razložil, da je moral najprej temeljito raziskati natančno delovanje vseh srčnih zaklopk. Pa tudi vse lastnosti tkiva je moral poznati, preden je lahko razvil metodo, s katero zaklopko popravi z všitjem lastnega bolnikovega tkiva. Za to potrebuje tudi posebne inštrumente, ki jih je prav tako razvil sam. Rezultati so bili presenetljivi. Medtem ko je bilo s klasičnimi operacijami desetletno preživetje bolnikov med 55 in 70 odstotno, je z novim načinom skoraj 99 odstotno (natančno, 98,7 odstotka), kar je neverjeten rezultat. Zamenjava srčnih zaklopk je bila do zdaj namreč ena bolj tveganih srčnih operacij. Verjetno tudi zato, ker so bolniki s temi težavami skoraj praviloma precej starejši. Zgodba o povezovanju Medicorja, predvsem prof. Metke Zorc in prim. Mileta Džordževića s kirurgom inovatorjem prof. Songom je, kot je omenjeno v uvodu, posledica iskanja pomoči bolnikov in nudenja pomoči zdravnikov. Ustanovi v Konaku v Južni Koreji, kjer prof. Song dela, in Medicor v Izoli sta se povezali. Prof. Song je Medicorjevim strokovnjakom nudil svoje strokovno znanje in izkušnje in naučil prof. Džordževića svoje operativne metode. Z njegovo pomočjo so v času njegovega obiska junija 2013 v Medicorju opravili tudi prvo operacijo, popravilo mitralne zaklopke po protokolu prof. Songa. Tako je Medicor postala prva ustanova v Evropi, kjer so opravili takšno operacijo, prim. Džordžević pa prvi evropski kirurg, ki je to naredil. S tem pa zgodba sploh ni končana, saj se sodelovanje nadaljuje. Kakor je povedala prof. Metka Zorc, se bodo skupaj učili še naprej. To pa je odlična novica za naše bolnike, saj se jim z novim načinom zdravljenja obetajo boljše možnosti oziroma boljše poti do ozdravitve. O sodelovanju med južnokorejsko in našo ustanovo bomo zagotovo še poročali.
Prevare na krožniku Ste vedeli, da olivno olje, ki ga kupujete, morda ni točno tisto, kot piše na oznaki? Da morda sploh ni olivno ali, še huje, da je lahko celo zdravju škodljivo? Ali pa, da riba, ki jo kupite zamrznjeno v škatli, ni tista, kot piše na ovitku? In tudi, da med, na katerega Slovenke in Slovenci prisegamo, sploh ni tako kakovosten, kot piše na nalepki? Prevare s hrano so namreč postale vse pogostejše. Vse za več dobička. Tekst: Jožica Glažar Najbrž bo držalo, da je tega največ v ZDA, kjer vam bodo tudi spekli okusen zrezek (vsaj po njihovih merilih), ki sploh ne bo iz pravega mesa. Domiselni pridelovalci poznajo cel kup zvijač, kako prelisičiti porabnika, da bo kupil mačka v žaklju misleč, da je nabavil nekaj kakovostnega. Najbolj pogosto goljufajo pri olivnem olju, medu, ribah in raznih začimbah. Goljufije pa so možne tudi z različnimi drugimi vrstami hrane. Ena najbolj odmevnih je bila z uvozom kitajskega medu v ZDA. Američani so namreč uvažanje kitajskega medu že pred leti prepovedali iz več razlogov. Med njimi je bil tudi ta, da so ga prodajali po zelo nizkih cenah, kar je močno razjezilo domače pridelovalce. Za kupce pa je najbolj pomembna kakovost izdelkov. Kitajski med pa je vseboval antibiotike (kloramfenikol) in pesticide. Zanimivo je, da so bili uvozniki tega medu večinoma Nemci. V ZDA je prišel po zapletenih poteh, po raznih pristaniščih, kjer so ga prelepili
z drugimi nalepkami, na primer s korejskimi in ga potem od tam odpeljali v ZDA. Precej takega medu je prišlo v ZDA preko Filipinov. Toda zelo obsežna policijska akcija je goljufijo odkrila, goljufe pa spravila za zapahe. Slovenski med je kakovosten! Ob tem se bo marsikdo vprašal, kako kakovosten je slovenski med. Čebelarstvo in pridobivanje izdelkov iz čebelje lekarne sta na slovenskem tradicionalna. Naše čebele in s tem naš med so zaščitene. Pridelava medu je precej strogo nadzorovana. Ni sicer rečeno, da morda kdo kaj vseeno ne pogoljufa, vendar pa je na splošno slovenski med kakovosten. To ugotavljajo s posebnimi testi, v okviru katerih merijo, na primer, vsebnost glukoze in saharoze (če je bil dodan sladkor) ter tako imenovanega HMF, kar pomeni hidroksimetilfurfural; to je organska spojina, ki nastane z dehidracijo sladkorjev in je zelo topna v vodi. Drugače povedano, v Utrip Srca 13
