Koristna samopomoč
Borci proti prehladu Mnogo ljudi ima vsako hladnejšo sezono (jesen, zima in zgodnja pomlad) stalne težave s prehladi, zamašenim nosom, izcedkom iz nosa in temu primerno oteženo spanje, saj zaradi tega tudi težje dihajo. Vsak prehlad, vsaka sapica jih položi v posteljo, kjer preživijo nekaj precej mučnih dni. Nič čudnega, da jih zanima, kako bi to preprečili ali pa vsaj omilili težave, ko do njih pride. Odgovor ni težak: s pomočjo prijateljice narave, z izbranimi zdravilnimi zelišči v ustrezni kombinaciji. Besedilo: Bojan Petek Že naše babice so poznale nekaj zelišč, ki so jih dajale svojim otrokom, kadar so začeli kašljati in jim je teklo iz nosu. Danes se lahko marsikdo spomni enakega ukrepanja staršev (na kmetih), kakor ga je navedla gospa C.:»Ko sem zbolela, dobila vročino, izgubila apetit, ko me je včasih zraven bolela glava in tudi vse mišice, mama ali oče nikoli nista klicala zdravnika ali pa me peljala v ambulanto. Mama mi je ukazala, da moram v posteljo, dobila sem samo razne čudne čaje, ki so se mi čudni zdeli takrat, zdaj pa ne več, ker vem, za katere rastline je šlo. V postelji sem ostala, dokler se nisem spet okrepila, dokler se apetit ni povrnil in je vročina padla. K zdravniku me niso peljali, zato tudi zdravil nisem nikoli jemala. Nihče se ni obremenjeval s tem, ali sem imela virozo ali pa gripo, vedno je bil postopek enak, tudi pri vseh mojih bratih in sestri. Morda tudi zaradi tega nismo bili prav pogosto bolni.« 42 Utrip Srca
Antibiotiki za vse? Tako je bilo nekaj desetletij nazaj v kmečkih predelih. V mestih pa so otrokom dajali zdravila (»čudežne« antibiotike), o zdravilnih zeliščih ni bilo govora. Napredna medicina je bila zakon, zeliščarstvo pa zgodovina, o kateri so govorili s prizanesljivim nasmeškom. Hkrati pa so v istem času marsikje v svetu kljub napredku medicine še vedno prisegali na zdravilna zelišča, na moč matere narave. Danes vse bolj ugotavljamo, da je Kosobrinovo sporočilo, po katerem »za vsako bolezen raste rož'ca«, verjetno čista resnica. Ljudje vse bolj posegamo po zdravilnih zeliščih, saj se je pokazalo, da smo močno precenjevali sposobnosti antibiotikov. Ali morda drugače: jemali smo jih, ko jih nismo potrebovali, zato so danes bakterije prilagojene nanje, se ves čas spreminjajo in nam ne dovolijo, da bi se pozdravili. Nič čudnega, da se vračamo po pomoč k naravi.
Bolezen na bolezen Druga gospa, recimo ji Danica, pripoveduje svojo zgodbo o stalnih prehladih, ki jim je pogosto sledilo vnetje sinusov: »Čim so se začeli hladni dnevi in sem neprevidno tudi ponoči puščala odprto okno v spalnici, sem zjutraj začutila, da je moj nos zamašen. Vedela sem, kaj bo sledilo: zamašile se bodo tudi obnosne votline, začela me bo boleti glava, iztekal mi bo gnojni sluz, na koncu pa bom obležala in se zdravila z antibiotiki. To se je redno ponavljalo, vedno je bil scenarij isti, vsako leto vsaj enkrat, večinoma pa dvakrat. Dokler se nisem nekega dne zamislila in pazljivo prebrala, kaj piše na listku, ki je bil priložen antibiotiku. Med drugim je pisalo, da imaš lahko zaradi pogostega jemanja antibiotikov rumene zobe. Zanimivo, prav to je bilo tisto, kar je povzročilo, da sem se odločila vzeti stvari v svoje roke. Rekla sem si, da ne bom več dovolila, da bi me vnetje sinusov
