Možganom lahko pomagamo! Dolgo smo živeli v prepričanju, da s starostjo naši možgani izgubljajo zmogljivost. Da imamo slabši spomin, da se težje osredotočimo, da si težko nekaj novega zapomnimo, kot da bi nam dobršen del možganov nehal delati. Znanost danes dokazuje, da vse to ne drži. Možgani ohranjajo svojo zmogljivost, pa čeprav se staramo. Samo poskrbeti je treba zanje, jih primerno »hraniti« in poskrbeti, da se bodo »gibali«.
Medicina je včasih verjela, da so človeški možgani dokončno izoblikovani in najbolj zmogljivi v otroštvu, potem pa njihova zmogljivost vsako leto po malem upada. Danes pa je znano, da so se možgani sposobni spreminjati, da se lahko zdravijo in da se lahko njihova zmogljivost ohranja ali celo neverjetno okrepi. Kanadski raziskovalci so delali poskuse z laboratorijskimi miškami. Polovico so jih spustili, da so prosto tekale naokrog, druga polovica pa je ostala v kletki. Tiste, ki so svobodno tekale, so postale pametnejše od skupine v kletki. Ameriška znanost pa je poročala, da se lahko spremeni »arhitektura« v naših možganih. Posebni veji znanosti rečejo nevroplastika in je temelj najnovejših spoznanj o možganih. Pokazalo se je, da staranje možganov ni tako pomembno kot to, kaj delamo z njimi. Za možgane je zelo pozitivno,
28 Utrip Srca
če se ukvarjamo z nečim, kar zahteva popolno osredotočanje na neko temo, na primer učenje tujega jezika. Tak trud »prižge« mehanizem, ki povzroči živahno dejavnost v možganih. Dejstvo, da smo tudi v starosti sposobni »prižgati« ta mehanizem, je zelo spodbudno. Pa ne le za to, da si zapomnimo nek podatek. Tudi v primerih, ko so si ljudje možgane (v nesreči, na primer) poškodovali, so terapevti od njih zahtevali, da delujejo kakor normalno, ne glede na to, kako težko je to bilo. In so na koncu dosegli, da so si prizadeti ljudje popolnoma opomogli.
Tudi na genetiko lahko vplivamo
Na kratko povedano, nevroplastičnost pomeni, da vendarle imamo nekaj nadzora nad sposobnostjo možganov. Res je, možgani z leti delujejo manj intenzivno, vendar pa njihovo delovanje ne upade tako močno, kot
smo si predstavljali. Najboljše od vsega pa je, da je kar nekaj načinov, kako jih spodbuditi in ohraniti čim bolj dejavne čim dlje v starost. Takšna prizadevanja pomagajo okrepiti možgane, kar dobro vpliva na zdravje v celoti. O svoji genetski dediščini smo vajeni razmišljati kot o nečem, kar nam je dano in česar ni mogoče spremeniti. Tako naj bi podedovali plešavost, modre ali rjave oči, svetle lase, telesno višino, pa tudi razne bolezni oziroma nagnjenost k tem boleznim. Toda zdaj vemo tudi, da geni niso nekaj, na kar se ne bi dalo vplivati. Nanje lahko vplivamo vse svoje življenje in sicer s svojimi mislimi, čustvi in vsem, v kar verjamemo. Nova odkritja tako imenovane epi genetike z raziskavami potrjujejo, da zunaj celični dejavniki lahko vplivajo na genetsko izraženost. Na gene lahko vplivamo s hrano in s telovadbo. Mnogo znanstvenikov pa se trenutno
