Ohranimo zdravo in mlado srce

Včasih nam veselo poskoči, včasih nas stisne, včasih srečno hiti ljubljeni osebi naproti, včasih v strahu divja, včasih nam presenečeno za hip obstane... Naše srce.

Marija Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh.

Čutimo ga vsi, mladi in stari. Nanj z voljo ne moremo vplivati in ‘’tiktaka’’ kot se mu zljubi in dokler samo hoče; lahko pa nanj vplivamo s čustvi... Toda, je mogoče s hrano vplivati na dobro ‘’kondicijo’’ te najdragocenejše mišice?

Srce je motor življenja, najdejavnejša mišica v telesu in sestavljena iz izredno trdnega tkiva. Za delo potrebuje veliko energije, veliko hranilnih snovi in kisika. Tako, kakor vse naše telo in vsi drugi organi, je tudi srce sestavljeno iz celic. In v vsaki celici je v povprečju tisoč mitohondrijev, nekakšnih zgorevalnih komor, kjer se ustvarja energija. Znanstveniki so ugotovili, da hrana neposredno vpliva na število mitohondrijev in ribosomov; ti zagotavljajo telesu lastne beljakovine. Z napačno prehrano se sčasoma zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah. Posledica je srčno popuščanje. Srce potrebuje približno 70 različnih snovi, od aminokislin, prek glukoze, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov, mineralov do encimov in hormonov. In to 24 ur na dan, ponoči in podnevi, torej – nenehno!

Značilnosti prehrane, ki varuje srce:

Prvič:

hrana mora vsebovati dovolj beljakovin, in sicer iz rib, jagnjetine, govedine, perutnine, iz mleka, mlečnih izdelkov in soje. Pri tem moramo paziti, da bo v želodcu ustrezna kislost, da se bodo lahko te beljakovine razgradile do aminokislin. Zato dodajajmo limonin sok, peteršilj, koščke melone, brusnice, olive in beluše.

Drugič:

srce ljubi barve! Zato uživajmo dovolj antioksidantov. Ti so v korenju, papriki, pekočih feferonih, čiliju, paradižnikih, lubenici, špinači, blitvi, kolerabi, v melonah, bučkah, jajčevcih, rdeči čebuli, borovnicah in drugem jagodičju, pa tudi v grozdju, zlasti rdečem. Ta živila preprečujejo mašenje arterij in aterosklerozo ter delujejo protivnetno.

Tretjič:

srce potrebuje čebulnice (česen, čebula, por, drobnjak) in začimbe (ingver, kumina, kurkuma in

klinčki, majaron, timijan, meta), ki so stara ljudska zdravila proti strjevanju krvi in znana kot dobrohotno delujoča na srce.

Četrtič:

srčna mišica mora imeti pravilno vsebnost kalija, natrija, kalcija in magnezija. Srce potrebuje zlasti veliko magnezija in kalcija, saj preprečujeta odmiranje srčnih celic; magnezij ščiti tudi pred poapnenjem in poškodbami. Če je v organizmu premalo kalija, zastaja natrij, kar ima za posledico višji krvni tlak. Nasprotno, dovolj kalcija znižuje krvni tlak. Pri preveč delujoči ščitnici, kar opazimo kot močno »razbijanje srca«, pomaga dopolnjevanje prehrane

s kalcijem in pitje metinega čaja.

Petič:

za zdravo srce potrebujemo dovolj vitaminov B kompleksa, posebej še vitamina B6 in B12 ter folne kisline. Vsi trije imajo nalogo razgrajevanje amino- kisline homocistein (izocistein), ta namreč spodbuja aterosklerozo. Po neki nemški raziskavi bi lahko preprečili kar polovico infarktov, če bi uživali dovolj folne kisline in vitaminov B kompleksa.

Šestič:

nenasičene maščobe so pravo varovalo za srce (omega- 3, omega6, omega- 9 ). Prav nasprotno pa so nasičene maščobe, ki naj jih bo v prehrani čim manj. Razmerje med omega-6 in omega3 maščobnimi kislinami mora biti 4:1 in ne skoraj 20:1, kot kažejo rezultati raziskav prehranskih navad sodobnega človeka.

Sedmič:

vitamin E je vsestranski vitamin mladosti in znižuje tveganje za nastanek srčnega infarkta, zmanjšuje škodo po njem, preprečuje da bi se LDL oprijel žilnih sten in zamašil žile. Zato je olje pšeničnih kalčkov tako koristno, saj je med vsemi živili prav v kalčkih največ naravnega vitamina E. Ta je vedno sestavljen iz 4 tokoferolov in 4 tokotrienolov. V dragoceno pomoč mu je mineral selen. Če ga primanjkuje, začne popuščati srčna mišica. Naravni vitamin E je tudi v lešnikih, mandeljnih, sočničnih semenih in arašidih; selena je veliko v morski hrani (školjke, raki, tunina), brazilskih in indijskih oreških, jurčkih in soji.

Osmič:

pitje vode. Ta je za pravilno delovanje srca zelo pomembna. Če pijemo dovolj vode, celice delajo dobro, saj voda uravnava njihovo prostornino in tudi volumen krvi v obtoku. Več krvi pomeni več hrane, več kisika..

Predno se posvetimo sredozemski prehrani, naštejmo nekaj izkušenj iz drugih predelov sveta. Raziskovalci so ugotovili, da so na Japonskem in Filipinih, v Indoneziji in Kongu, srčni infarkti razmeroma redek pojav. Menijo, da zato, ker ljudje uživajo razmeroma malo nasičenih maščob in veliko nenasičenih maščob. Značilni skupni imenovalci so: riž, skuta in solata. Riževe jedi ohranjajo arterije ‘’mlade’’! Britanski raziskovalci so na Kitajskem ugotovili, da so uživalci zelenega čaja imeli manj brazgotin na ožilju, saj je v zelenem čaju flavonoid katehin, ki krepi žile in preprečuje strjevanje krvi. Švedski strokovnjaki so na Tajskem ugotovili, da imajo podobno funkcijo pekoči feferoni, kjer jih Tajci uživajo kot začimbo in celo predjed. Ostri feferoni ali pa čili naj bi imeli to sposobnost, da bi že v pol ure odpravili strdke v krvi. Mar je torej čudno, da imajo na Tajskem najmanj zamašene žile?! V Indiji so naredili poskus z maslom in smetano ter z obrokom čebule. Prav slednja je ustavila nastajanje strdkov, ki se je sicer pokazalo tedaj, ko ob maslu in smetani čebule niso uživali. V praksi to pomeni, da škodo, ki bi jo napravila nasičena maščoba, lahko popravimo že z uživanjem 100 gramov čebule, kar je ena do dve čebuli na dan. In, kar je zelo pomembno, pri čebuli je vseeno, ali je surova ali kuhana ali pečena, le da ni prežgana. Temeljno načelo: uživajmo čebulo vedno, ko jemo nasičene maščobe! Podobno funkcijo ima tudi česen. V Rusiji velja, da vodka z dodatkom česna pospeši krvi obtok. V Indiji, Nemčiji in Veliki Britaniji so dokazali, da je moč že z dvemi ali tremi stroki česna občutno podaljšati strjevalni čas krvi in s tem preprečiti krvne strdke. Tudi tu velja, da se protistrjevalni učinki česna s termično obdelavo ne zmanjšajo, marveč celo povečajo. Kot zanimivost naj povem strarogrški recept za bolezni srca: strt česen, zmešan s sirom feta, paradižnikom in oljčnim oljem. Na Danskem so ugotovili, da imajo podoben učinek klinčki, ingver, kumina in kurkuma. Zlasti klinčki naj bi imeli večji učinek kot aspirin, saj vsebujejo eugenol. >>

>> Močnejši kot sintetični antikoagulans naj bi bil tudi ingver, ki vsebuje gingerol. To zlahka upoštevajo vse gospodinje, ki bodo to jesen kuhale marmelado: vanje preprosto vmešajo ingver v izdatnih količinah.

Sredozemska prehrana blagodejno vpliva na srce:

Najbolj znana je grška, italijanska, španska in južnofrancoska prehrana. Skupna značilnost je uživanje veliko morske hrane: rib in školjk, potem veliko paprik, tudi pekočih, paradižnikov, bučk, kumar, artičok,

špinače, blitve, brokolija, zelene in korenja, veliko fižola, leče, riža, polnovrednih žit in ovsa. Ne branijo se niti perutnine, manj pa uživajo rdečega mesa kot v celinski Evropi. Prav zelena je bila omenjena že 200 pr.n.št. kot zdravilo proti visokemu pritisku. Skupna značilnost je tudi splošna in velika uporaba oljčnega olja ter zelo malo ali nič drugih rastlinskih olj. Bolj kot mleko cenijo jogurt ali osvežilno kislo mleko, skuto, kefir, pinjenec in sirotko. Ena izmed značilnosti je tudi pravo bogastvo začimb: timijan, kapre, ostra paprika, rožmarin, bazilika, meta, žajbelj, česen, čebula, melisa, zelene olive in lovorov list. Meso ponavadi pečejo na žaru ali ga kuhajo v obarah z veliko zelenjave in izdatno začinjenih s prej omenjenimi začimbami. Jedi pokapajo z limoninim sokom, ki ga uporabljajo tudi pri solatah skupaj z oljčnim oljem in balzamičnim kisom. Zanimive so sredozemske sladice: te so iz veliko grozdja, jabolk, limon, limete, pomaranč in grenivk, breskev, fig, sliv, pa tudi jagodičja, zlasti robidnic. Poznajo bela in rdeča vina, a v južnem delu raje uživajo bela

vina. Za Francijo in delno tudi Italijo in Španijo to ni pravilo, saj imajo tudi izvrstna rdeča vina. Za celinsko Francijo bi težko rekli, da je njihova prehrana povsem mediteranska, čeprav uživajo razmeroma veliko rib, a tudi veliko rdečega mesa in nasičene mastne hrane. Toda zraven nje pijejo rdeče vino.

Gotovo ste že slišali za tako imenovani ‘’francoski paradoks’’. Kljub uživanju mastne hrane, nimajo toliko bolezni srca in ožilja, kot bi pričakovali. Te bolezni naj bi preprečevali prav flavonoidi in tanini ter snov, imenovana resveratrol v lupini rdečega grozdja in v vinu. Je nekakšen naravni fungicid, obenem pa preprečuje strjevanje krvi in poškodbe žilne stene.

Rdeče vino, sok in grozdje so po splošnem francoskem prepričanju, pa tudi po prepričanju znanstvenikov nekakšno naravno zdravilo. Za sredozemsko prehrano je značilno uživanje uravnoteženih obrokov. Ti sicer vsebujejo maščobe, obenem pa mnogo žaščitnih snovi v sadju in zelenjavi, torej antioksidantov. To je še toliko bolj očitno pri francoski prehrani, saj je ta bogata tudi s pregrešnim maslom. Prav ti antioksidanti so tisti, ki preprečujejo poškodbe žilne stene, ki so izvor bolezni srca in ožilja.

Ali pretirano soljenje škodi srcu?

Tu si strokovnjaki niso enotni. Gre za to, da morajo biti minerali kalij, natrij in kalcij v pravem medsebojenm razmerju. Sol je za življenje nujno pomembna. Če povečamo vnos soli, torej NaCl, se poveča kislost celičnega okolja, kar ščasoma okvari DNK. Dieta brez soli po najnovejših dognanjih ne vodi v trajno zmanjšanje visokega krvnega tlaka, če ne upoštevamo tudi kalija in kalcija. Kalij odvaja tekočino iz celic, kalcij pa odplavlja odvečni natrij in uravnava razmerje med kalijem in natrijem. Po drugi strani pa pretirano vnašanje soli okvarja žile. Priporočljivo je torej poleg zmernega soljenja z natrijevo kuhinjsko soljo še uživati živila, bogata s kalijem. To so banane, marelice, kakiji, orehi, fižol, peteršilj, špinača, soja in kruh z rženimi otrobi.

Kako sladkor vpliva na srce?

Predvsem rafinirani sladkorji so tisti, ki se med prebavo v našem telesu spremenijo v maščobe. Za srce je zdravo uživati le kompleksne ogljikove hidrate, to so stročnice (fižol, leča, čičerika) in polnovredna žita (oves, ajda, rž, riž). Vlaknine v žitih so pomembne tudi pri težavah s holesterolom. Že 170 gramov kuhanega fižola zniža holesterol za