10. letnica delovanja Medicorja

10-letnica medicinskega centra Medicor v Izoli (2000 – 2010)

Uvod

Zgodovino medicine lahko opredelimo z raznimi kriterji, npr. po obdobjih, po civilizacijah, itd. Sedanji medicini pravimo sodobna. Težko bi točno opredelili njen začetek . Vsekakor se močno loči od vseh prejšnjih po mnogih značilnostih, predvsem po velikih možnostih natančnega ugotavljanja narave bolezni in po velikih možnostih uspešnega zdravljenja. Zaradi tega je sodobni zdravnik mnogo na boljšem kot njegovi predhodniki, tako glede diagnostike kot glede zdravljenja. Ni pa vse zlato kar se sveti. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Začelo se je večati število ljudi, ki so izvedeli za velike

pridobitve medicine in so množično, začeli obiskovati zdravnike. Mnogi, v pričakovanju uspešnega zdravljenja njihove bolezni in mnogi, tudi iz preventivnih razlogov. V več primerih pa se zgodba ne rešuje ugodno. Premalo je zdravnikov, da bi lahko vsem ustregli, zdravim s preventivnimi pregledi, bolnim s pogosto tehnično zahtevnimi postopki zdravljenja. V posameznih primerih se zgodi, da niso zadostne bolnišnične kapacitete.

Stanje zdravstva v Sloveniji po končani drugi svetovni vojni (1945 – 1960)

Podobno, kot v drugih evropskih državah je bilo zdravstvo po koncu druge svetovne vojne tudi v Sloveniji v težkem stanju. Število zdravnikov je bilo razmeroma majhno in oprema z d r a v s t v e n i h zavodov skromna, p o m a n j k l j i v a in stara izpred vojne. Kmalu se je pokazala nujnost povečanja števila zdravnikov in p o s o d o b i t e v opreme v bolnišnicah. Zelo veliki so bili pritiski bolnikov na zdravnike v ambulantah in velike so bile potrebe po zdravljenju v bolnišnicah zaradi posledic vojne. Stanje se je polagoma popravilo, povečalo se je število zdravnikov in povečale so se posteljne kapacitete v bolnišnicah. Ni pa šlo gladko v vseh službah in na vseh oddelkih. Zlasti se je zataknilo v panogah, ki so spričo velikega napredka medicine odpirale nove oddelke in so zato morale nastaviti nove strokovnjake

Stanje zdravstva na področju bolezni srca in žilja po končani drugi svetovni vojni

Slabe možnosti zdravljenja v vsem času vojne so močno odjeknile na področju bolezni srca. Zelo se je povečalo število bolnikov, ki so preboleli angino brez pravilnega zdravljenja ter posledično zboleli za akutnim revmatizmom z vnetjem srčnih zaklopk. Taki bolniki so skozi leta in leta po vojni prihajali na zdravljenje z znaki odpovedi srca zaradi napredovale bolezni srčnih zaklopk.. Ker nismo imeli uspešnih zdravil za zdravljenje njihove bolezni so mnogi umirali pred našimi očmi. Končno je prišel dan, ko smo izvedeli, da je bil srčni bolnik z zoženo mitralno zaklopko uspešno operiran na srcu v bolnišnici v ZDA in s tem ozdravljen. Na vsem svetu je pri vseh zdravnikih in bolnikih z obolelimi srčnimi zaklopkami nastalo olajšanje. Enako smo doživljali tudi v Sloveniji, ko je bil kmalu za tem operiran pri nas prvi bolnik zaradi zožene mitralne zaklopke. Odprla se je nova era zdravljenja srčnih bolnikov z operativnimi posegi na zaklopkah. Kmalu se je izkazalo, da so pred operacijo srca, v izogib zapletom med in po operaciji srca, potrebne natančne preiskave. Nalogo so pri nas kmalu prevzeli kardiologi

na Interni kliniki v Ljubljani in po končanih pregledih bolnike premeščali na Kardiokirurški oddelek Kirurške klinike v Ljubljani, edine ustanove v Sloveniji kjer so lahko opravljali srčne operacije. Zadovoljstvo in veselje sta vladali kratek čas. Kmalu se je pokazalo, da so kapacitete kardiokirurškega oddelka mnogo premajhne, da bi njihovi kardiokirurgi sproti operirali vse bolnike , otroke s prirojenimi srčnimi napakami in odrasle z bolnimi zaklopkami. Začele so se daljšati »čakalne« dobe. Sodu je izbil dno nov program kmalu po letu 1970, program operacij srčnih žil. Stanje je kazalo biti brezizhodno, mučno. Zdravniki kardiologi z veliko empatijo do svojih bolnikov z »zvezanimi rokami«, kardiokirurgi preobremenjeni z vsakdanjimi programi, v nemogoči situaciji, da bi rešili prostorski problem in povečali operativni program. Sledili so dramatični sestanki, vedno bolj so se kvarili odnosi med kardiologi in kardiokirurgi, skratka po letu 1975 je vse začelo postajati vedno manj vzdržljivo. Prišel je čas, ko so se v napore za širitev kardiokirurške službe vključili tudi pripadniki civilnih društev, posamezni laiki, splošni zdravniki, internisti, politiki. Živa je bila zahteva, da se vsaj poveča število kardiokirurgov s perspektivo, da bi sčasoma ustanovili Inštitut za kardiovaskularne bolezni, v katerem bi skupno delovali kardiologi, kardiokirurgi in rentgenologi. Med najbolj prizadevnimi v teh naporih so bili prof. dr. Josip Turk, prof. dr. Miran Kenda, prof. dr. Borut Pust, prof. dr. Radivoj Osvald, doc. dr. Tone Gabrijelčič, prof. dr. Aleš Žemva, prof. dr. Vraspir Olga Porenta, prof. dr. Metka Zorc, prof. dr. Ruda Zorc, g. Marko Prepeluh, prof. Katja Boh, prof. dr. Dušan Keber, prof. dr. Ninoslav Radovanović in še bi lahko našteval. Dne 2. oktobra 1981, smo sestavili pismo naslovljeno na številne ustanove (strokovne in politične) s predstavitvijo možnih poti za rešitev problema nezadostnega števila kardiokirurgov na Kardiokirurški kliniki v Ljubljani in posteljnega fonda za bolnike predvidene za srčne operacije. Na vodstvo Kardiokirurške klinike sem nesel pismo osebno. Naš trud je, žal, ostal brez odziva. Začutili smo, da smo v naši viziji preuranjeni in, da moramo počakati na bolj primeren čas. Zgodilo se je nepričakovano. Mlada kolegica, tedanja specializantka iz kardiologije, sedanja prof. dr.Metka Zorc ni klonila. Preveč hudo jo je prizadel odklon družbe do stiske srčnih bolnikov. Doživela je moč zdravniškega poslanstva in sklenila vložiti vse svoje sile da jim pomaga. Zbrala je ob sebi somišljenike in privržence, sorodnike in znance, skratka vse, ki so bili pripravljeni ji pomagati, da bi našli pot kako skrajšati čakalne dobe za operativne posege na srcu. Leta 1996 so se ji ponovno pridružili mnogi od navedenih somišljenikov z organizacijo okrogle mize skupaj z ministrom za zdravje doc. dr. Božidarjem Voljčem. Tudi tokrat brez pozitivnega rezultata. Dr. Zorčeva je, kljub temu, začela dobivati vtis, da se stanje le premika v korist njene vizije ustanovitve samostojne bolnišnice, v kateri bi opravljali zahtevne diagnostične preiskave vrhunski klinični strokovnjaki iz Kliničnega centra v Ljubljani in drugi (med njimi prof. dr. Marko Noč, prof. dr. Andrej Cijan, dr. Branko Cvetičanin, dr. Miladin Djordjević, dr. Ruda ZorcPleskovič, g. Vladimir Petek). Za sabo je že imela prof. dr. Ninoslava Radovanovića, pripravljenega za sodelovanje. Ne nazadnje ji je bil v veliko moralno podporo in konkretno pomoč svetovno sloviti prof. dr. René Favaloro iz Argentine. Kocka je padla. Leta 2000 je prof. dr. Metka Zorc začutila, da je čas dozorel, da s svojimi sodelavci in podporniki ustanovi Medicinski Center »Medicor«. Letos je jubilejno deseto leto obstoja ustanove. Gospe prof. dr. Metki Zorc čestitam za uspešno smeli podvig z željo, da bi še nadalje »njena« ustanova uživala sloves visoko strokovne ustanove in ustanove v kateri je skrb za humanost do bolnikov na prvem mestu.

MC MEDICOR, ustanova, ki so jo ustanovili slovenski srčni bolniki, skupno s skupino slovenskih kardiologov, na čelu s prof.dr. Metko Zorc, prim. dr. Miladinom Đorđevićem in ob sodelovanju akad. prof.dr. Ninoslava Radovanoviča, predstavlja danes tretji slovenski srčni center za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Uspešno deluje že sedmo leto.

Zavedamo se, da smo opravičili zaupanje slovenske javnosti, saj danes predstavlja ustanova varen »dom« slovenskih srčnih bolnikov. V zadnjih letih smo poleg srčne kirurgije uspeli razviti tudi druge oblike zdravljenja bolezni srca in ožilja. Ustanova je razdeljena v tri dele:

hospitalni del, ki se nahaja v prostorih Splošne bolnišnice Izola (MC MEDICOR Izola); ambulantna dejavnost, ki se nahaja v Centru Ledina, Kotnikova 5, v Ljubljani; novi Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo, ki nosi ime našega učitelja prof. dr. Josipa Turka;

Ustanovi sta tesno povezani in omogočata, da zdravljenje poteka hitro in učinkovito. Poleg vseh ambulantnih pregledov, izvajamo v Ljubljani tudi vso neinvazivno diagnostiko:

ultrazvočne preiskave srca ultrazvočne preiskave ožilja ultrazvočne preiskave ven glave in vratu ultrazvočne preiskave trebušnih organov obremenilna testiranja 24-urno merjenje krvnega tlaka

Predstavitev našega srčnega centra MC Medicor

Hospitalni del ustanove MC MEDICOR Izola opravlja vse vrste diagnostičnih in terapevtskih posegov na srcu in ožilju:

Invazivne diagnostične posege na srcu - koronarografije Invazivne diagnostične posege na ožilju – angiografije Novo metodo diagnostike CT koronarno angiografijo in CT periferno angiografijo Vstavljanje žilnih opornic v koronarne arterije in arterije vratu ter spodnjih okončin Zdravljenje prirojenih srčnih hib (PFO, ASD) skozi transkateterski pristop Vse vrste operacij srca: operacije na koronarnem ožilju, operacije na zaklopkah, operacije na aorti in velikih krvnih žilah, operacije srčnega popuščanja in posebne metode zdravljenja (endarteriektomija koronarnih arterij) ter RADO operacije Vstavljanje trajnih električnih vzpodbujevalnikov Vse vrste operacij na ožilju (arterije in vene)

V mesecu septembru letošnjega leta smo se poleg zdravljenja bolezni srca in ožilja posvetili tudi zdravljenju posebnega bolezenskega procesa ven glave in vratu pri bolnikih z multiplo sklerozo. Oblikovali smo Center za multiplo sklerozo pod vodstvom prof. dr. Mira Denišliča, izjemnega strokovnjaka na področju nevrologije. Verjamemo, da bomo pomagali mnogim bolnikom, da bomo zmanjšali invalidnost in jim olajšali življenje. bolezni srca in ožilja, ki bodo prav gotovo koristili vsem prebivalcem naše dežele. Verjamemo in želimo, da skupno ustvarjamo zdravstveni sistem, ki bo učinkovit in enako dostopen za vse. Dosegljivi smo ob vsakem času, zato vam posredujemo tudi naše telefonske številke:

AMBULANTNA DEJAVNOST – naročanje: •vodja administracije Mojca Luznar: 01-432-21-52 •sestre Mija, Branka in Tanja: 01-234-00-30 •administratorke Anita Bogdanovič, Tanja Pirc in Tanja Sitar: 01-234-00-32

MC MEDICOR Izola: •izvršna direktorica klinike Jasmina Grahovac: 05-662-55-18 •glavna sestra klinike Milica Macanović: 05-662-55-17 •tajnica Ljiljana Popović: 05-662-55-15

CENTER ZA PREVENTIVNO KARDIOLOGIJO IN REHABILITACIJO PROF. DR. JOSIP TURK: •glavna sestra centra Milena Milikić: 05-662-55-32 CENTER ZA ZDRAVLJENJE MULTIPLE SKLEROZE IN DIAGNOSTIKO VENSKEGA SISTEMA GLAVE IN VRATU:

•predstojnik centra prof. dr. Miro Denišlič •tajnica Ljilja Popović: 05-662-55-15

Vso pozitivno energijo smo usmerili tudi v razvoj novih programov za preprečevanje