8 minute read
Meso je zdravo
Odločitev, da postaneš vegetarijanec, je prelomna. Za tistega, ki se tako odloči, zraven pa tudi za ljudi, ki živijo z »novim« vegetarijancem. Ni pomembno, kaj je vzrok za takšno odločitev, čeprav zagrizene mesojedce to najbolj zanima. V naši družbi, kjer je vse več vegetarijancev, se je razvila neka tiha »vojna«, spopad med mesojedci in vegetarijanci. Mnogo znanstvenih raziskav potrjuje, da je vegetarijanstvo koristno za zdravje. Verjetno je ohranjanje zdravja za marsikoga tudi najbolj sprejemljiv razlog za spremembo v vegetarijanca.
Večina priporočil o zdravi prehrani vam nekje v drugi vrsti (potem, ko poudari, da je treba jesti več sadja in zelenjave) pove, da je rdeče meso zdravju škodljivo. Uživanje veliko rdečega mesa (sem sodijo govedina s teletino, svinjina, pa tudi jagnjetina in kozliči) je precej visoko na seznamu škodljivih stvari, ki jih ljudje pospravimo, da si nakopljemo bolezni. Med drugim naj bi meso škodilo tako srcu in žilam, kot tudi prebavilom in še kakšnemu organu ali organskemu sistemu, kjer se rad pojavi rak. Ko naj bi ljudje jedli manj mesa, to je pred mnogimi desetletji, naj ne bi umirali zaradi bolezni srca in ožilja. Tako pravi statistika. Zanesljivo so ti podatki točni. Toda takrat so ljudi umirali dosti mlajši, največkrat zaradi nalezljivih bolezni, ki jim je medicina danes kos. Ljudje so umirali, ko so komaj dočakali tretje ali četrto desetletje, na primer. Samo ugibamo lahko, kaj bi se zgodilo, če bi dočakali visoko starost, 80 let in več, kakor se dogaja danes.
Advertisement
Vegetarijanci in mesojedci
Zgodba o mesu, o uživalcih mesa ter o ljudeh, ki meso odklanjajo, je globlja, kot si lahko mislimo. Če sem lahko osebna, sem ob prebiranju verjetno na tisoče priporočil za ohranjanje zdravja nekajkrat sklenila, da postanem vegetarijanka. Vse je govorilo v prid tej odločitvi. Tudi to, da imam rada živali. Nikoli nisem dobro prenašala božičnega klanja prašičev. Res pa je, da sem imela vedno rada klobase, kar pa ne gre skupaj. Eno je treba žrtvovati, da ohranjaš drugo. Povsem se strinjam z Deso Muck, ki je zapisala, da je postala vegetarijanka ob pogledu na žalostne velike oči telička, ki so ga gnali v klavnico. Tudi meni bi se trgalo srce, ko bi videla ta prizor. Pritajeni glas nekje v moji notranjosti pa mi šepeče naj se ne sekiram, saj ne maram teletine. Kar je tudi
res. Očitno ne maram tistih stvari, ki so za zdravje najboljše. Od rdečega mesa, ki naj bi bilo zdravju škodljivo, če ga veliko ješ, je menda še najmanj škodljiva teletina. A kaj, ko me to vedno spomni na polnjene telečje prsi, ki sodijo med praznične jedi, meni pa se je vedno zdela poceni varianta mastnega mesa, polnjena z ostanki, ki se valjajo po shrambi: s starim kruhom in kakšnim jajcem. Neužitno.
Meso ostane!
Moji vegetarijanski podvigi so se vsi po vrsti končali s popolno predajo v obliki velikega, sočnega zrezka, ki sem ga po grizljanju skled solate, krompirja in špagetov z užitkom pospravila brez vse druge »navlake«. Najdlje trajajoče vegetarijanstvo se je končalo po enem tednu, ko so se mi tudi v sanjah prikazovali sočni kosi surovega mesa, v katere bi najraje ugriznila, ne da bi ga prej kuhala ali pekla. Očitno moje telo potrebuje meso, živalske beljakovine ali karkoli že, kar je povezano z zrezki in pečenkami. Za zdravje bo treba torej poskrbeti malo drugače. Prvo med priporočili pravi, naj vsaj zmanjšamo kose mesa na krožniku in naj bodo na mizi manj pogosto. Tega najbrž ni treba posebej razlagati. Zakaj naj bi bilo rdeče meso, recimo govedina, tako škodljivo? Vsebuje maščobe, ki so po svoji sestavi za nas škodljive. Če pojemo preveč teh maščob, imamo lahko cel kup zoprnih težav. Med drugim medicina našteva zapacane žile zaradi holesterola (kar je vprašljivo, saj ima hrana pri tem mnogo manjši vpliv kot druge stvari), težave v prebavilih, saj presnova in prebava mesa traja dlje in je bolj naporna, da ne govorimo, da meso deluje kislo in povzroča kislo-bazično neravnovesje, kar prav tako škodljivo vpliva na naše zdravje.
Napol »kemične« krave
Še najbolj bo držalo, da je meso za nas škodljivo zato, ker je živina vzrejena na način, ki zahteva, da se v enem letu zredi in zraste toliko, kot bi se na naravni način v štirih ali petih letih. Da ne bomo jezili slovenskih živinorejcev, poglejmo, kaj je o svojem načinu vzreje govedi povedal teksaški kmet. Živina je nagnetena na malem, ograjenem pašniku, ki je poškropljen s sredstvom proti plevelu in pognojen z umetnimi gnojili. Ko se živina zredi in zraste do polovice, jo na velikih tovornjakih (na dizelsko gorivo) prepelje do hlevov, kjer jo naprej krmi s sojino in koruzno hrano, ta pa je seveda primerno obdelana s pesticidi, dodani so sintetični hormoni, ki pospešujejo rast. Živali dobivajo antibiotike, da ne bi zbolele. Ko so dovolj velike in težke, jih spet s tovornjaki na dizelsko gorivo pripelje v klavnico, kjer jih zakoljejo, razkosajo, kose mesa pa potem razpošljejo v trgovine. Teksaški kmet pravi, da je za vsako težavo v živinoreji na voljo kemična rešitev. Drugače rečeno, kemikalije pomagajo, da so živali lepo rejene, da ne zbolijo in predvsem, da lahko z njimi hitro in dobro zasluži.
Zakaj je meso v resnici škodljivo?
Ljubitelji živali se seveda zgražajo, da je takšno ravnanje z živino kruto in nedopustno. Če živali živijo stresno, je njihovo meso manj okusno, pravijo strokovnjaki. Ekologi imajo celo vrsto razlogov, zakaj bi morali
tak način vzreje živine prepovedati. Tudi koristnih maščob, ki jih potrebujemo za pripadniki nekaterih verskih skupnosti, ki izkoriščanje vitaminov in mineralov, ki bi prepovedujejo uživanje mesa, govorijo o se sicer neuporabljeni odplavili iz našega škodljivem vplivu živinoreje na okolje. O tem, telesa. Ti vitamini in minerali so pomembni da ima meso tako vzgojene živine škodljiv za preprečevanje srčno žilnih bolezni in raka. vpliv na človekovo zdravje, povedo dosti manj. Tudi sicer boste našli le malo člankov v dnevnem časopisju in revijah, ki bi ljudem natresli podatkov, zakaj je meso, ki ga jedo, v resnici škodljivo. Dosti bolj, kot si mislimo. Najbolj kakovostno meso jedo Novozelandci. Ker ima država za rejce najbolj stroge zahteve. Kako je s tem v Braziliji ali Argentini (ki sta obe veliki pridelovalki govejega mesa) Posebej zanimivo je ravnovesje med omega maščobnimi kislinami, ki jih vsebuje takšno meso. Medtem ko ima običajna govedina škodljivo ravnovesje Če sklepamo po teksaškem 15:1 (omega 6 proti omega kmetu, je meso polno kemije, od strupov 3), idealno razmerje pa je 1:1 ali pa do hormonov. Antibiotiki, ki jih použijemo s 3: 1, ima meso govedi, ki se prosto pase in krožnikom dobre goveje juhe, nam škodujejo ni hranjena z žiti, razmerje 2:1 in 3: 1, torej na daljši rok. Bakterije so vse bolj odporne idealno za naše zdravje. To meso ima hkrati proti njim. Nič čudnega, saj jih uživamo, ne veliko več vitamina E, ki ga primanjkuje večini da bi sploh vedeli za to. odrasle populacije, ima več cinka in vitamina Kaj nam torej ostane, da se nam od sanj Za ljubitelje mesa so vse to zelo dobre o sočnih zrezkih ne zmeša, pa vseeno ne novice. Temeljno vprašanje pa ostaja: kje jemo »mesnatih« pesticidov, herbicidov, dobiti takšno meso. Najprej je treba vedeti, antibiotikov in hormonov? Seveda, eko ali da takšno meso zagotovo ni poceni. Logično bio pridelano meso. Drugače povedano, je, da so cene precej višje od cen drugega dosti manj škodljivo je meso živine, ki se mesa, saj vzreja takšne živine traja precej prosto pase in ki ne dobiva kemikalij v prav dlje. To je lahko tudi razlog, da bomo imeli na nobeni obliki. Seveda so se tega najprej mizi manj govedine (enako velja tudi za meso lotili Američani, ki znajo odlično prodajati drugih klavnih živali) kot sicer. Pojedli naj ekološke, bio ali pa organske pridelke, bi jo le toliko, kolikor ponavadi pospravimo kakorkoli že temu pravijo (čeprav ne gre za priloge ali pa še manj. In da odgovorim na iste stvari). vprašanje, ali takšno meso sploh lahko Najbolj kakovostno meso jedo Novozelandci. dobimo v Sloveniji: da, lahko. Ker ima država za rejce najbolj stroge zahteve. Kako je s tem v Braziliji ali Argentini Tudi pri nas je nekaj kmetov, ki so se lotili (ki sta obe veliki pridelovalki govejega živinoreje na ekološki način. Kar pomeni, da mesa), nam je že dosti manj znano. Čeprav se živina prosto pase in da v njeni krmi ni žit, mesojedci, ki so potovali po teh državah, pač pa trava, kar je za kvaliteto mesa zelo trdijo, da boljšega mesa niso jedli še nikjer. pomembno. Takšno meso lahko dobimo na Kakorkoli, meso živine, ki se prosto pase in ki mariborski ali pa ljubljanski (pokriti) tržnici. ne vidi in ne zaužije kemije, je za naše zdravje Mesnice, kjer ga prodajajo, so objavljene na bistveno bolj zdravo kot pa meso živine, ki precej klavrno živi in konča. Naredili so primerjavo in ugotovili sledeče: meso govedi, ki se prosto pase, ima veliko antioksidantov, ki pomagajo krepiti imunski sistem, vsebuje tudi koencim Q10, encim, ki pomaga ohranjati srce in ožilje zdravo. Takšno meso ima manj maščob, vendar pa vsebuje dovolj B12 ter drugih vitaminov iz skupine B.
spletu. Znano je, na primer, meso z oznako »Pohorje beef«, ki ga boste našli v omenjenih lokalih, lahko pa si meso naročite tudi po spletu. Ponudbo si lahko ogledate ne spletnih straneh http://ekološka-ponudba.vsi-zdravi.org.
