pelje dušo v nebesa. Zato so na mnogih koncih sveta pokojne (če so si cimet lahko privoščili) zažigali na cimetovih vejicah. Cimet so primerjali s ptičem feniksom, ki se iz pepela vedno znova dvigne še močnejši. Cimetove grmade naj bi pomagale tudi duši, da se dvigne in poleti še močnejša. Danes cimet ni več le privilegij cesarjev. Vse navedene začimbe in eterična olja imamo na razpolago za zelo malo denarja. Seveda, le če vemo, kaj bomo z njimi počeli.
Nevarna radost kidanja snega
(Vir: za.zdravje.net)
Eterična olja se na trgu pojavljajo v različni kakovosti • Olja brez certifikatov – morebitno nevarna, saj ne morete vedeti, ali so pristna ali ponarejena, ali so pri pridelavi uporabljane kemikalije in ali so pri izdelavi uporabljali nevarna topila. Tem se izogibamo. • Olja s certifikati naravnosti (BDIH) – olja so preverjeno naravna, vendar niso nujno vsa iz ekološke pridelave. Za uporabo v kozmetiki in za odišavljenje prostora so zelo uporabna. Za peroralno jemanje pa obvezno preverite za vsako posamezno olje, iz kakšne pridelave je. • Olja z EKO in DEMETER certifikati – ta olja so uporablja tudi za peroralno jemanje, če seveda veste, kako in kdaj jih boste uporabili. Ker gre za zelo velike moči narave, tudi napake niso zastonj. Zato je dobro poznati, katera olja in v kakšnih oblikah jih smemo jemati s hrano, mešati z olji ali kako drugače uporabiti na telesu ali vnesti v telo. Ko jih uporabljamo, stekleničko hitro odpremo, nakapljamo želeno količino in olja hitro zapremo.
Kako ohranimo moč eteričnih olj? Hranimo jih v temnih steklenicah. Hranimo jih proč od svetlobe na stabilnih temperaturah (npr. v shrambi).
V ameriški zvezni državi Michigan so samo v enem dnevu štirje moški umrli zaradi obsežnega srčnega infarkta, ko so kidali sneg. Tudi pri nas se pogosto pozimi dogaja, da na urgenco pripeljejo ljudi s srčnim infarktom, ki je posledica kidanja snega. Zato strokovnjaki opozarjajo, naj se tega opravila lotijo zdravi ljudje, ki so vajeni redne telesne vadbe. Za moške, pa četudi so v »najboljših« letih, ki redno ne vadijo, kidanje snega ni priporočljivo.
V
eni od raziskav so Kanadčani poskušali ugotoviti, kaj je glavni vzrok za večinoma usodne srčne infarkte pozimi: vdihavanje mrzlega zraka ali kidanje snega? Pokazalo se je, da je največ smrtnih primerov vedno na dan po snežnih padavinah, ne pa na najhladnejše dneve. Tudi v kanadskih časopisih lahko zasledimo, da so v bolnišnicah sprejeli nekaj moških s srčnim napadom, ki je bil posledica kidanja snega. Med njimi so bili moški, stari 45, 61, 62 in 72 let. Strokovnjaki
ocenjujejo, da je kidanje snega za telo enako naporno kot 20 minut plavanja. Drugi spet ocenjujejo, da kidanje snega (12 krat dvignjena polna lopata snega v minuti) pomeni, da človek premeče za okrog dobrih 800 kilogramov snega v desetih minutah, če naj bi ena lopata snega tehtala okrog sedem kilogramov. Američani so ugotovili, da običajni zimski pogoji, ki vključujejo okrog tri centimetre novo zapadlega snega, mraz okrog šest stopinj ali več pod ničlo, povzročijo povečanje števila srčnih infarktov za trikrat med moškimi v starosti od 35 do 49 let. (nadaljevanje na strani 26)
Utrip Srca 25
>>
