavke in C-peptida ter genetskega testiranja na prisotnost monogenske SB.

SODOBNI PRISTOPI V ZDRAVLJENJU GLAVKOMA SODOBNI PRISTOPI V ZDRAVLJENJU GLAVKOMA

Tekst: Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, specialistka oftalmologinja, kirurginja, Očesni kirurški center Pfeifer| Foto: Deposit Photos

Glavkom je očesna bolezen, ki je sami navadno ne moremo zaznati v začetnih fazah bolezni. Običajno ne boli, ne povzroča zameglitve vida in tudi ne sprememb v vidnem polju. Zato je bistven preventivno usmerjen glavkomski pregled, ki se ga svetuje pri vseh ljudeh po 40. letu starosti in pri tistih, ki imajo glavkom v družini.

Pri glavkomu gre za postopno propadanje vlaken vidnega živca, ki pogosto nastane zaradi dolgotrajno povišanega očesnega pritiska. To pa ni edini vzrok za glavkom, saj imamo lahko glavkom, pa je naš očesni pritisk popolnoma normalen. Okvare vidnega živca zaznamo šele, ko je že veliko živčnih vlaken uničenih. Šele takrat opazimo izpad v vidnem polju. Vse okvare vidnega živca so nepovratne. Eden izmed vzrokov je povišan očesni pritisk, ki ga pri zdravljenju poskušamo nižati s kapljicami, z laserskimi

posegi ali operacijo.

Zgodnje odkrivanje in pravočasna terapija sta tako bistvena.

Ko so poškodbe enkrat že opazne tudi pri pacientu, je veliko že nepopravljivo zamujenega.

Pogosto najprej zdravimo s kapljicami, lahko tudi kirurško ali lasersko. Nekatere oblike glavkoma zdravimo kirurško ali lasersko že takoj.

Kdaj naj pacienti pridejo na pregled za glavkom?

»Pogosto se dogaja, da pacienti

pridejo v našo ambulanto zaradi pojasnitve suma na glavkom, ki ga je postavil optik ali splošni oftalmolog na osnovi meritve očesnega tlaka. Drugi pridejo v našo glavkomsko ambulanto zaradi potrditve, ali je terapija, ki jo prejemajo, ustrezna za njihovo stanje očesa, ali zato, ker imajo v družini glavkom, še posebej, če je njihov sorodnik zaradi glavkoma delno izgubil vid ali celo oslepel. Prihaja tudi veliko pacientov, ki so jim predpisali kapljice za glavkom, pa bi radi preverili, ali jih sploh potrebujejo. Velikokrat se namreč na osnovi natančnejših preiskav odločimo, da določen pacient kapljic sploh ne potrebuje, čeprav so mu jih že predpisali, običajno na osnovi višje izmerjenega očesnega tlaka, kar pa, kot sem že omenila, ni edino merilo za odločitev o terapiji za glavkom.«

Kateri pregled potrebujemo za izključitev ali potrditev glavkoma?

»O stanju glavkoma se odločamo na osnovi preiskav in očesnega statusa. Osnovne glavkomske preiskave so merjenje očesnega tlaka, merjenje debeline roženice in korigiranje izmerjenega očesnega tlaka glede na debelino roženice, pregled pod biomikroskopom, pregled ozadja pri široki zenici s poudarkom na pregledu papile vidnega živca, ohranjenosti NRO (nevroretinalnega obročka) in razmerja C/D (cup./disc., razmerje med velikostjo celotnega diska in udrtega dela – ekskavacije papile), OCT-preiskava in OCT-angiografija papile vidnega živca, OCTpreiskava mrežnice in včasih tudi OCT-angiografija mrežnice, vidno polje, po potrebi še preiskava HRT3 in gonioskopija (uporablja se za preverjanje odprtosti ali zaprtosti zakotja, kota na mestu, na katerem se šarenica in roženica srečata; to pomaga zdravniku določiti, ali gre za glavkom z zaprtim ali odprtim zakotjem, ali so prisotne zarastline v zakotju, ali je povečana količina pigmenta v zakotju ...). Tak pregled običajno traja okoli ene ure.«

Kaj je pravočasno in kaj zadostno zdravljenje glavkoma?

»Ker glavkom običajno ne boli, razen izjemoma, ko gre za akutni glavkomski napad, je bistveno pravočasno zdravljenje. Če se namreč na preventivnem pregledu odkrije glavkom, pacient pa zaradi tega še nima težav, ni izgube vidnega polja; pacient bo s pravilno izbrano terapijo lahko obdržal normalen vid. Če je zdravljenje uvedeno, ko ima pacient že težave zaradi slabšega vida, izpadov v vidnem polju itn., pa bodo vse te težave ostale, saj gre za nepopravljive okvare. Zadostno zdravljenje že znanega glavkoma je tisto, s čimer preprečimo napredovanje

glavkomskih okvar na očesu. Običajno določimo ciljni očesni tlak, ki ga poskušamo doseči. Najprej poskusimo s kapljicami, lahko pa v določenih primerih tudi z operacijo. Če nam to uspe, je izjemno velika verjetnost, da glavkom ne bo toliko napredoval, da bi še bolj okvaril vid. Že napredovani glavkom lahko predstavlja velik izziv za zdravljenje. Kaj je zadostno zdravljenje, ki prinaša več koristi kot stranskih slabih učinkov, se je tako treba odločati za vsakega pacienta posebej. Pri terapiji moramo vedno upoštevati tudi predvideno življenjsko dobo pacienta. Glavkom je namreč počasi napredujoča bolezen, pri

Simptom pri glavkomu z odprtim zakotjem:

v začetku ni simptomov; ni bolečine ali znaka, ki naznanja težave; lahko je prisotna občasna rahla bolečina v očesu; počasno izgubljanje stranskega vida (zgoraj, ob straneh in na dnu); zmanjšan vid (posebej ponoči, kar ni popravljivo z očali).

Simptom pri glavkomu z zaprtim zakotjem:

močna bolečina običajno samo enega očesa; rdečina očesa; občutek pritiska v očesu; zamegljen vid; široka plegična zenica, ki ne reagira na svetlobo; zamegljena roženica, rahlo blekasta; močna občutljivost na svetlobo; siljenje na bruhanje ali bruhanje.

kateri je pričakovana življenjska doba zelo pomemben faktor za odločanje o zdravljenju.

Glavkom z odprtim zakotjem

Obstajata dve glavni vrsti glavkoma: glavkom z odprtim zakotjem, ki je najpogostejša oblika, in redkejša oblika, imenovana glavkom z zaprtim zakotjem.

Oko dobi svoje hranilne snovi prek tekočine, ki kroži znotraj očesa. Ta se mora neprestano vračati v krvni obtok skozi odtočno cedilce (trabekulum). Pri glavkomu z odprtim zakotjem je nekaj narobe ravno s tem cedilcem. Kadar tekočina ne more krožiti dovolj hitro, očesni pritisk naraste. Ta odvečni tekočinski pritisk pritiska ob občutljivi optični živec, ki povezujejo oko z možgani. Če je povišan očesni tlak prisoten preveč časa, nastanejo nepopravljive poškodbe vidnega živca in posledično vida. Ogroženost je večja, če je v družinski anamnezi glavkom, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, pri kratkovidnih in pri starejših od 35 let.

Glavkom z zaprtim zakotjem

Ta je veliko redkejši in tipično nastane zelo hitro, kar lahko pripelje do nujnega stanja. Očesni tlak naraste zelo hitro. To nastane takrat, ko se cedilca zamašijo ali pa so s čim prekrita. Šarenica je potisnjena ob lečo očesa, kar onesposobi pretok očesne vodice. Včasih se šarenica in leča zlepita, kar občutimo kot nenaden pritisk, ki nastane zelo hitro, po navadi samo v enem očesu. Če ni pravilno zdravljen, lahko v 3–5 dneh povzroči slepoto v obolelem očesu. Lahko se pojavijo občutek pritiska ob oko, rdečina, oteklina in močno zamegljen vid.

Kako glavkom zdravimo

»Običajno najprej predpišemo kapljice za oko, včasih tudi tablete, ki pa jih običajno uporabljamo zelo kratek čas ali pri neobvladljivem glavkomu. Delujejo na principu upočasnjevanja nastajanja tekočine znotraj očesa ali pa izboljšajo prehod tekočine skozi očesno cedilce. Danes imamo na voljo različne kapljice brez konzervansov s podobnimi sestavinami. Pri terapiji s kapljicami, ki je pri zdravljenju glavkoma dolgotrajna, je bistveno, da čim manj škodujemo. Vse kapljice imajo tudi kar nekaj stranskih učinkov, lokalnih na oko in sistemskih na telo, zato, če je le mogoče, predpišemo čim manj kapljic. Konzervansi v kapljicah so škodljivi za solzni film, za površino očesa, veznico, lahko celo za rumeno pego na mrežnici, zato se uporabljajo le še izjemoma. Na voljo so tudi kombinacije dveh sestavin v eni sami kapljici. Nekaterih kapljic zato ne smemo predpisati pri določenih sistemskih boleznih, na primer pri astmi, nepravilnem srčnem utripu, bradikardiji … Da kapljice učinkujejo, jih moramo kapati od 1- do 4-krat dnevno brez izjeme. Pogosto je treba sprejeti

kompromis. Jemanja zdravil nikoli ne prekinjamo brez posvetovanja z oftalmologom, prav tako pa mora oftalmolog poznati vsa zdravila, ki jih pacient že jemlje.«

Glavkomske operacije Splošno priznana kot prva rešitev pri glavkomu z zaprtim zakotjem je odstranitev očesne leče, ki je lahko dokončna in sorazmerno preprosta operacija. Pri tem naredimo v očesu več prostora, možnost za glavkomski napad pa postane skoraj nična. Pri drugih oblikah glavkoma ostaja konservativno zdravljenje s kapljicami primarna terapija. Obstaja več kirurških tehnik operativnega zdravljenja glavkoma, s pomočjo katerih omogočimo večje odtekanje očesne vodice iz očesa. S tem znižamo znotrajočesni pritisk. Trabekulotomija je najstarejša tehnika, ki se še vedno uporablja. Lahko se jo izvrši tudi ob pomoči zdravila, ki onemogoča rast krvnih žil, saj te lahko zamašijo luknjico, ki smo jo med operacijo naredili, posebej pri rizičnih očesih ali ponovnih operacijah. Sodobnejše tehnike so kirurško zahtevnejše, za oko pa manj travmatične. To so visokokanalastomija, globoka

sklerektomija, trabekulotomija, vstavitev implanta v oko ipd. Glavkom zdravimo tudi z laserskimi posegi, s katerimi delujemo na cedilce, trabekulum ali na pretočni kanal, ciliarnik. Očesni pritisk lahko znižujemo tudi z implantacijo valvule v oko. Najsodobnejše tehnike omogočijo večji iztok prekatne vodice iz očesa s pomočjo posebnih implantov. Primerni so za pacienta, ki mora na operacijo npr. zaradi sive mrene, ima pa glavkom na lokalni terapiji.

Glavkomsko operacijo svetujemo kot prvo rešitev predvsem pri pacientih z neurejenim očesnim pritiskom, tistih, ki si težko aplicirajo kapljice (trdi prsti, revma, druge okvare rok, nepokretnost in odvisnost od drugih), ki pogosto pozabijo na terapijo, imajo težave s terapijo (alergije, rdeče oči, suhe oči zaradi dolgotrajnega kapanja kapljic). Po glavkomski operaciji pacienti običajno ne potrebujejo več antiglavkomske terapije ali pa je potrebujejo precej manj. Za vrsto glavkomske operacije se odloči kirurg na osnovi predoperativnih preiskav. Poseg izvedemo v kapljični ali lokalni anesteziji, po posegu pa je potrebnih več kontrol, najmanj en dan po operaciji in en teden po operaciji.

Ni vseeno, kje se boste zdravili

Le redkokje v EU je za glavkomske paciente tako dobro poskrbljeno kot pri nas. Treba pa je vedeti, da so vse potrebne aparature dostopne samo v zelo dobro opremljenih centrih in bolnišnicah, ki imajo tudi specialistično obravnavo glavkoma. Še kako pomembna je tudi strokovnost terapevta/ kirurga, zato pred prvim obiskom preverite kakovost ustanove, kjer se boste zdravili.

Glavkom je očesna bolezen, ki je sami navadno ne moremo zaznati v začetnih fazah bolezni. Običajno ne boli, ne povzroča zameglitve vida in tudi ne sprememb v vidnem polju.

RAZMIGAJ SE.

Najboljši dan, da začneš je bil včeraj!

Vsi smo nagnjeni k vedno več: več denarja, boljši avto, več prijateljev. Pa vendar, ko zbolimo, si želimo samo zdravja. A takoj, ko se nam zdi, da smo zdravi, na zdravje spet pozabimo…

opularne diete za hitro hujšanje na dolgi rok ne delujejo, za uspešno hujšanje je potrebno zelo spremeniti način življenja – kar je lahko reči, precej težje pa storiti. Študija, objavljena letošnjega julija v strokovni reviji Cell Metabolizem, prinaša nova dejstva o biokemičnih mehanizmih debelosti.

Doslej se je večina raziskav o debelosti osredotočala na preučevanje ljudi z visokim indeksom telesne mase (ITM), tokrat pa so uporabili drugačen pristop. Preučili so posameznike z nizkim indeksom telesne mase . Ugotovili so, da so le-ti telesno manj aktivni – kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da imajo vitki ljudje naravno večjo potrebo

Nova spoznanja razkrivajo, da vitki ljudje niso bolj telesno aktivni, pač pa njihova telesa hormonsko in metabolno delujejo drugače. Lakoto slabo občutijo, njihov metabolizem pa »divja«: zgolj za bazalni metabolizem porabijo bistveno več energije.

po gibanju. Izkazalo se je tudi, da so pojedo manj manj hrane – ker lakoto slabše občutijo. Izločili tiste, ki so imeli motnje hranjenja Raziskovalci so vključili 173 ljudi z normalnim ITM (od 21,5 do 25) in 150 ljudi, ki so jih označili kot “zdrave s prenizko telesno težo” (z ITM 18,5). Uporabili so uveljavljene vprašalnike, s katerimi so izločili ljudi z motnjami hranjenja, pa tudi tiste, ki so v zadnjih šestih mesecih izgubili težo (kar bi lahko bilo povezano z boleznijo) ali so jemali kakršnakoli zdravila. Niso pa izključili tistih, ki so rekli, da so “telovadili zagnano” – vendar je bilo takih le 4. Udeležence so spremljali dva tedna. Metabolizem so merili s tehniko, ki temelji na izotopih: gre za metodo dvojno označene vode, ki ocenjuje porabo energije na podlagi razlike med stopnjama kroženja vodika in kisika telesni vodi. Telesno aktivnost so merili z detektorjem gibanja, ki temelji na pospešku. Izkazalo se je, da so zdravi posamezniki z nizko telesno maso zaužili za 12 % manj hrane. Tudi aktivni so bili precej manj, za 23 % – v primerjavi s skupino, ki je imela ITM okoli 24. Hkrati so imeli višjo presnovno aktivnost –vključno z večjo porabo energije v mirovanju (bazalni metaboizem). Tudi markerji srčnožilnega zdravja, vključno s holesterolom in krvnim tlakom, so bili pri njih zelo dobri. Telo nadomesti izgubljeno

Tekst: Andreja Šilc | Foto: Deposit Photos

energijo Teorija, da je zgolj zmanjšanje energijskega vnosa s hrano

Vitki ljudje za svoj bazalni metabolizem porabijo več energije. Bazalni metabolizem je sicer moč dvigniti tudi z dovolj intenzivno telesno vadbo, in to kar za 20 odstotkov.

dovolj za (s)hujšanje, temelji na predpostavki, da ima energija iz enega obroka hrane omejen vpliv na kasnejšo porabo oziroma da nanjo sploh ne vpliva. Vendar temu ni tako. Dvojno slepa randomizirana študija je pokazala, da so testne osebe že nekaj tednov po shujševalni

dieti popolnoma kompenzirale energijsko izgubo – z uživanjem bolj kaloričnih (energijsko gostih) živil. To potrjuje, da smo ljudje evolucijsko zelo dobro opremljeni, da nadomestimo izgubljeno telesno maso. Kako se dolgoročno uspešno »borimo« proti debelosti? Tako, da zagotovimo, da do nje ne pride, in da začnemo ukrepati takoj, ko indeks telesne mase preseže vrednost, ki velja za normalno, torej ITM 25. Če bomo ukrepali v tej fazi, bomo cilj dosegli z minimalno intervencijo. Vsako odlašanje vodi v nabiranje kilogramov in težave, ki jim bomo brez strokovne pomoči težko kos.

Bi želeli izvedeti, kakšna je vaša idealna teža? V pomoč vam bo indeks telesne teže oz. mase (ITM). Svojo težo morate deliti s kvadratom telesne višine. Na ITM vplivata tudi starost in teža. Formula je: (telesna masa v kilogramih)/(telesna višina v metrih)²

VNOS TEKOČIN

Dobro je vedeti:

Živila z veliko vode nasitijo prej.

Živila, ki vsebujejo veliko vode, dajo občutek sitosti prej in so večinoma nizkoenergijska. Gre za različne vrste zelenjave in tudi sadja, ki jih mirne vesti (surove ali kuhane) lahko jemo, tudi ko hujšamo. Najbolj tipični predstavniki so: zelena (95 % vode), zelena solata (95 % vode), kumara (95 % vode), paradižnik (94 % vode), grenivka (92 % vode), lubenica (91 % vode), brokoli (89 % vode), korenje (88 % vode), jabolko (86 % vode).

Koliko tekočine dnevno potrebujemo?

Zanimiva študija, ki je bila opravljena na nekadilcih, pravi, da imajo osebe s prekomerno telesno težo kar 51 % večjo umrljivost v primerjavi z osebami, ki imajo normalno telesno težo. Torej, če imate povišano vrednost odvečnih kilogramov, je skrajni čas, da nekaj ukrenete za svoje zdravje in boljše počutje.

Ena izmed največjih prehranskih napak je, da premalo pijemo. Tudi nova prehranska piramida v središče postavlja zadosten vnos tekočine. Potreba telesa po vodi je odvisna tudi od telesne mase, česar jih veliko ne ve, in so na vnos tekočine pozorni, le ko je zunaj vroče ali pa takrat, ko gredo v hribe, na kolo … Smernice vnosa tekočine pri zdravih odraslih navzgor ne omejujejo. Približno 20 odstotkov dnevnih potreb pokrijemo s hrano, drugo pa je treba vnesti v obliki pijače – najbolje vode. Raziskava, v katero so zajeli podatke za več kot 18 tisoč ljudi, je pokazala, da tisti, ki pijejo več vode, s hrano zaužijejo od 400 do 800 kJ manj. Za primerjavo: energijska vrednost McDonaldsovega hamburgerja je 1.063 kJ.

PNEVMOKOKNE OKUŽBE PLJUČ SO PRI NAS POGOSTE, ZAŠČITIMO SE

Čeprav je zadnje čase predvsem veliko govora o virusu SARS-CoV-2 in bolezni covid-19, velja imeti v mislih, da so okoli nas še vedno prisotne tudi druge bakterije in virusi, ki lahko močno vplivajo na naše zdravje. Med njimi je zagotovo bakterija Streptococcus pneumoniae oziroma pnevmokok, ki še posebej v teh jesensko-zimskih mesecih predstavlja resno grožnjo za javno zdravje. Med najbolj ogroženimi skupinami so majhni otroci, starejši ljudje in kronični bolniki.

Pnevmokokne okužbe so v našem okolju pogoste, predstavljajo veliko breme za družbo in škoda, ki jo utrpijo posamezniki, je lahko velika. V skrajnih primerih namreč lahko povzročijo tudi smrt. Združenje zdravnikov družinske medicine je o pnevmokoknih okužbah organiziral spletni pogovor, v katerem so se dotaknili tudi preventivnih ukrepov, da bi do okužb, zlasti težjih oblik, prihajalo v čim manjši meri.

O pnevmokokih Morda je za začetek najprej smiselno pojasniti, kaj pnevmokokne okužbe sploh so, saj verjetno marsikdo s tem izrazom ni seznanjen. Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že več kot 100 let. Obstaja več kot sto različnih vrst oziroma sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni. Bakterija ima posebno polisaharidno kapsulo, zaradi česar jo naš imunski sistem težje prepozna in uniči, kar ji omogoča naselitev v nosni sluznici in žrelu. »Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi so pa majhni otroci do 2. leta starosti, kronični bolniki in starejši. Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje poteka v obliki vnetja srednjega ušesa,

sinusov in nosnih votlin. Pri starejših pa največkrat v obliki pljučnice. Lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Takrat govorimo o t. i. invazivni pnevmokokni bolezni, ki ima hude posledice in nas tudi najbolj skrbi. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo,« je na posvetu povedal predsednik združenja zdravnikov družinske medicine, prim. dr. Aleksander Stepanovič, dr. med. Pnevmokoki lahko povzročijo vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, pljučnico, okužbo krvi in vnetje možganskih ovojnic oz. meningitis. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, sepsa, meningitis,

Pomembno - od letos brezplačno cepljenje tudi za vse starejše od 65 let in kronične bolnike V Sloveniji lahko brezplačno cepimo otroke proti pnevmokoku že od 2015, od letos pa so možnost brezplačnega cepljenja dobili tudi kronični bolniki in vsi ljudje starejši od 65 let.

se lahko končajo tudi s smrtjo, najbolj pa jih skrbijo invazivne pnevmokokne bolezni, je dejal. Ana Ivanuša iz Društva pljučnih bolnikov je pri tem še izpostavila, da pljučni bolniki obolevajo za pnevmokoknimi okužbami tudi do 15-krat pogosteje v primerjavi z zdravimi vrstniki, bolezni, kot je pljučnica pa lahko povzročijo tudi druge dalj časa trajajoče posledice, kot je na primer astma.

Pljučnice se zelo bojijo tudi v domovih za starejše občane, je dodala predsednica sekcije za DSO ZZDM dr. Tanja Petkovič, dr. med: »V domovih za starejše občane je nastanjenih približno 20.000 ljudi, povprečna starost je 86 let in med njimi je okoli 80 odstotkov takšnih, ki so gibalno ovirani. Pljučnica v naših okoljih je diagnoza, ki se je zelo bojimo in skušamo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo, saj praktično vsi stanovalci spadajo med visoko ogrožene paciente.«

Kako pride do okužbe?

Prof. dr. Matjaž Jereb , dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je pojasnil, da se sama okužba prenaša kapljično ob tesnem stiku dveh ljudi: »Gre za

Tekst: Sanja Švajger | Foto: Deposit Photos

Če pride do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa gre za t. i. invazivno pnevmokokno bolezen, ki ima hude posledice in zdravnike tudi najbolj skrbi. Pljučni bolniki obolevajo za pnevmokoknimi okužbami tudi do 15-krat pogosteje v primerjavi z zdravimi vrstniki.

okužene kapljice, ki jih ob dihanju in kašljanju izločamo v okolico. In kadar sta dva posameznika na dovolj kratki razdalji, znotraj enega metra, lahko pride do prenosa

Pnevmokoki lahko povzročijo:

vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, pljučnico, okužbo krvi , sepso vnetje možganskih ovojnic oz. meningitis.

okužbe. Pri tem je pomemben element tudi kolonizacija. Vir okužbe je namreč lahko bolnik, lahko pa posameznik, ki ima v sluznicah dihal, predvsem nosu in žrelu, prisotne bakterije oziroma pnevmokoke.

Po naših podatkih je v predšolskem obdobju med 40 odstotki in vse do 90 odstotkov otrok krajše ali daljše obdobje koloniziranih s pnevmokokom, kar pomeni, da so lahko vir okužbe odraslih in starejših, prav tako pa lahko pride do okužbe pri njih samih.«

Cepimo starejše in jim pomagajmo preživeti zimsko obdobje

Z okoli 10 000 nevmokoknih okužb letno v Sloveniji prednjačimo pred številnimi evropskimi državami. Tam se je po uvedbi cepljenja proti pnevmokokom število okužb zelo znižalo. Petino zbolelih sprejmejo v bolnišnično okolje in približno 20 odstotkov od teh zdravijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Pri slednjih je smrtnost pomembno višja kot pri ostalih,bolezni ne bo preživelo med 20 in 30 odstotki. Jereb še poudari, da so najbolj ogroženi starejši z različnimi kroničnimi boleznimi, verjetnost pljučnice pri sladkornem bolniku je po njegovih besedah trikrat pogostejša kot pri zdravem odraslem posamezniku.

Kako se zaščititi?

Strokovnjaki so na spletnem pogovoru poudarili, da učinkovito orodje proti pnevmokoknim okužbam cepljenje. Kot je poudaril dr. Stepanovič, cepljenje prepreči okužbo z vsemi tistimi sevi pnevmokoka, ki ga cepivo zajema. Največji delež sevov, ki

pri nas povzročajo okužbe, pokrije 23-valentno polisaharidno cepivo, dobro poznano cepivo, s katerim se cepi že več kot 30 let.

»Imamo številne izkušnje, ogromno podatkov kar se tiče varnosti cepiva in lahko s polno odgovornostjo trdim, da je cepivo varno. Gre za mrtvo cepivo, ki vsebuje delce bakterij, ki ob injiciranju sproži imunski odziv pri posamezniku. Na ta način posameznik tvori določen nivo protiteles proti bakterijam, ki delujejo zaščitno,« je pojasnil dr. Jereb.

Po mnenju dr. Stepanovića je zdaj najbolj primeren čas za cepljenje proti pnevmokoku, cepiva je dovolj. S sprejetjem brezplačnega cepljenja za vse kronične bolnike in starejše od 65 je odprta nova možnost cepljenja proti pljučnici, je poudaril in povabil vse, da se o cepljenju pozanimajo pri osebnem zdravniku.

Redakcija revije Utrip Srca

20. obletnica prve operacije aortne zaklopke skozi žilni sistem TAVI

20. obletnica prve operacije aortne zaklopke skozi žilni sistem TAVI

Prof. dr. Alain

Cribier Znanstvenik

in inovator

Dvajseta obletnica prve TAVI operacije, ki rešuje in omogoča kvaliteto življenja bolnikom vsega sveta.

Foto: Arhiv M.C.Medicor in Metka Zorc

Prva trankatetrska implantacija aortne zaklopke

Poseben dogodek mi je ostal v neverjetnem spominu. Bila sem povabljena na proslavo v spomin na prehojeno dolgoletno pot izumitelja, prof. dr. Alaina Cribierja, na proslavo na čast njegovemu neverjetnemu delu, ki prinaša srečo in podaljšuje življenja tisočerih srčnih bolnikov.

Gotska katedrala »Chapelle Corneille« v Rouenu, kjer se je odvijala ta posebna slovesnost je mesto entuziazma in neverjetne energije, ki so jo prinesli tudi številni udeleženci dogodka.

Prof. dr. Alain Cribier obkrožen s kolegi, ki so sodelovali kot ekipa pred 20 leti ob prvi implantaciji aortne zaklopke, obkrožen z družino, s številnimi bolniki, znanstveniki, kolegi zdravniki iz Evrope in sveta, ter vsemi, ki smo spremljali njegovo

življenjsko

pot.

Ni bilo besed zahvale, besed, ki so odmevale do stropov monumentalne katedrale, kjer smo lahko slišali v čisti tišini pravo življenjsko zgodbo, ki jo je uspel nam vsem pokazati prof. dr. Alain Cribier.

Opis truda ob začetnih idejah, sodelovanje s kolegi v Izraelu, ZDA in v Evropi, sodelovanje z ekipo prof. dr. Renu Virmani

v Washingtonu in drugimi, je obrodilo sadove pred 20 leti. A vendar je v danem trenutku odločitve, da reši bolnika, bil z najožjo ekipo sam, skupno s kolegico Helene Eltchaninoff, ki je bila vedno njegova desna roka. Impresivna je tudi fotografija prvega posega, kjer vidiš kako so vsi zadrževali dih ali bo posebni eksperiment uspel ali ne.

Tako je bila Helene prva

Čestitke ob 20. obletnici TAVI operacije prof. Alainu Cribierju v katedrali v Rouenu

Dr. Helene Eltchaninoff in prof. dr. Alain Cribier, prvi TAVI

zdravnica na svetu, ki je z balonom razširila zaklopko in pomagala, da je operacija uspela.

Pripoved je povezana s posebnimi emocijami, ki jih težko opišem, saj smo ob slikah, ki so se pojavljale na ekranu podoživljali te trenutke pred 20 leti.

Vsi, ki dobro poznamo zapletenost posegov na srcu smo si vse to lahko še bolje predstavljali in tudi smo občutili srečo ob tem pripovedovanju, da smo bili po 20 letih priča, kaj vse se je takrat dogajalo.

Prof. dr. Alain Cribier je neverjetna oseba, z neverjetno energijo in entuziazmom kako pomagati bolniku, tudi če ni več rosno mlad, kako podaljšati življenje, tako, da bo »življenje vredno življenja«. Zapisal se je v zgodovino svetovne medicine z izumom, ki je neponovljiv in katerega smo se pred 20 leti težko predstavljali. Mnogi srčni kirurgi tudi na čelu z nekaterimi mojimi profesorji si niso mogli predstavljati, da bo metoda izjemno uspešna in pomembna, ter da bo zasenčila tudi njihovo delo.

Prof. dr. Alain Cribier je človek z izjemno vizijo in prav zaradi tega je s številnimi sodelovanji, predavanji in nasveti tiho spremljal razvoj metode, da bi resnično postala uveljavljena, da bi delo povsod potekalo tako, kot si je sam zamislil.

Po dolgih letih, ko na številnih mednarodnih kongresih ocenjujemo metodo in rezultate lahko rečem, da je imel vedno prav, da je vsaka njegova beseda med predavanji stala trdno in da je vedno dobrohotno učil svoje učence, tudi nas vse, kot tudi prof. dr. Marka Noča in dr. Aleša Pleskoviča.

Mnogi smo imeli solze v očeh zaradi posebnih emocij, ki jih je s svojo zgodbo podajal prof. Cribier. Zgodbo, ki jo je zaključil ob klavirju z melodijami Friderica Chopina v katedrali Chapelle Corneille, v Rouenu meseca maja letos. (Metka Zorc)

Prof. dr. Metka Zorc in prof. dr. Alain Cribier, na ameriškem kongresu v Washingtonu marca letos

Dr. Aleš Pleskovič in prof. dr. Alain Cribier na proslavi v Rouenu

Več kot 30 000 žensk se ne odzove na vabilo za zgodnje odkrivanje raka dojk

V Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA, kamor vabijo vse slovenske ženske med 50. in 69. letom, beležijo najvišjo udeležbo žensk od začetka izvajanja programa, ki letos v prvem polletju na ravni države znaša že dobrih 78 %, v posameznih regijah pa udeležba povsod presega 75 %. Prav tako ugotavljajo, da je bila udeležba v epidemiji covid-19 v zadnjih dveh letih v vseh slovenskih regijah višja od 70 %, kolikor je zahtevana po evropskih smernicah presejalnih programov za doseganje ključnega cilja programa – to je znižanje umrljivosti žensk zaradi raka dojk za 25 do 30 %. Program DORA vsako leto povabi okoli 140.000 žensk na presejalno mamografijo dojk. 109 200 žensk letno pregled tudi opravi, še vedno pa se okoli 30 800 žensk na vabilo ne odzove. Od začetka epidemije leta 2020 do konca junija letos so pri več kot 1.500 ženskah odkrili raka dojk. Redna udeležba v organiziranih programih zgodnjega odkrivanja raka dojk dokazano v ciljni populaciji žensk zmanjšuje umrljivost za rakom dojk. Ženske zaupajo programu in se udeležujejo presejalne mamografije v programu DORA, s katero odkrivajo na dojko omejene rake, večinoma manjše od 1 cm, ki jih ženska sama še ne more zatipati. (RNM)

Zamik uveljavitve dveh pravic

Uradni izid referenduma še ni znan

Uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo po sprejemu Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je stopil v veljavo 18. decembra 2021 in se uporablja od 18. januarja 2022, začeli vzpostavljati sistem dolgotrajne oskrbe. Pri uvajanju smo ugotovili številne pomanjkljivosti in notranja neskladja zakona. Pridobivanje pravic do dolgotrajne oskrbe, kot je bilo ob sprejemu zakona zagotavljano, dejansko ni možno.

Trenutno veljavni zakon ne omogoča, da bi zavarovane osebe s 1. 1. 2023 lahko pridobile pravice do dolgotrajne oskrbe. Zavarovane osebe v letu 2023 ne bodo izpolnjevale splošnega zakonskega pogoja – ustrezne dobe zavarovanja za pridobitev pravic do dolgotrajne oskrbe. Oseba mora biti zavarovana vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe, kot to določa 11. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi. V skladu z veljavnim zakonom bo pogoj gostote zavarovanja izpolnjen šele 18. januarja 2024. Zavarovane osebe prav tako ne bodo mogle pridobiti pravic iz dolgotrajne oskrbe, če prejemajo primerljive pravice, kot sta dodatek za pomoč in postrežbo ali osebna asistenca. Ker ZZZS ne ureja obstoječih primerljivih pravic, priporočamo, da posamezniki informacije o vplivu trenutno veljavnega Zakona o dolgotrajni oskrbi na obstoječe pravice pridobijo pri organu, ki je o njih odločil.

Več na: https://www.zzzs.si/novica/uveljavljanjepravic-do-dolgotrajne-oskrbe

Foto: Deposit Photos

Hodite in pokurite več

Ste vedeli,, da z aktivno hojo, sploh pa s hojo v hrib, pokurimo skoraj toliko kalorij, kot pri aerobiki ali pilatesu. učvrsti mišice. Hoja je izjemno zdrav način vadbe, saj pri njej dela celotno telo. Če bo hodite po ravnem terenu si najprej osredotočite pogled tako, da si izberete točko daleč pred vami in se s pogledom osredotočite nanjo. Če se med hojo razgledujemo levo in desno, potem jo tudi upočasnimo, kar seveda zmanjša intenzivnost vadbe. Če ste prehlajeni zmanjšajte intenzivnosti, kar pomeni brez sopihanja. Zdi se, da imajo te dejavnosti koristi pri izvajanju z minimalnim zvišanjem srčnega utripa, po možnosti na prostem.

Neprimerna darila

Nekdo od vaših bližnjih je večkrat omenil, da si želi za praznike domačega ljubljenčka, recimo psička. Vedeti pa moramo, psiček ali druga žival ni običajno darilo - ne morete ga namreč podariti naprej, ko se ga naveličate. Božični prazniki hitro minejo, žival pa ostane z nami še dolga leta. Nikar pa hišnih ljubljenčekov ne podarjajte otrokom brez temeljitega pogovora z njihovimi starši. Zavetišča za zapuščene živali beležijo povečano število sprejetih živali. Nekateri preprosto ugotovijo, da ne morejo več skrbeti zanje.

Konoplja v prehrani

Naša sodobna prehrana je verjetno najpomembnejši dejavnik za zdravje endokanabinoidnega sistema v telesu je visoka z omega 6 in nizka z vsebnostjo omega 3. Glavni krivec je predelana hrana. Za prehrano se uporabljajo mladi poganjki rastline, listi, semena ter iz njih pridobljeno konopljino olje in konopljina oljna pogača. Na trgu bomo našli široko paleto živil s konopljo. Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so: konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Konoplja je odlična za povečevanje vnosa naravnega Omega 3, in pomaga telesu, da se vrne v ravnovesje. Konoplja vsebuje bistvene minerale in vitamine, ki hitro vstopajo v krvni obtok, kar zagotavlja intenzivno prehransko korist. Vsebuje visoko vsebnost kalcija, cinka,vitamin B12, provitamin A, vitamin E, magnezij, fosfor, selen in železo. Glede na koristne snovi, ki jih konoplja vsebuje, še posebej sveža konoplja, lahko uvrščamo konopljo med superhrano.

Foto: Deposit Photo

Foto: Deposit Photo

Daj življenju priložnost

Presaditev organov in tkiv je metoda zdravljenja, namenjena ponovni vzpostavitvi nekaterih funkcij človeškega telesa s prenosom dela telesa darovalca v telo prejemnika. Proces presaditve je nerazdružljivo povezan s procesom darovanja organov, kjer darovalec za časa življenja ali po smrti daruje del telesa za namen presaditve. Darovanje organov in tkiv je možno le po predhodnem soglasju z darovalcem, za kar se lahko opredeli darovalec sam že za časa življenja s podpisom izjave o darovanju ali z darovanjem po smrti soglašajo njegovi svojci. Darovanje in presaditev organov, tkiv in celic temelji na načelih prostovoljnosti, neplačanosti, altruizma, strokovnosti, učinkovitosti, etičnosti in preglednosti. V Sloveniji od organov lahko darujemo srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušno slinavko. Tkiva in celice, ki se lahko darujejo, so roženica, koža, kosti, hrustanec, vezi, ligamenti, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile. Darovalec je lahko vsak, ki nima rakavih obolenj ali neozdravljive sepse in ni nosilec nalezljivih bolezni. Starost darovalca

ne predstavlja omejitev za darovanje. Za darovanje organov in tkiv se lahko opredeli vsak, ki ima sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje in ima zdravstveno kartico. Pri morebitnih umrlih darovalcih se šele po potrjeni možganski smrti in odločitvi za darovanje vsak posamezen organ natančno pregleda in šele nato odloči, ali je medicinsko primeren za darovanje. Če želite postati darovalec in se opredeliti za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi zdravljenja s presaditvijo, se osebno zglasite na Zavodu Republike Slovenija za presaditve organov in tkiv – Slovenijatransplant. Za darovanje delov telesa po smrti se lahko za časa življenja opredelite, če ste dopolnili 15 let. Vaša izjava se hrani v posebni elektronski zbirki podatkov, ki je zaščitena z najsodobnejšimi tehnološkimi varnostnimi sredstvi, s katero upravlja Slovenija-transplant. Vpogled v elektronsko zbirko podatkov je omogočen le pooblaščenim zdravnikom po posameznikovi smrti. Svojo opredelitev lahko pri pooblaščenih osebah Slovenija-transplanta kadarkoli prekličete.

Kaj o zdravju pove naš jezik

Jezik ni le organ za uživanje v okusih hrane. Njegov izgled lahko pove marsikaj. V tradicionalni kitajski medicini po izgledu jezika ugotavljajo bolezni. Če je jezik videti, kot bi bil prekrit s skuto, imate verjetno glivično okužbo. To je lahko okužba s katerimi koli glivicami vključno s kandido. Okužba ali razraščanje glivic je ponavadi povezano z jemanjem antibiotikov, kroničnim stresom, preveč sladkorja ali pa z jemanjem kontracepcije. Največ težav naredijo antibiotiki, ki skupaj s škodljivimi bakterijami uničijo tudi koristne. S tem dajo glivicam možnost, da se razrastejo preko vseh meja. Glivice ne ostanejo le v črevesju, pač pa se razširijo vse do ust. Kako si pomagati? Najbolj enostaven način je redno krtačenje jezika, preden si umijete zobe. To bo zmanjšalo število neželenih bakterij v ustih, kar zagotavlja tudi boljše zdravje dlesni in zob. Zmanjšalo bo tudi količno žveplovih sestavin, s tem pa se prepreči slab zadah. Izboljša se delovanje okušalnih brbončic, kar daje človeku večje zadovoljstvo pri uživanju hrane in tudi boljšo presnovo in prebavo. Spremeni pa se tudi okolje v ustih, kar zmanjša obremenitev z raznimi bakterijami. Toksini se radi naberejo na ozdaju jezika, kar povzroča ovire pri dihanju in tudi slab zadah.

Vrata spalnice

Veliko ljudi je, ki vrata spalnice ponoči nikoli ne zaprejo. Morda se tako počutijo udobneje, morda so se tako navadili. Z vidika varnosti pa to ni dobra navada. Priporoča se zapiranje – iz enega samega razloga, ki mu pravimo požar. Zaprta vrata vas lahko rešijo trdijo strokovnjaki, saj se strupeni dim in plameni širijo počasnje. Kisik v zraku se bo obdržal dlje, temperatura pa ne bo zrasla tako hitro...

Foto: Deposit Photo

Foto: Deposit Photo

MOŽGANSKO KAP SI NAJVEČKRAT 'ZAKUHAMO' SAMI

MOŽGANSKO KAP SI NAJVEČKRAT 'ZAKUHAMO' SAMI

Večkrat smo že pisali o možganski kapi, mogoče se zdi, da o njej vemo veliko, vse, kar je treba vedeti. Nekako tako gre tok misli ob novici, da je nekoga kap - najprej čudenje, pa kako se je to zgodilo (ravno onemu, ki ga poznaš, saj je živel zmerno, v ničemener ni pretiraval, no, edino leta so se mu nabirala... ), nato sledijo vprašanja, kako hitro so ga našli, tisti, ki se na medicinsko ukrepanje ob kapi spoznajo malce bolj, jih bo zanimalo, kako je bil obravnavan, in če je oseba preživela, kako se počuti in kakšne bodo posledice.

Aker gre za eno najpogostejših srčnožilnih bolezni, pred katero ni varen nihče - utrpel jo bo vsak četrti odrasli in približno tretjina teh jo bo doživela v aktivnem delovnem obdobju, je prav da se ji znova posvetimo. Še posebej zato, ker bi skoraj vse možganske kapi, razen tistih, kjer je glavni vzrok zanjo starost, lahko preprečili.

Možganska kap v Sloveniji

V Sloveniji možgansko kap vsako leto doživi več kot 4000 ljudi. Smrtnost je visoka: v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v naslednjem letu dni še dodatna petina. Izjemno visoka je tudi invalidnost. Mnogi se po dogodku spoprijemajo z življenjem, ki ni niti približno podobno prejšnjemu. Tudi pri nas ne odstopamo od svetovnega povprečja - približno

30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju, in kot drugje, je tudi pri nas največji dejavnik tveganja visok krvni tlak. V prvem letu po dogodku ima 48,5 % bolnikov okvare s pozornostjo. Sledijo govorno-jezikovne motnje (27 %), motnje kratkoročnega pomnjenja (24,5 %) in motnje izvršilnih funkcij (18,5 %). Okvare pomembno zmanjšujejo ali omejujejo bolnikovo funkcioniranje pri vračanju na delo, vožnji avtomobila, večopravilnih nalogah znotraj domačega okolja, socialnem vključevanju in drugje.

Ne bojte se covida, pokličite prvo pomoč Letošnje geslo Svetovnega dneva možganske kapi »Minute lahko rešijo življenja« je nadvse povedno, pojasnjuje izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med. iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Ko minute rešijo življenje

Foto: Deposit Photo

V zadnjem letu in pol smo namreč lahko spremljali, kaj pomeni, če se bolniki ob akutnem življenje ogrožajočem dogodku, ne obrnejo po pomoč pravočasno. Pandemija COVID-19 je povzročila pravo psihozo, ki na žalost še vedno traja. Ljudje se zaradi možnosti z okužbe z virusom prepozno odločajo za klic prve pomoči. Žilni specialist iz UKC Ljubljana prim. Matija

Cevc doda, da so že ob lanskem svetovnem dnevu možganske kapi poudarjali, da naj se ne zanemarja črka M iz akronima GROM, saj je čas med dogodkom in pričetkom zdravljenja čas med preživetjem in smrtjo/invalidnostjo. Zanemariti se ne sme tudi opozorilnih znakov, kot je npr. prehodna govorna motnja ali oslabelost okončine ali povešen ustni kot, pa četudi je potem z osebo spet vse normalno. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja in v takem primeru je prav tako potrebno čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila katastrofo, ki lahko takemu opozorilu sledi t.j. prepozno prepoznana in zdravljena možganska kap.

Polovica vseh bolnikov preneha z jemanjem zdravil

Dr. Pretnar Oblak poudarja, da ne smemo zanemarjati tudi drugih stanj, ki pomenijo grožnjo za nenaden dogodek kot so neurejen krvni tlak, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen ter nereden srčni utrip. Za vse te bolezni imamo danes na razpolago odlična zdravila s katerimi lahko v veliki meri preprečimo neželene zaplete. Seveda pa je treba ta zdravila tudi redno jemati. Tudi pri sodelovanju bolnikov pri načrtovanju zdravljenja, ki je predpogoj zanesljivega sodelovanja in vztrajanja bolnikov pri zdravljenju, nas čaka še veliko dela.

Kaj se dogaja v možganih, ko pride do kapi Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen in pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi možganovini. Ob popolni zapori žile v 1 minuti propade 2 milijona nevronov. V večini primerov gre za ishemično možgansko kap, približno pri

petini pa za hemoragično kap. Izjemnega pomena je takojšnje prepoznavanje simptomov in znakov akutne možganske kapi ter čimprejšnji prevoz v bolnišnico, kjer bolniku nudijo ustrezno zdravljenje. Simptomi in znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del možganovine in v kolikšni meri je prizadet.

Kaj povzroči možgansko kap

Ob preboleli možganski kapi je potrebno prepoznati dejavnike tveganja, ki so vodili v razvoj možganske kapi. Po podatkih iz literature ocenjujejo, da bo od 500.000 bolnikov z možgansko kapjo kar 14 % v roku enega leta ponovno doživelo možgansko kap. Dejavniki tveganja, ki vodijo v razvoj možganske kapi so: atrijska fibrilacija, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, hiperlipidemija, ateroskleroza velikih arterij, prekomerna telesna teža, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in uživanje prepovedanih substanc.

Atrijska fibrilacija (migetljanje srčnih predvorov) je najpogostejša motnja srčnega ritma. Njena pogostnost narašča s starostjo in je pri starejših od 75 let prisotna v več kot 10 odstotkih. Približno 25-30% ljudi z atrijsko fibrilacijo doživi ishemični dogodek. Pri bolnikih s kardioembolično možgansko kapjo in hkratno atrijsko fibrilacijo se uvede najustreznejše antikoagulacijsko zdravilo, pri čemer je nujno potrebno bolnika spodbuditi k rednemu jemanju. Novejša zdravila - neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila so danes uveljavljena terapija prvega izbora v preprečevanju možganske kapi, so preprosta za jemanje in ne potrebujejo številnih laboratorijskih kontrol. Terapija s kumarini se lahko predpiše le še izjemoma.

Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli.

Kako zdravimo

Zlati standard zdravljenja akutne ishemične možganske kapi je intravenska tromboliza znotraj 4,5 ur od nastopa kapi. Uspešnost zdravljenja je odvisna od časa nastopa simptomatike, učinkovitosti trombolitičnega zdravila in topnosti strdkov. Bolnike, ki imajo ob akutni ishemični možganski kapi zaporo velike možganske arterije zdravijo s posegom mehanične rekanalizacije. Ta poseg se lahko izvede znotraj 6 ur od nastopa simptomov kapi. Ob ugotovljeni stenozi karotidne arterije bolnika obravnavajo na konziliju (v sestavi nevrolog, nevroradiolog in kardiovaskularni kirurg), ki se glede na stopnjo zožitve karotidne arterije ter pridružene dejavnike tveganja odloči o najbolj optimalnem načinu zdravljenja stenoze.

Kaj lahko naredimo sami Živimo zdravo, ne kadimo, ne jemljimo prepovedanih snovi, naredimo dodatne korake, ko se nam zdi, da bi se lahko zapeljali z avtomobilom in pojdimo peš

po stopnicah, tudi če imamo na razpolago dvigalo. Z zdravim življenjskim slogom bomo preprečili nastanek debelosti in s tem posredno vplivali na zdravje žil, se izognili nastanku zvišanega krvnega tlaka in povišanih maščob v krvi. Možganska kap je namreč v veliki meri posledica dolgotrajnega vpliva vseh teh dejavnikov na naše telo. Predsednik Društva za srce prim. Cevc je poudaril, da so v preteklih letih večino izobraževanja usmerili v prepoznavanje in zdravljenje akutne možganske kapi. »Veliko je bilo že rečeno glede prepoznavanja znakov akutne možganske kapi. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi poznal akronima GROM. Vse več bolnikov je pripeljanih v naše bolnišnice pravočasno in še jim lahko pomagamo. Seveda so vedno mogoče izboljšave in prav je da ob dnevu možganske kapi poudarimo, da je ob znakih akutne možganske kapi še vedno uspešno samo hitro ukrepanje.»

Manj pa smo uspešni pri preprečevanju nastanka možganskih kapi, opozarja

strokovnjak. Pravočasna prepoznava nerednega bitja srca, pa seveda visokega tlaka in ostalih dejavnikov lahko na dolgi rok možganske kapi prepreči. Pri tem je pomembno vedeti, da se možganske kapi občasno pojavijo brez tako imenovane klinične simptomatike (pravimo jim tudi tihe). Prav arterijska hipertenzija, pa tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi so namreč pomembni dejavniki tveganja za bolezen malih možganskih žil in s tem nastanka malih infarktov, ki se jih pacient ne zaveda. Ponavljanje takih kapi pa seveda ima svoje posledice. Bolniki so upočasnjeni, imajo kognitivni upad, depresijo, motnjo hoje in razne druge težave. Zelo pomembno je zavedanje, da lahko tovrstno poškodbo možganov preprečimo samo z rednim nadzorom dejavnikov tveganja. Študije celo kažejo, da je nadzor krvnega tlaka eden od redkih ukrepov, s katerim lahko upočasnimo napredovanje Alzheimerjeve demence.

Tako se spet vračamo k preventivi, ki je prav na področju bolezni malih žil nenadomestljiva. Naj na kratko zaključim z mislijo, ki je sicer dobro poznana: »Čas so možgani!« Prav vsak dan, ko bodo naši dejavniki tveganja za možgansko kap pod kontrolo namreč šteje.

Premalo interesa za digitalna orodja

Pri bolnikih po možganski kapi je rehabilitacija sestavni del zdravljenja, saj jim omogoči, da živijo bolje in dlje. Napredek je sicer najopaznejši v prvih tednih, vendar je dokazano, da se stanje popravlja vsaj še leto dni. (Foto: Deposit Photos)

V času covida in tudi danes, ko se pandemija umirja, je v veliko pomoč digitalno okolje, je prepričana internistka prim. Tatjana Erjavec, dr. med., tudi podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije . »Okoli 20.000 bolnikov, ki živi s posledicami možganske kapi so prav gotovo ranljiva skupina. Ves

Možganske kapi se občasno pojavijo brez tako imenovane klinične simptomatike, pravimo jim tihe kapi.

čas pandemije smo si prizadevali, da smo ostali z njimi v stiku. V prvem valu smo uporabljali predvsem telefonske pogovore, sms sporočila in elektronsko pošto z nasveti in podporo, kako se spoprijeti z nastalimi težavami. V času drugega vala pa so se že pojavili številni ponudniki individualnih in skupinskih programov fizioterapije in delovne terapije preko spletnih aplikacij. Varne in primerne smo ponudili tudi našim bolnikov. Odzivnost ni bila velika. 14 dnevni programi so potekali v 2 skupinah bolnikov v zgodnejšem obdobju po preboleli kapi. Še največ bolnikov se je vključilo in sodeluje v programih gibalno plesnih aktivnosti, posamezniki tudi v programih joge. Kot nadomestilo rednih mesečnih srečanj smo pričeli z predavanji in pogovori preko spleta. Kljub temu, da smo k pomoči pozvali svojce je bila odzivnost majhna. Na posamezna predavanja se je priključilo največ do 35 oseb. Odzivnost bolnikov na druženje in terapijo preko spleta je bila za tiste, ki živijo z boleznijo pričakovana, za snovalce, brez bolezni, pa majhno razočaranje. Bistvo, kar pričakujejo bolniki je osebno druženje, kar pa jim spletne povezave ne morejo nuditi,« je pojasnila strokovnjakinja in dodala, da sta se izoblikovali dve skupini. Vključevali so se predvsem mlajši, manj funkcionalno prizadeti in tisti, ki so že pred pandemijo uporabljali splet in pametne telefone. Ti so se dobro organizirali, tako da med njimi še vedno potekajo tedenske video klepetalnice.

Skupina bo v prihodnosti prav gotovo še večja. Prihajajo bolniki, ki živijo v dobi računalnikov, osnovne veščine bodo osvojili že v času rehabilitacije, zaradi programov navidezne resničnosti, ki se vse bolj uveljavljajo. Zaradi tega je potrebno nadaljevati in nuditi izobraževanje na področju uporabe tudi novih tehnologij. »Ostaja velika skupina bolnikov pri katerih ne moremo pričakovati uporabi sodobnejših komunikacij.

Ti so kot glavni medij, ki ga spremljajo, izpostavili televizijo. Zato si želimo, v okviru rednih

televizijskih programov dobiti nekomercialne minute za učenje, podporo bolnikom in svojcev ter osveščanje ljudi o življenju po možganski kapi,« je sklenila prim. Erjavec. (Povzela Sanja Švajger)

Viri: Vse je v pravočasnem prepoznavanju in hitri prepoznavi, asist. dr. Senta Frol, dr. med., spec. nevrologije; Nova medicina, marec 2020

Dogodek za medije Društva za srce, oktober 2022

Grad Osterwitz na vzpetini

Graška kovačija

Postanek na Ljubelju

PRLEKIJA - LJUTOMER IN JERUZALEM - 2022

Knjižnica Ljutomer Ogled muzeja v Ljutomeru

Ljutomer - glavni trg

- glavni trg Turški vpadi na Slovenskem

Pri lončarju v Ljutomeru Okrepčilo v znani restavraciji na griču

Jeruzalemski griči

STE SE ŽE NAVADILI NA ZIMSKI ČAS?

spanja večja obolevnost za rakom in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi (hipertenzija, sladkorna bolezen).

Tudi hormoni uravnavajo spanje

Kaj pa, če se naš organizem kar naenkrat nič več ne odziva v skladu s temi naravnimi ritmi in smo prebujeni ponoči, čez dan pa zaspani?

Ko je takšen odziv organizma dolgotrajen, že lahko govorimo o motnji spanja. Vzrokov je več, eden izmed njih je tudi spremenjeno hormonsko delovanje, zato so bolj izpostavljene ženske v menopavzi, pojasnjuje Bojan Rojc dr. med., specialist nevrolog iz Splošne bolnišnice Izola.

Poznamo več vrst motenj spanja. Mednarodna klasifikacija jih deli na več glavnih zvrsti glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja: nespečnost, motnje dihanja v spanju, hipersomnija, motnje cirkadianega ritma, parasomnije, motnje gibanja v spanju in druge motnje, ki so organskega in psihičnega izvora. Tudi vzrokov za nastanek motenj spanja je več. Sogovornik opisuje, da so težave s spanjem pogosto posledica težav dihanja v spanju

npr. obstruktivne apneje v spanju ali pa posledica porušenega urnika spanja. »Seveda pa obstajajo še številni drugi vzroki kot npr. vnetja, poškodbe, stres itd. Dobro je vedeti, da posamezna neprespana noč še ne pomeni motnje spanja. Kadar pa postanejo te težave pogoste ali kronične, predvsem pa kadar vplivajo na prekomerno dnevno zaspanost, takrat govorimo o pravih motnjah spanja.« Kronično pomanjkanje spanja prizadene človeški organizem v celoti, najpogosteje se pokaže s spremembami razpoloženja in motnjami kognitivnih sposobnost (pozornost, spomin...). Vse to vpliva na storilnost in dobro počutje posameznika. Ob tem pa je nujno poudariti, da takšno stanje predstavlja veliko tveganje za poškodbe na delu ali prometne nesreče, ki so lahko posledica nenadne potrebe po spancu (napadi spanca). Nekatere študije kažejo tudi na to, da je med bolniki s kroničnimi motnjami

Izločanje nekaterih hormonov (npr. kortizola) je tesno povezano s spanjem. Obstaja več kot 100 procesov v telesu, ki imajo cirkadiane ritme izločanja, in so povezani z delovanjem hormonov. Vsi ti procesi so medsebojno soodvisni in tako je od njih odvisno tudi spanje. »Zato je pomembno, ne samo, da spimo dovolj, ampak da spimo ob pravem času. Kar je sicer zelo individualno, pa vendar je pomembno, da je približno ob istem času dneva. Telo se na spanje pripravi (npr. s padcem telesne temperature itd.) in pripravi se tudi na prebujanje. Praktično vsak je lahko že izkusil, da je spanje zjutraj po prebedeni noči manj kvalitetno. To je tudi posledica, da telo ni bilo pripravljeno na proces spanja v tem delu dneva. Gre za vse cirkadiane ritme, ki niso sledili ciklu spanja in budnosti. Enako velja za potovanja v druge časovne pasove -t.i. jet-leg,« pojasnjuje sogovornik.

Spalni red in higiena

Za konec pa še nekaj nasvetov, kako si pomagati ob motnjah spanja. Rojc dr. med. pravi, da je prvo pravilo pri motnja spanja ustrezna higiena spanja. »To pomeni, da se držimo ustaljenega ritma spanja in budnosti ter da spimo na primernem ležišču in primerni sobi, ki naj bo tiha in temna. Pomembno je tudi, da ne pretiravamo s telesno aktivnostjo pred spanjem. Tudi prehrana naj bo zvečer lažja. Odpraviti moremo tudi vzroke za motnje

Svetloba in tema sta zunanja dejavnika, s katerima je neločljivo povezan naš organizem in, ki uravnavata tudi naše stanje budnosti in spanja - ko je zunaj svetlo se prebudimo, ko se stemni, zaspimo.

Foto: Deposit Photo

spanja, kot so npr. težave z dihanjem itd. Pri bolnikih, ki jim z osnovnimi napotki za nespečnost ne uspemo pomagati, obstajj tudi psihoterapevtska pomoč. Morda kot zadnjo možnost bi omenil tudi uspavala. Sicer pa najprej terapija, ki odpravlja vzroke, ki so do motenj spanja pripeljali,« zaključi specialist nevrolog.

Zakaj prav estrogen?

Vpliv estrogena na žensko telo (v menopavzi) in na spanje je bolj kompleksen od vpliva drugih spolnih hormonov (npr. progesterona, testosterona idr.) Sodeluje pri različnih procesih: zmanjšuje pogostost prebujanj ponoči in podaljšuje čas spanja ter pripomore k hitrejšemu uspavanju. Povezan je z regulacijo telesne temperature. Ob pomanjkanju hormona se poviša periferna in osrednja telesna temperatura. Estrogen ima neposreden vpliv tudi na razpoloženje, saj se vpleta v delovanje serotonina in acetilholina. Zanimiv pa je tudi podatek, da raziskave beležijo več prebujanj in težav s spanjem tudi pri ženskah v rodnem obdobju, in sicer med t.i. lutealno fazo menstrualnega cikla, ko so nivoji estrogena in tudi progesterona najnižji.

Kortizol

Kortizol (t.i. stresni hormon) in estrogen sta povezana. Nivoji kortizola so običajno višji pred spanjem in na začetku noči in nižji zjutraj, ko se prebudimo. Ženske v menopavzi so stresu bolj izpostavljene, zato imajo tudi višje nivoje kortizola. Estrogen pa je tisti hormon, ki pomaga regulirati kortizol in ga med spanjem tudi stabilizirati.

Melatonin

Gre za hormon, ki ga izloča pinealna žleza (češerika); je hormon, ki je odgovoren za spalni cikel in se običajno izloči okoli 21. ure oz., ko se zunaj začne temniti in se organizem pripravlja na spanje. Glavna funkcija melatonina je reguliranje cirkadianega ritma – ciklov budnosti in spanja. Z leti običajno upada, a ni povezan z menopavzo. Ženske v pomenopavzi z nespečnostjo naj bi imele tudi manj hormona melatonina od sovrstnic brez teh težav. (sš)

VIR: Journal of Clinical Sleep Medicine, Vol. 1, No. 3, 2005, Menopause Related Sleep Disorders

Nespečnost in hormoni v obdobju mene

Ob koncu rodnega obdobja se procesi v telesu, zaradi spremenjenega hormonskega delovanja, spremenijo.

V strokovni reviji Journal of Clinical Sleep Medicine so objavili prispevek, v katerem navajajo, da so motnje pravzaprav lahko tudi prvi znak, da je ženska vstopila v menopavzo. Tri skupine motenj so pogosteje povezane s tem obdobjem ženske: nespečnost/depresija, motnje dihanja v spanju in fibromialgija. Vendar pa nimajo vse ženske enakega tveganja za nastanek opisanih težav. Pogosteje bodo prizadete tiste, ki imajo ob prehodu v meno vazomotorne simptome (ti. valunge, vročinske oblive). V raziskavi so tudi trditve, ki večinoma potrjujejo pomanjkanje estrogena kot glavni vzrok za motnje spanja. Večja Britanska študija je pokazala, da so ženske v menopavzi 3 - 4 - krat pogosteje poročale o težavah s spanjem v primerjavi z ženskami v predmenopavzi in podatki kažejo, da ima delovanje hormonov pri tem precejšen vpliv.

Melatonin nastaja iz serotonina, hormona sreče, zato je pomembno, da ga v telesu ne primanjkuje.

Foto: Deposit Photo

Podari 1% dohodnine

Dragi prijatelji Društva na srcu operiranih Slovenije, gotovo veste, da lahko vsak državljan Republike Slovenije do 1 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če se za donacijo dohodnine ne odloči, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Svojo dohodnino lahko namenite tudi Društvu na srcu operiranih Slovenije, v katerem že petintrideseto leto delujemo in rešujemo probleme, s katerimi se srečujejo kronični srčni bolniki, operirani na srcu in vsi ostali, ki operacijo na srcu še potrebujejo.

(izrežite in nalepite na prvo stran dopisnice)

Koliko me to stane?

Donacija 1 % dohodnine humanitarnim organizacijam je za vas popolnoma brezplačna, saj bi sicer ta del pustili v državnem proračunu. Donacija traja do preklica.

Kako lahko doniram?

Prvi del je že izpolnjen, spodaj vpišite samo vaše podatke in (OBVEZNO podpišite), izrežite, nalepite na obe strani navadne dopisnice in pošljite.

Do kdaj imam čas?

Do 31. decembra v tekočem letu, pri tem pa morate upoštevati tudi čas dostave, ki ga potrebuje pošta.

Društvo na srcu operiranih Slovenije Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

ZAHTEVEK ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO

Dopisnica

znamka

Ime oziroma naziv upravičenca Odstotek (%) 1,0

Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

Davčna številka upravičenca

FURS

64435512

p.p. 107 1001 LJUBLJANA

(izrežite in nalepite na zadnjo stran dopisnice)

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU/ZAVEZANKI

Ime in priimek davčnega zavezanca/zavezanke: Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka:

Poštna številka, ime pošte: Davčna številka: V / Na dne podpis zavezanca/zavezanke

Pristojni davčni urad, izpostava:

Hvala za vaš plemenit namen.

HRANA, KI GREJE

Že dolgo vemo, da se nam v hladnejših mesecih poveča apetit. Naše telo se na ta način brani pred mrazom in s tem ohranja toploto. Poleg debelega puloverja, volnenih nogavic in predvsem gibanja nam bo tudi nekatera hrana pomagala, da se ogrejemo. V mrzlih zimskih dneh nas bodo prijetno pogrele jedi na žlico, poleg tega so tudi zelo hranljive in nasitne. Priprava je enostavna in ponuja veliko možnosti prilagajanja najrazličnejšim okusom. Enolončnice so neke vrste gosta in hranljiva juha, ki nudijo odlično kombinacijo ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov in rudnin. Postrežemo jih, kot samostajno jed zraven pa običajno ponudimo dober domač kruh. Vse enolončnice so primerne v katerem koli času dneva; malica, kosilo ali večerja. Za pripravo bomo potrebovali različno zelenjavo, ki ji dodajamo poljubne dodatke: sveže, suho ali prekajeno meso, ribe, testenine, žita (ješprenj, riž, kvinoja ipd.) in stročnice (fižol, čičerika, leča ipd.). Za močnejši in bogatejši okus za zalivanje namesto vode uporabimo čisto zelenjavno, govejo ali kokošjo osnovo, dobrodošel pa je tudi dodatek najrazličnejših začimb in zelišč (lovor, šetraj, majaron, peteršilj, česen, poper ipd.) ter žlice kisa, vina, limoninega soka ali kisle smetane. Možnosti je resnično veliko, idej pa tudi nikoli ni preveč. Živalski izdelki, ki jih dodajamo enolončnicam vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, zato je pri takšnih užitkih potrebna zmernost. Če se želimo pozimi dodatno ogreti, rahlo povečajmo uporabo olivnega, bučnega ali kokosovega olja pri kuhanju. Grejejo tudi oreščki in semena, kjer po visoki vsebnosti maščob najbolj izstopajo oreščki makadamija, sledijo pa jim orehi in brazilski oreščki.

KREPKA ZIMSKA JUHA recept

Pogreje dušo in telo Sestavine:

* čebula, česen in oljčno olje

* 200 g jedilne buče (npr. Hokaido ali maslene) * 150 g čičerike

* 100 g gomoljne zelene * 100 g rdečega ali rjavega fižola * 1 korenček * 1 por * 2 pesti ohrovta narezan na trakove * 1/2 L jušne osnove * 100 ml paradižnikove omake ali pelatov * sol, beli poper, timijan

Priprava:

Zelenjavo dobro operemo pod tekočo vodo in očistimo. Pri poru uporabimo beli in svetlo zeleni del, ki ju narežemo na tanjše rezine. Korenčke in gomoljno zeleno razrežemo na centimetrske kose.

Na olju na hitro spražimo čebulo, da postane mehka in dodamo narezano gomoljno zeleno in korenje ter pražimo še nekaj minut, da zelena postane mehka. Dodamo preostalo narezano zelenjavo in čičerko ter vse skupaj pražimo še nekaj minut. Sledi na drobno nasekljan česen in ko zadiši, dodamo še paradižnikovo omako in zalijemo z jušno osnovo ter kuhamo cca. 15 minut dokler zelenjava ni mehka oziroma kuhana. Sedaj dodamo še ohrovt narezan na trakove in kuhamo dokler se ne zmehča. Po potrebi bomo jed zalivali z vodo, če bo preveč gosta. Čisto pri koncu dodamo kuhan beli fižol (lahko tudi kuhanega vloženega v kozarcu ali konzervi). Zmerno začinimo s soljo, belim poprom in timijanom. Pripravljeno jed serviramo v globoke krožnike ali jušne skledice. Po vrhu potrosimo nasekljan peteršilj.

Zimski jedilnik

Pomembno vlogo pri ogrevanju od znotraj ima tudi hrana. Živila, ki nas pogrejejo niso samo tista, ki jih jemo tople, ampak živila, ki na telo delujejo termično.

Katera živila nas grejejo?

Foto: Deposit Photos

PRIJAVNICA

za članstvo v Društvu na srcu operiranih Slovenije

PRIIMEK IN IME:

ULICA IN HIŠNA ŠTEVILKA:

POŠTNA ŠTEVILKA:

DATUM ROJSTVA:

TELEFON:

EMAIL:

KRAJ: DA DA DA

NE NE NE

mi društvo na srcu operiranih Slovenije (v nadaljevanju društvo) po pošti, po elektronski pošti in po telefonu obveščata o drugih ponudbah, storitvah in dejavnostih društva ali tretjih oseb, ki lahko vključujejo tudi tržne vsebine, za katere društvo presodi, da bi člane lahko zanimale, in ankete oziroma vprašalnike za pripravo analiz društva, zveze ali njunih sponzorjev: spolu in območju prebivanja, starosti bralcev revije Utrip srca ipd.

da mi lahko društvo obvestila, vprašanja in ponudbe iz prejšnje alineje pošiljata tudi prilagojeno mojim potrebam in interesom glede na moje zdravstveno stanje društvo obdeluje podatek o mojem datumu rojstva za namene pošiljanja rojstnodnevnih čestitk, ponudb blaga in storitev, popustov itd...

Ob izpolnitvi te pristopne izjave izjavljam, da želim postati član/ica Društva na srcu operiranih Slovenije, da sprejemam statut društva, ki je dostopen na spletni strani https://www.drustvo-nsos.si in se bom ravnal/a po njem, kot tudi njegove bodoče spremembe, ki bodo sprejete v skladu s tem statutom, da bom ravnal/a v skladu s splošnimi akti društva, vključno z njihovimi bodočimi spremembami, in v skladu z bodočimi splošnimi akti društva, ki bodo sprejeti v skladu s statutom društva, bom društvu sporočil/a spremembo svojih kontaktnih podatkov in da sem seznanjen/a z informacijami o obdelavi mojih osebnih podatkov, kot so navedene na spletni strani društva na naslovu https://www.drustvo-nsos.si

DATUM:

PODPIS:

Poslati na naslov: DRUŠTVO NA SRCU OP. SLOVENIJE, TBILISIJSKA 81, 1000 LJUBLJANA

SOGLAŠAM DA (ustrezno označi)

PRIDRUŽITE SE

V Društvu na srcu operiranih Slovenije nas je že več kot 2000. Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev. Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z različnih področij.

Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli. Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj

vprašati. Postaja vse bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost

VICOTEKA ZANIMIVOSTI

Pride nekega dne ženska v lekarno pa reče lekarnarju: »Jaz bi, prosim, kupila dozo arzena!« Pa pravi on: »Gospa, arzen je hud strup. Kaj pa bi vi radi naredili z njim?« Ona: »Ubila bom moža!« Lekarnar: »Gospa, jaz vam arzena ne morem prodati, sploh pa ne za takšen namen!« Pa ona brez besed iz torbice potegne sliko in jo prisloni na steklo, ki loči lekarnarja in njo. Na sliki sta njen mož in lekarnarjeva žena v postelji. Pa pravi on:« Joj gospa, se opravičujem. Nisem vedel, da imate recept!«

“Očka, očka,” je zavpil Andrej sredi kosila. “Med jedjo se ne govori,” ga je ustavil očka. Ko so pojedli ga je vprašal: “Kaj si mi hotel povedati prej?” “Zdaj je že vseeno, polža, ki je bil na solati si že pojedel.«

Na sodišču sodnik vpraša žensko: ''Pravite, da vas je mož zapustil takoj po rojstvu prvega otroka, sedaj pa jih imate osem. Kako je to mogoče?'' Ženska: ''Vsake toliko časa me pride prosit odpuščanja, gospod sodnik!''

Mama je na večerjo povabila veliko gostov. Ko so sedli za bogato obloženo mizo, je neka ženska 6-letno hčerko gostiteljice vprašala, ali bi morda ona molila pred jedjo.

„Pa saj ne vem, kaj naj rečem,“ pravi deklica.

„Ja, povej, kaj ponavadi pred večerjo reče tvoja mama,“ pravi ženska.

Deklica se zamisli, se pokriža, sklene roke in reče: „Ljubi Bog, kaj mi je bilo, da sem povabila vse te ljudi?!“

VEČ LET JE ŽIVEL V TRGOVSKEM CENTRU

Američan Michael Townseed je dolga leta na skrivaj živel v trgovskem centru Providence Place Mall. Ko je izgubil svoje stanovanje, je med gradnjo trgovskega centra opazil nenavaden prostor, ki ne bi mogel biti trgovina niti parkirni prostor, zato se je odločil, da se bo v njej utaboril in poskusil srečo. »Stanovanje« v trgovskem centru je opremil z vsem kar spada v dnevno sobo, v 70 kvadratnih metrov veliko domovanje pa je ob priložnostih pripeljal celo prijatelje. V štirih letih, kolikor jih je preživel v nakupovalnem središču, je uporabljal sanitarije za obiskovalce, edino, česar ni imel v stanovanju, je bila tekoča voda. Preden so ga ujeli, je Townsend načrtoval namestitev lesenih tal, druge spalnice in kuhinje - toda po letih bivanja v miru se je njegov načrt sesul. Sodnik mu je iz sočutja dosodil pogojno kazen, v trgovskem centru pa tega sočutja ni bilo zato so mu doživljensko prepovedali vstop. Po vseh teh letih je Townsend, ki še vedno živi na tem območju, dejal: »Resnično si želim, da bi se lahko vrnil.«

Providence Place Mall - Foto: Deposit Photos

Manj sedenja, več gibanja

Naši otroci preveč sedijo, še posebno v prostem času, ko gledajo televizijo delajo na računalniku ali igrajo računalniške in druge igrice.

Priporočila za aktivnosti skozi ves dan:

Pot v šolo z avtom ali avtobusom (15 minut)

Gledanje TV (1 ura) Spanje

Dopoldne v učilnici (2,5 ure)

Fizične aktivnosti med odmori in kosilom (40 minut)

7,5 UR

SKUPNI ČAS SEDENJA

Igranje elektronskih igric ali gledanje TV (30 minut)

Domača naloga (30 minut)

Popoldne v učilnici (2 uri)

Pot domov z avtom ali avtobusom (15 minut)

Udeležba v organiziranih športnih aktivnosti (1 ura)

Manj sedenja pripomore k zniževanju tveganja za razvoj različnih bolezni in težav pri otrocih in mladostnikih, ki se lahko razvijejo v kasnejšem življenskem obdobju. Poskusite zmanjšati čas, ki ga otroci in mladostniki preživijo sede in jih spodbujajte k športnim aktivnostim in gibanju.