
16 minute read
10 dejstev o kokosovem olju
Ta tropski sadež ima precej zdravilnih lastnosti Navajamo 10 razlogov zakaj bi uporabili kokosovo olje ali mast. 10 dejstev o kokosovem olju
Besedilo: Bojan Petek
Advertisement
Kokosovo olje predstavlja srednjo verigo nasičenih maščobnih kislin (MCFA), ki je “zdrava” oblika nasičenih maščob v primerjavi z trans maščobami. Trans maščobne kisline vodijo v težave s srcem, depresijo in povečano raven holesterola. Kaj pomeni uživanje MCFA maščob v kokosovem olju za vaše telo? Naš metabolizem te maščobe v jetrih, takoj pretvori v energijo (gorivo za možgane in delovanje mišic), namesto da bi se kopičile kot maščobe. 2. Regulacija teže V eni od študij so proučevali povezavo z hujšanjem pri ženskah, ki so uživale kokosovo olje in ugotovili, da zmanjšuje trebušno debelost. Prav tako so potrdili da je kokosovo olje lahko prebavljivo in tako ščiti telo pred odpornostjo na inzulin. Če želite preizkusiti kokosovo olje pri hujšanju - začnite z eno čajno žličko v svojo prehrano in postopoma povečujte do štiri čajne žličke na dan. 3. Boljša prebava Če trpite zaradi slabe prebave ali napihnjenosti trebuha poskusite dodati kokosovo olje v svojo prehrano. Ugotovljeno je bilo da kokosovo olje odpravlja prebavne motnje vključno s sindromom razdražljivega črevesja in mikrobnih povezanih trebuhu hroščev. Maščobne kisline v kokosovem olju imajo antimikrobne lastnosti, ki pomirjujoče vplivajo na bakterije, kandido ali
Za premagovanje želje po sladkorju, uravnavanje telesne teže in še več. Pravzaprav je toliko dobrega v kokosu, da se tega sploh ne zavedamo. 1. Vse maščobe niso enake po sestavi
parazite, ki povzročajo slabo prebavo. 4. Obvladovanje diabetessa tipa 2 Nedavna študija Garvan Inštituta za medicinske raziskave je pokazala, da je kokosovo olje ščiti pred odpornostjo proti insulinu, zmanjšuje tveganje za sladkorno boleznijo tipa 2 . MCFA maščobe so dovolj majhne, da se absorbirajo v celice, kjer se lahko hitro pretvorijo v energijo. To je proces, ki ne le zmanjšuje kopičenje maščob, vendar pa poveča občutljivost za insulin.
5. Podpora imunskemu sistemu Kokosovo olje je sestavljeno iz zdravih maščob lavrinske kisline, kaprilske in kaprinske kisline, ki vsebujejo protiglivična, antibakterijska, antivirusne snovi za povečanje imunskega sistema. Lavrinske kisline vsebuje največjo koncentracijo MCFA maščobnih kislin, približno 75 odstotkov. Telo spremenili to maščobo v Monolaurin kateri pomaga zdraviti viruse, kot so herpes, gripa, citomegalovirusom, helicobacter pylori in kandido.
6. Izboljšanje metabolizma Študijo, ki so izvedli v Journal of Nutrition je pokazala, da kokosovo olje pospeši presnovo. Raziskovalci so ugotovili še, da so udeleženci, ki so porabili dve žlici kokosovega olja na dan, porabili več kalorij kot tisti, ki so tega olja užili manj. Hiter metabolizem pomaga k izboljšanju imunskega sistema in je zaslužen za idealno težo.
7. Zmanjševanje gubic na koži Kokos ni uporaben samo v kuhinji - tudi koža vam bo neznansko hvaležna. Kokos ohranja vezno tkivo kože močno, čudovito vlaži kožo in preprečuje nastajanje gubic. Nanesite ga neposredno na kožo, da se ublaži videz drobnih linij ali ga uporabite dnevno na obrazu in telesu za zdrav sijaj. Uporabljate samo deviško kokosovo olje brez dodatkov in konzervansov.
8. Kuhanje pri visokih temperaturah Kokosovo olje veliko nasičenih maščobnih kislin, ne vsebuje pa transmaščob, ki so zdravju škodljive, zato je idealen za pripravo hrane pri višjih temperaturah, saj se njegova sestava ne spremeni. Če torej vaši recepti zahtevajo cvrtje pri visokih temperaturah - potem je kokosovo olje prava izbira. Medtem ko olivno olje pri zelo visokih temperaturah oksidira in začne ustvarjati proste (škodljive) radikale.
9. Zmanjšuje željo po sladkorju Namesto popoldanske sladice poskusite z žličko deviškega kokosovega olja premagati željo po sladkorju. To je zato, ker dobre kakovostne maščobe dajo več zadovoljstva od ogljikovih hidratov. Zmanjšajte vnos sladkorjev in počutili se boste manj “ izstradane”. Večina od nas se niti ne zaveda, vendar je konstantna lakota opozorilo, da se ne hranimo pravilno. Rešitev so prave maščob in beljakovin, ki lahko spodbujajo svoje energetske rezerve preden se znajdemo na vrtiljaku sladkorja.
10. Enostavna uporaba v kuhinji
Na koncu pa poskusite še tale hranljiv in z veliko beljakovinami bogat recept:
1 čajna žlička ekološke kokosove masti ali olja 1 merica mandljev ali lešnikov 1 merica ekoloških dateljev 3-4 žlice pravega kakava Kokosova moka (ekološka)

Vse sestavine daj v multipraktik, zmešaj - nato pa oblikuj kroglice npr. v velikost oreha, povaljaj v kokosovi moki. Postavi za 15 min v hladilnik in postrezi. S kongresa strokovnjakov za ultra zvok, Istanbul, december 2013 Na višini se lahko zvrti Vsako leto je v planinah več obiskovalcev. To so večinoma rekreativci vseh starosti in obeh spolov. Med njimi je veliko starejših ljudi, tudi srčnih bolnikov. Hoja v hrib je konec koncev zelo zdrava rekreacija, če srce nanjo postopoma in počasi navadimo, ne da bi ga preveč obremenili. Toda na precejšnji nadmorski višini, od 2500 metrov naprej, je zrak redkejši, v njem je manj kisika. Na to pa se ljudje odzivamo zelo različno. Najbolj nevarno je, če razvijemo akutno višinsko bolezen. Znaki so lahko blagi do zelo resni, ko pride do cerebralnega ali pulmonarnega edema, otekanja v možganih in/ali v pljučih. To se lahko zgodi pravzaprav vsakemu, četudi človeku sicer srčno žilni sistem deluje popolnoma normalno oziroma so sicer zdravi. Običajno se človek na redkejši zrak z manjšo vsebnostjo kisika navadi, organizem se temu prilagodi. Le nekateri ljudje, okrog tretjina je takih, se odzove z akutno višinsko boleznijo. Na srečo je ta večinoma blažje oblike, vendar pa človeku jasno pokaže, da mora biti pri planinarjenju zmeren. Oziroma, da se mora dvigovati počasi, postopoma. Na nedavnem letnem srečanju strokovnjakov za področje ultrazvočnih preiskav v Istanbulu, ki je ena od vej Evropskega kardiološkega združenja, je prof. Rosa Maria Bruno predstavila rezultate raziskave, s katero so ugotovili, da bi lahko s pomočjo ultra zvoka izvedeli, kdo je v večji nevarnosti za akutno višinsko bolezen. Ta je namreč lahko tudi smrtno nevarna. 34 zdravih prostovoljcev so z žičnico peljali na 3842 metrov višine v francoskih Alpah. Tam so ostali 24 ur. Približno tretjina jih je že po štirih urah razvila blage simptome akutne višinske bolezni, čeprav je bilo na normalni nadmorski višini, od koder so krenili v hrib, njihovo srčno žilno delovanje popolnoma enako kot pri drugih. Že po štirih urah na višini se je vsebnost kisika v krvi pri teh osebah precej znižala, delovanje srca pa se ni odzvalo z običajno prilagoditvijo, pač pa z zmanjšano sistolično funkcijo desnega prekata, povišal se je tudi pulmonarni arterijski tlak. Drugače povedano, potrebovali so takojšnje zdravljenje. Z novo metodo pa bi lahko odkrili, kdo je v večji nevarnosti, da se mu to zgodi. Kot rečeno, lahko se zgodi vsakemu, ki mu srce in žile na normalni nadmorski višini delujeta povsem normalno, na višini pa se to nevarno spremeni. Z odkrivanjem, kdo je bolj izpostavljen, bi lahko tem ljudem dali ustrezna zdravila in preprečili zaplete. Za preiskavo pa je treba iti na višino in tam ostati vsaj štiri ure. Zraven je treba imeti vse potrebno za merjenje saturacije kisika v krvi in prenosno ultrazvočno napravo. Oboje je precej manjši strošek kot pa ga zahteva reševanje življenja nekoga, ki je na višini doživel hud napad akutne višinske bolezni, je še povedala prof. Brunova. (mk)
Vprašalnik o poznavanju srčnih bolezni
Objavljamo vprašalnik, s katerim se boste preizkusili v poznavanju srčnih bolezni.
Rešitve pošljite na naslov: Društvo na srcu operiranih, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana s pripisom “Za nagradni vprašalnik” najpozneje do 15.2.2014. Trije izžrebanci bodo dobili praktične nagrade.
1. Če si doživel srčni infarkt, ali imaš tudi srčno bolezen?
A. Drži B. Ne drži
2. Kaj pomeni izraz miokardni infarkt?
A. Srčno popuščanje B. Srčni napad C. Anevrizma v možganih D. Vse našteto
3. Nenadna odpoved srca pomeni, da je srce
A. prenehalo utripati B. utripa nevarno počasi C. utripa s presledki D. izpušča utripe
4. Znaki srčne bolezni so lahko:
A. Omotica, oslabelost, bolečina v roki, stiskanje v prsih B. Palpitacije, kratka sapa C. Nobenih znakov D. Vse našteto
5. Srčna bolezen je v Sloveniji glavni vzrok za prezgodnje umiranje
Drži Ne drži
6. Dejavniki tveganja za srčne bolezni so:
A. Visok krvni tlak in holesterol B. Kajenje C Pomanjkanje telesne aktivnosti D. Vse našteto
7. Če se zamaši žila v srcu, povzroči infarkt. Če se zamaši žila v možganih, povzroči:
A. Migreno B. Duševno bolezen C. Možgansko kap D. Krče
8. Kdo po statističnih podatkih čaka najmanj dve uri, preden poišče pomoč, ko se začne srčni napad?
A. Moški B. Ženske C. Moški in ženske
9. Izraz srčno popuščanje pomeni, da je srce prenehalo delovati?
A. Drži B. Ne drži
10. Ljudje se lahko že rodijo s srčno okvaro
A. Drži B. Ne drži
11. Najbolj pogost tip srčne bolezni je
A. Bolezen koronarnih arterij B. Atrijska fibrilacija C. Prolaps mitralne zaklopke D. Aritmija
12. Medicinski izraz za bolečino v prsih je:
A. Angina B. Za to ni posebnega izraza C. Migotanje D. Aritmija
13. Holesterol je nepotreben, vsega se je treba znebiti
A. Drži B. Ne drži
14. Tablet za nižanje krvnega tlaka ni treba jemati, če ne čutiš nobenih težav
A. Drži B. Ne drži
15. Srčne bolezni je mogoče preprečiti
A. Drži B. Ne drži
16. Stres nima nobenega vpliva na srce in žile
A. Drži B. Ne drži
Dih jemajoč pogled iz grajskega stolpa na Podsredo


Zanimivo ogledovanje grajskega obzidja
Vodnica gradu Podsreda razlaga o zanimivi preteklosti



Predavanje na temo »Erektilna disfunkcija« v Bistrici ob Sotli


Prelisičite čas, pomladite se!

Tekst: Milka Krapež Foto: Stock exchange
Odkar človeštvo pomni, iščemo čase nesmrtnosti, čudež, ki bi ustavil čas, mleko, v katerem bi se okopali in ostali večno mladi in zdravi. Če že drugega ne, pa vsaj nekaj, kar bi čim dlje ohranjalo mladost in zdravje. Da ne bi imeli gub, napeto kožo po vsem telesu, pa tudi energijo, da bi preskakovali po dve stopnici in bili spočiti 24 ur na dan. A tega, kakor pravi znanost, ni. Malo pa si le lahko pomagamo.

Ko je leta 1990 dr. Daniel Rudman (danes že pokojni) v priznani strokovni reviji The New England Journal od Medicine objavil izsledke svoje raziskave o tem, kako bi človek lahko svoje telo pomladil za 20 let (videz in stanje telesa), so se začele žolčne razprave, češ, da je to spet prazna obljuba vrelca mladosti. In seveda, da uredniki članka sploh ne bi smeli objaviti, ker je vsebina za ljudi škodljiva.
Kajti, ker je dr.Rudman seveda navedel, s čim je delal raziskavo, so ta »napoj« hoteli vsi, ki bi radi zadržali mladost, zdravje, dobro počutje. Dr. Rudman je raziskavo delal zato, da bi videl, ali njegova predpostavka, da s spodbujanjem tvorbe rastnega hormona ( pravijo mu kar HGH, kar je okrajšava za angleški izraz human growth hormone oziroma človeški rastni hormon) upočasni staranje: zadrži mišično maso, zmanjša tvorbo maščobnega tkiva (zlasti v predelu trebuha) in prepreči degeneracijske procese staranja od zmanjševanje kostne gostote naprej. Raziskavo je delal na prostovoljcih, starih od 61 do 81 let. Polovica jih je dobivala biosintetične rastne hormone, drugi pa placebo in sicer trikrat dnevno. Po šestih mesecih se je pokazalo, da ima rastni hormon res velik vpliv: pri tistih, ki so ga prejemali, se je povečala mišična masa brez maščob, zmanjšala so se škodljive maščobne obloge v trebuhu, povečala se je kostna gostota. Z drugimi besedami: rastni hormon lahko vrača mladost.
Vprašanje za milijon
Pri mnogih dobrih odkritjih skoraj praviloma nastopi trenutek, ko je treba reči »toda«. Tukaj se nanaša na škodljive stranske učinke rastnih hormonov (čeprav so sintetični), ki so jih potem, ko so jih nekaj časa uporabljali (pa ne vedno za pomlajevanje), opustili prav zaradi škode, ki so jo sicer naredili. Vendar dejstvo ostaja: biološki procesi, ki se odvijajo v našem telesu, so lahko hitrejši ali pa počasnejši, če jih nekaj spodbuja oziroma zadržuje. Na to pa je mogoče vplivati, če te procese bolje poznamo. Medicinska znanost raziskuje kar naprej; ena od ugotovitev je, da lahko marsikaj doseže
s poznavanjem biokemije v človeškem telesu. Prav ti »drobni« procesi, ko se neka snov (večinoma s sodelovanjem ene ali dostikrat več drugih snovi) presnovi v nekaj drugega, to potem vpliva na nekaj tretjega, da se lahko zgodi nekaj četrtega, so bistveni. Čim se v tem procesu katera od teh snovi ali pa naša celica, spet pod vplivom nečesa, začne vesti drugače, se proces spremeni, začne se večje ali manjše sproščanje neke snovi, to pa vodi v različne procese. Največkrat se tako razvije neka bolezen, zelo laično razloženo. Ali pa se hitro oziroma hitreje staramo. Saj veste, nekatere ženske imajo še pri 70.letih lepo napeto kožo na obrazu, druge imajo gube že kmalu po 20.letu. Večinoma rečemo, da gre za genetiko. A na vse to lahko sami vplivamo. Vprašanje za milijon evrov je, kako, s čim, kdaj in na kakšen način.
Spodbujanje hormona na naravni način
To, kar je ugotovil dr. Rudman, kar se je zgodilo res na zelo majhnem vzorcu zgolj 12 ljudi, pa je ostalo zapisano v spominu mnogih, ki so želeli o tem izvedeti kaj več. In niso opustili upanja, da bomo našli način, kako ohranjati mladost. Predvsem pa zdravje. Za vse človeštvo je to pomembno, saj nas zdravljenje ljudi ob podaljševanju življenjske dobe vse več stane. Vpleten je torej rastni hormon, ki lahko človeka pomladi za kakšnih 20 let, trdijo nekateri oglaševalci, ki še vedno prodajajo terapije z injekcijami sintetičnega hormona. Toda na spodbujanje tvorbe hormona HGH lahko vplivamo tudi drugače. Na povsem naraven način in s tem tudi sicer koristimo svojemu telesu oziroma zdravju. Morda boste presenečeni, ker precej ukrepov poznate, niste pa vedeli, da so povezani tudi s tvorbo naravnega rastnega hormona, ki ga imamo v svojem telesu prav vsi. Na začetku, v otroštvu in dobi odraščanja, je njegova glavna naloga, da skrbi za rast telesa v celoti. V odrasli dobi pa ohranja ravnovesje v telesu, skrbi za mišice in druga tkiva, za kostno gostoto, z enim izrazom, preprečuje staranje. Težava je v tem, da se z leti sprošča vse manj rastnega hormona. Sprošča pa ga žleza hipofiza, ki tiči v možganih. Na sproščanje rastnega hormona pa je mogoče vplivati. Če se človek pošteno potrudi, ga lahko začne telo sproščati toliko, kot ga je v mladosti. A treba se je potruditi, kot rečeno.
Najvažnejša je telovadba!
Prvi ukrep je telovadba. Temu se skoraj pri nobenem ukrepu za boljše zdravje ni mogoče izogniti. V primeru, da bi bili radi mlajši, boste morali dlje od navadne telovadbe, potrebne so namreč intenzivne vaje. Najboljše je

dvigovanje uteži, pa tudi vaje za srce. Začnite najprej bolj počasi in umirjeno, intenzivnost povečajte šele, ko boste čutili, da to lahko storite. Da ne boste s prizadevanji, da bi bili videti mlajši, pristali v bolnišnici. Ko pa enkrat zmorete intenzivno vadbo (vedno s pol minutnimi presledki), delajte samo na intenzivnosti, ne na dolžini vadbe. Vadba namreč zaposli mišična vlakna, ki pomagajo naravno povečevati tvorbo rastnega hormona. Prav tako pomemben ukrep pa je spanje. Med spanjem telo počiva, vendar pa to ni vse, kar se dogaja. Tudi med spanjem se namreč sprošča rastni hormon. Velja pa tisto, kar ste verjetno že velikokrat slišali: potrebujemo od sedem do devet ur spanja. Poleg spanja priporočajo tudi smeh. Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh, ki se veliko smejejo, raven rastnega hormona poveča.
Pomagajte svojim jetrom!
Za pomlajevanje, če smemo tako reči, je zelo pomembno zdravje jeter. To pa ohranjamo tako, da zdravo jemo in se izogibamo predvsem sladkorjem vseh vrst, predelani hrani, slabim maščobam, kavi in alkoholu. Zelo veliko ljudi ima zamaščena jetra (a ne vedo za to), taka jetra pa svoje naloge ne morejo več dobro opravljati. Ker pa so jetra organ, ki se sam po sebi obnavlja, jim lahko pomagamo, da bodo potem bolje delovala. Najprej je treba poskrbeti za razstrupljanje. Pri tem je pomembna zdrava hrana, kot rečeno. Posebej je treba poudariti, da je treba popiti dovolj vode. Če ste obremenjeni s preveliko telesno težo, začnite hujšati, vendar to počnite počasi, ne na hitro in na silo. Jejte organsko pridelano hrano, veliko zelenjave iz družine križnic (zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, brstični ohrovt, na primer), dovolj vlaknin. Pomembno je, da se izogibate sladkorjem (s tem boste tudi lažje shujšali), saj sladkorji precej pripomorejo k zamaščenim jetrom. Uživati velja dodatke pegastega badlja, ki ga ponekod bolniki jedo na nasvet specialistov za bolezni jeter. Pegasti badelj ima odličen učinek na jetra. Tudi artičoka je rastlina, ki lahko pomaga jetrom. Dobro je uživati prehranske dodatke ribjega olja in vitamina E, hrani dodajati kurkumo (ali jo uživati v obliki prehranskih dodatkov), priporočljiv je še zeleni čaj.
Vse to je v pomoč jetrom.
Ko smo dobro poskrbeli za jetra (še enkrat, za zdrava jetra ne smete piti nič alkohola), nadaljujemo s prizadevanjem za preprečevanje staranja telesa. Mnogi strokovnjaki priporočajo uživanje kakovostnih beljakovin z amino kislinami, ki prav
tako spodbujajo sproščanje rastnega hormona (na primer fenilalanin, L tirozin, pa tudi arginin, ornitin, glutamin). Kakovostne beljakovine pa dobimo v mesu: pusti govedini, perutnini, ribah, divjačini. Odličen prehranski režim za upočasnjeno staranje je, na primer, paleo dieta, o kateri smo v Jani že večkrat pisali. Sicer pa je mogoče marsikatero od omenjenih amino kislin pri nas dobiti kot prehranski dodatek. Največkrat jih poznajo in uporabljajo športniki, ker jim tako pomagajo premagati večje napore. Važno je tudi, kdaj jeste. Najbolj priporočljivo je, da, na primer, zvečer pred spanjem ne jeste. Da pa si privoščite beljakovine po telovadbi, vendar je treba vmes počakati vsaj pol ure. Nikar po vadbi jesti sladkorjev! Tudi beljakovinske ploščice odsvetujejo. Boljši so kakovostni napitki. Ali pa sočen zrezek, še najbolje iz ekološko pridelanega mesa. Priporočajo pa tudi občasni post. Postili naj bi se od 12 do največ 24 ur, se pravi ves dan in vso noč oziroma, kakor se vsak sam odloči. Vadba po zaključenem postu, vendar še pred prvim obrokom, bo pomagala sproščati kar precej rastnega hormona. Na koncu lahko ugotovimo, da so nasveti, ki pomagajo upočasniti

staranje, skoraj popolnoma enaki kot nasveti za zdrav življenjski slog za preprečevanje mnogih bolezni. Kdor je zdrav, je tudi videti mlajši, njegovo telo deluje lahkotnejše, lahko si privošči večino tistih vragolij, ki jih je počel v mladosti. Podoba starejših ljudi, ki sedijo v udobnem naslanjaču in dremljejo, bo počasi izginila iz naše zavesti. Nadomestila jo bo podoba dedka, ki se prožno vzpenja v hrib, babice, ki vihti palice na sprehodu z nordijsko hojo in obeh, ki imata poln hladilnik sveže zelenjave in niti ene škatlice zdravil. Vsaj ne tistih na recept.

Začnimo dan z zajtrkom

Največja moč za ženske same je
ŽENSKA
