Naj nenadno ne bo tudi končno

Mislite, da ste o srčnih boleznih slišali in prebrali že vse? No, pa niste. Vsak dan raziskave pokažejo nekaj novega, nova spoznanja, ki so sicer res večinoma namenjena strokovnjakom; vendar pa je nekaj tudi takšnih, ki naj bi jih poznali vsi ljudje. Tudi tisti, ki niso bili nikoli bolni na srcu ali pa, ki niso imeli v družini nikoli nikogar s srčno boleznijo. Taki so, žal, zelo redki.

Besedilo: Milka Krapež

Američani imajo združenja skoraj za vsako srčno bolezen posebej. Razumljivo, pri blizu 300 milijonov prebivalcev ima takšno združevanje smisel. Pri dveh milijonih pa verjetno ne, zato moramo imeti več znanja vsi skupaj. Združenje »Early Heart Attack Care« (za zgodnje prepoznavanje srčnega infarkta) v ZDA skrbi za to, da bi čim več ljudem vcepilo v kri prepoznavanje zgodnjih znakov srčnega infarkta. Pri polovici bolnikov, ki doživijo infarkt, se namreč ti znaki pojavijo in jih je mogoče prepoznati. Pri drugi polovici pa se ne pojavijo oziroma so nekoliko drugačni ali pa jih sploh ni. Glede na to, da je srčni infarkt še vedno eden največjih ubijalcev v vsem razvitem svetu in tudi pri nas ne glede na spol (ženske niso čisto nič manj ogrožene kot moški), je torej smiselno, da tudi mi o tem vemo čim več. S tem konec koncev lahko nekomu rešimo življenje. In kaj je sploh lahko bolj dragoceno?

Številka 112

Smrt zaradi srčnega napada je največkrat posledica fibrilacije prekata (ventrikularna fibrilacija), ki nastopi, preden uspe bolnik priti (ga pripeljejo) na urgenco oziroma v službo nujne medicinske pomoči. Nikakor takega bolnika ne smemo peljati k njegovemu zdravniku (strokovno znanje sicer že ima, vendar pa nima vseh potrebnih aparatur), pač pa takoj pokličemo službo nujne medicinske pomoči, ki ima že v svojih vozilih naprave, s katerimi bo strokovna ekipa bolniku

Najbolj pogost znak pa je bolečina pomagala. Številka je 112. Če bolnik v prsih, skoraj tik pod desni), bolečina v zgornjem delu pride pravi čas v prsnico. Drugi znaki so hrbta, splošna roke strokovnjakom, lahko še stiskajoč občutek, slabost. Lahko ima 90 odstotkov možnosti, da preživi, pravijo ameriški kot da je srce v primežu. pa, kar je najbolj nevarno, znakov sploh ni. Najbolj strokovnjaki (podatki nevarno je zato, ker s spletnih strani www. pač človek ugotovi, da medicinenet.com) in približno enako je nekaj narobe, ko za ukrepanje že velja tudi pri nas. Neizogibni konec zmanjkuje časa. To se zgodi v četrtini življenja je posledica velike poškodbe primerov. srca zaradi infarkta ali pa, če je bilo Ne izgubljajte časa! srce poškodovano že prej, nov infarkt Za bolnika je najbolj pomembno, da pa ga je poškodoval še bolj. Kardiologi gredo nemudoma k zdravniku, tudi imajo na voljo kar nekaj postopkov, če se mu zdijo znaki čudni. Oziroma, s katerimi lahko bolniku nemudoma da bolnika odpelje kdo od najbližjih. pomagajo. Najbolj dragocen pa je čas. Ni torej nujno, da bolnik čuti hudo Mnogo srčnih napadov (infarktov) se bolečino, pa je vseeno stanje zelo začne počasi, ne tako dramatično, resno. Bolniki dostikrat mislijo, da kot smo vajeni iz filmov ali televizijskih gre le za prebavne motnje, stres ali nadaljevank. Bolnik sam pogosto ni utrujenost. Zato odlašajo z obiskom povsem prepričan, kaj se z njim dogaja. pri zdravniku. Toda prav to je lahko Znaki so namreč lahko zelo različni. To razlika med življenjem in smrtjo. Z pripovedujejo tisti, ki so infarkt doživeli obiskom pri zdravniku se ne sme že večkrat. Najbolj pogost znak pa je odlašati, takoj je treba poiskati nujno bolečina v prsih, skoraj tik pod prsnico. medicinsko pomoč. Ne le, da zgodnja Drugi znaki so lahko še stiskajoč diagnostika in zdravljenje rešujeta občutek, kot da je srce v primežu, življenja, tudi zagotavljata manjšo bolečina v čeljustih, zobobol, glavobol, poškodbo srca, funkcija srčne mišice kratka sapa, slabost, bruhanje, bo manj prizadeta. Kaj torej storiti, nelagoden občutek v prsih, potenje, če čutite znake srčnega napada? Tudi zgaga, prebavne motnje, bolečina v če dvomite, pokličite nujno pomoč. roki (večinoma v levi, lahko pa tudi v Pravočasno vbrizganje zdravil lahko

pomaga obnoviti oziroma izboljšati pretok krvi v srce, kar zelo poveča preživetje.

Zakaj pride do srčnega napada oziroma infarkta?

To je vsem že dobro znana zgodba: infarkt je posledica zamašenih srčnih žil, koronark, ki srce oskrbujejo s kisikom in hranili. Z drugimi besedami, omogočajo mu delovanje. Če se taka žilica povsem zamaši, to pomeni, da del srca ne dobi kisika in hranil, zato tudi odmre. Žile pa se zamašijo iz prav tako nam vsem znanih razlogov: zaradi ateroskleroze, procesa, ko se na stenah žil nabira holesterol in odpadki, žila pa postaja vse ožja (tako imenovana žilna svetlina, lumen). Zaradi tega je tako zelo pomembno, da je vsebnost holesterola v krvi normalna oziroma čim nižja. In da imamo tudi dovolj dobrega (HDL) holesterola in manj slabega (LDL). Škoduje tudi previsok tlak. Ta lahko namreč povzroči, med drugim, da se del plaka odlušči, odcepi in potuje po žilah. Če zamaši žilo v srcu, pride do infarkta. Če pa zamaši žilo v možganih, pride do možganske kapi. Zato možganska kap po izvoru ni možganska, pač pa žilna bolezen.

Tista rumena mastna snov…

Holesterol je v naših predstavah (ki v veliki meri slonijo na mnogih

posnetkih, ki smo jih videli v zvezi z zamašenimi žilami) rumena snov, ki je nihče ne potrebuje in se je je treba čim prej znebiti oziroma preprečiti, da bi jo sploh dobili vase. Vendar ni tako. Holesterol namreč nujno potrebujemo. Pomemben je za tvorbo zunanje plasti celic, tvori žolčne kisline, ki pomagajo prebaviti hrano v črevesju; tretja pomembna funkcija pa je, da omogočajo telesu tvorbo vitamina D in hormonov, pri ženskah estrogena, pri moških testosterona. Ker je za telo tako zelo pomemben, ni prepuščeno človeku samemu, da ga bo zaužil dovolj, pač pa ga telo tvori tudi samo. Torej, tudi če jeste hrano, ki ne vsebuje nič holesterola, ga boste vseeno imeli, ker ga telo sprošča toliko, kot ga potrebuje (okrog 1000 miligramov). Naše telo je zelo precizen instrument, saj je sposobno tudi samo regulirati količino holesterola v krvi. Če ga ne dobi iz hrane, ga samo proizvede več. Če torej povzamemo: količina holesterola je odvisna od tega, koliko ga telo samo tvori, koliko ga zaužijemo s hrano in koliko ga telo porabi. Če ga imamo preveč, je lahko narobe karkoli od naštetega. Če ga telo tvori preveč, pa je to lahko genetsko pogojeno. Skoraj vse celice so sposobne same tvoriti holesterol. Posebna »tovarna« so jetra, ki ga sproščajo celo več, kot pa ga sama potrebujejo. Jetra ga spremenijo v lipoproteine, ki jih lahko dobijo celice po vsem telesu, največ pa na območjih, kjer jih najbolj potrebujejo: pri moških so to testisi, pri ženskah pa jajčniki; pri obeh je torej to pomembno za tvorbo spolnih hormonov, razlaga dr. Mason W. Freeman z ene najprestižnejših ameriških medicinskih univerz, Harvard Medical School. Podrobnosti si lahko preberete na spletnih straneh www.health.harvard.edu v angleškem jeziku. Za preveč holesterola torej ni kriva samo prehrana, vendar pa je vseeno izredno pomembno, da se izogibamo tisti, ki vsebuje največ slabih maščob, kar velja predvsem za maščobe živalskega izvora (beli del mesa), za ocvrte jedi, veliko različnih slaščic in predelanih mesnih izdelkov, pa tudi maščobe v mleku in mlečnih izdelkih (na primer polnomastnih sirih). Včasih so nam zaradi holesterola prepovedali tudi uživanje jajc. Zdaj pa je že nekaj časa znano, da so jajca za telo koristna, samo pretiravati seveda ni treba. In kaj je z majonezo? Ta je običajno mešanica olja in surovega rumenjaka. Če jo delate doma, morate dobro vedeti, od kod jajca so, da se ne okužite s salmonelo. Toplotno neobdelana jajca so namreč nevarna prav zaradi tega. To je posebej nevarno poleti. Olje pa je v že narejenih majonezah večinoma navadno, rastlinsko. Sami pri izdelavi lahko uporabite kakovostno olivno olje, pa bo tudi majoneza sprejemljiva. Le da je ne sme pojasti preveč oziroma je

Imate zamaščena jetra?

ne smete jesti prepogosto.

Morda bi bilo koristno, če bi poskrbeli tudi za boljše delovanje jeter. Vse več ljudi ima namreč (spet zaradi mastne hrane) zamaščena jetra, s katerimi se nihče pretirano ne ubada. A takšna jetra delujejo vse slabše, kar pa je slabo za celo telo.

To je lahko tudi izhodišče za druge bolezni, saj taka jetra ne morejo učinkovito odpravljati strupov, če govorimo samo o eni funkciji. Za boljše zdravje jeter si je dobro omisliti vsaj eno kuro s pegastim badljem na leto, raje pa dve ali vsak letni čas eno. Navadite se tudi piti dovolj vode (vedno do tiste količine, ki vam jo je priporočil kardiolog; pravila niso namreč za vse enaka). Poleg tega je, kot je bilo že opisano prej, je nujna hrana samo s kvalitetnimi maščobami in redna telovadba. Prav ta je namreč pomembna za vse, za zdravje telesa v celoti. In to velja tudi v hladnih dneh.

Samo toplo se je treba obleči.