Gre za notranji odgovor na izgubo, izgub pa smo nenehno polni vsak dan, saj je svet po svoji definiciji v neprestanem spreminjanju, poln minljivosti, družba pa nas v ojačanem tempu sili v odločitve in dogodke, kjer zagotovo tudi izgubimo, pove zdravnica Urška Lunder, priznana strokovnjakinja na področju paliativne oskrbe.
M
ed najhujše izgube vsekakor sodi smrt ljubljene osebe in proces žalovanja, ki sledi, lahko pomeni priložnost za rast,ko gre za moč duše, da se prelevi v vso svojo polno obliko, a je to tudi čas, ko »srce krvavi«, ko boli vsaka celica, ko se zgubljamo v krogu žalosti in ko se nas okolica po svoje v vsem našem trpljenju včasih tudi boji.
Izražanje bolečine naj najde svoje mesto »Čeprav je žalovanje tako vsakdanje v vseh nas, pa ostaja najmanj izraženo čustvo. Kajti ob tem, ko je najbolj prisotno globoko v nas, je obenem najmanj odobravano. Stisnemo ustnice in gremo »močni« naprej. Štejejo le učinkovitost, praktičnost, nenehni razvoj in prodornost. Vesel nasmejan obraz kot v oglasih. In ni časa za postanek, za samorefleksijo, za počasen vdih in počasen izdih«
26 Utrip Srca
zapiše v svoji najnovejši knjigi dr. med. Lunder in nadaljuje:« Brez prave pozornosti za svojo žalost se gibamo med novimi doživetji in kopičimo podobne zadržane občutke, da se končno izrazijo na vse preveč nenavadne načine.«
A negativnih čustev pravzaprav ni
« Delitev čustev na pozitivna in negativna je v osnovi napačna, saj favorizira prijetna čustva, kot pozitivna ali dobra in obsoja neprijetna čustva. Takšno mišljenje nas usmerja k temu, da se slabim čustvom izogibamo, obenem pa s stalnim iskanjem prijetnih dražljajev, kot je gledanje televizije, igranje računalniških igric in nekaterimi substancami kot so alkohol in mehke droge izzvati čimveč prijetnih čustev, ki pa niso pravi odraz naše življenjske situacije. Prijetna čustva so nekakšna
duševna nagrada za vedenje, ki nas je pripeljalo do zadovoljitve pomembnih potreb in želja in so povezana s kakovostjo življenja. V nasprotju z njimi so neprijetna čustva povezana s preživetjem. Evolucijsko gledano, so se neprijetna čustva razvila iz nagona po samoohranitvi in nas motivirajo da poskrbimo zase, kadar ocenjujemo da je ogroženo naše življenje, imetje, družinski člani ali sorodniki. V kontekstu preživetja so neprijetna čustva pomembnejša od prijetnih« pove Leo Ivandič iz Šole čustvene inteligence.
Od kod strah pred žalovanjem
Leo Ivandič o strahu pred neprijetnimi čustvi meni, da ima vsak posameznik za to svoje razloge.« Razlog za odmik od nekaterih čustev lahko najdemo v pogojih, v katerih je posameznik odraščal in se razvijal. Ravnanja
