Revija Tabor 1999/12

Vodni{ki te~aji

V ~asu jesenskih po~itnic so po Sloveniji potekali vodni{ki te~aji. Naj{tevil~nej{ega sta skupaj organizirala Celjsko-zasavsko in Dolenjsko obmo~je. Na njem je sodelovalo 38 udele`encev. Poleg tega je vodni{ki te~aj organiziralo tudi Severnoprimorsko obmo~je (21 udele`encev) in Mariborsko obmo~je (13 udele`encev). Razveseljiva novica prihaja tudi s Koro{kega obmo~ja, kjer so na Lovrencu na Pohorju organizirali vodni{ki te~aj za 25 bodo~ih vodnikov. Te~ajniki omenjenih te~ajev se bodo sre~ali {e enkrat na drugem delu (vikend te~aj) predvidoma v zimskem ~asu.

Video iz Velenja

V jesenskem ~asu je iz materiala posnetega na slovenskem zletu popotnic in popotnikov v Velenju nastal videozapis "Spomin na tiste son~ne dni." Re`iser Tadej Pugelj je v dvajsetih minutah zbral nekaj utrinkov, ki so se vsem udele`encem zapisali v trajen spomin. Pri pripravi materiala, ki je nastal na dolenjski televiziji Va{ kanal, sta sodelovala tudi Irena Vide in monta`er Jurij Mo{kon. Videokaseto VHS formata lahko za 3.000 tolarjev skupaj z ovitkom kupite v Zadrugi ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani.

Imenovan organizacijski odbor

MOOT-a

Izvr{ni odbor ZTS je na 35. seji imenoval organizacijski odbor, ki bo koordiniral priprave udele`encev iz Slovenije na 11. Svetovnem skavtskem MOOT-u v Mehiki. Za vodjo organizacijskega odbora je imenovan Matej B. Kobav, iz komisije za program sta imenovana Emil Mumel in Andrej Rutar, v odboru pa bodo sodelovali {e predstavnik Komisije za mednarodno dejavnost, in predstavnik, ki ga bodo udele`enci izbrali sami.

Nov na~elnik KOJA

Komisija za odnose z javnostmi je dobila novega na~elnika. Do naslednjih volitev bo to funkcijo opravljal Igor Bizjak, sicer tudi ~lan uredni{tva revije Tabor. Mateja [u{ter{i~ Dimic, dosedanja na~elnica za to podro~je, je postala mamica in bo tako ve~ ~asa posvetila vzgoji svojega nara{~aja.

Lu~ miru iz Betlehema

V skladu s skavtskimi idejami `elimo z osebnimi stiki pripomo~i k premo{~anju mej in pregrad med narodi in ljudmi ter tako ustvariti pogoje za mirno skupno bivanje brez strahov za razli~ne rase, religije, kulture in politi~ne ideologije. Z Dunaja bomo plamen v Slovenijo prinesli predstavniki ZTS in ZSKSS. Lu~ko bodo ljudje dobre volje razna{ali po celi Sloveniji, prireditev ob prihodu v Slovenijo pa bo potekala 18.12. zve~er v Mariboru. V nedeljo bo v Ljubljani pred Magistratom ob 10. uri osrednja slovesnost. Pridite, pri`gite plamen in ga ponesite v ~im ve~ slovenskih domov.

Razpis volitev

Leto 2000 je za ZTS volilno leto. Delegati skup{~ine (na~elniki in stare{ine rodov in ~lani stare{instva) bodo konec oktobra (28.10.2000) volili stare{ino in na~elnika ZTS, ~lane izvr{nega in nadzornega odbora ZTS ter ~lane ~astnega razsodi{~a ZTS.

^im ve~ novih ustvarjalcev revije Tabor

"Moj na~rt dela v letu 2000 bo temeljil predvsem na povabilu ~im ve~ novih ustvarjalcev," je v letnem na~rtu revije Tabor za naslednje leto zapisal dosedanji odgovorni urednik revije Tabor Matija Tonejc. Izvr{ni odbor mu je poveril {e en mandat za vodenje uredni{ke politike, s tem pa obvezal, da bo Tabor s svojimi prilogami Medo in Gozdovnik {e izdatneje pripomogel k izvajanju taborni{kega programa.

vsebina

uvodnik

6 ^UJ ^UJ ^UJ ^UJ ^UJ

Na predve~er ~arovnic, 30. in 31. oktobra, so se v taborni{kem domu Rodu Franca Le{nika zbrali dogodiv{~in, dru`enja in izmenjave znanj `eljni vodniki in na~elniki mariborskega obmo~ja. Pri{li so na akcijo poimenovano z avtohtono {tajersko besedo: “^UJ!”. 12

K K K K K up U up U up U up U up U ljanik '99 ljanik '99 ljanik '99 ljanik '99 ljanik '99

Na{i jugovzhodni sosedje so od 8. do 10. oktobra organizirali orientacijskoolimpijsko tekmovanje na otoku Veruda. To obliko tekmovanja bi najla`e primerjali z na{im ROT-om, vendar brez bivakiranja, kateremu dodamo {e discipline mnogoboja in seveda {portne aktivnosti. 28

Naj `e gre mimo

Pretirano navdu{enje ob prehodu v novo leto s ~udovito okroglo {tevilko je {lo `e skoraj ~ez rob. Kot da se ne bi mogli odlo~iti, da bomo vsako leto izbrali datum (npr. 22. april!) in rekli, da bo po njem vse bolj{e in druga~e. In ~eprav to pi{em, se bo Tabor v novem letu res spremenil. Pa ne zato, ker bi bila {tevila 2000 sama po sebi tako ~arobna, da bi morali nujno nekaj spremeniti, da bi bili taki kot ostali, ampak zato, ker se mi zdi, da lahko Tabor z rahlo spremenjeno podobo in vsebino {e bolj pribli`amo tebi in vsem ostalim, ki ga berete.

"Pot v prihodnost bomo za~rtali skupaj," je bila vodilna misel, ki jo je bilo za~utiti med udele`enci jesenskih posvetov, ki so jih po obmo~jih z veliko mero odgovornosti izpeljali na~elniki obmo~ij s svojimi pomo~niki. 34

T T T T Test gor est gor est gor est gor est gor ilnik ilnik ilnik ilnik ilnik o o o o o v v v v v

Kon~no sem se lotil pravega testa opreme.Vendar pa vseeno ne bo ~isto pravi, ker sem testiral le Primusov kuhalnik, ki smo ga dobili pri Tehnounionu. Za primerjavo sem testiral {e dva kuhalnika iz moje zbirke: Plein Air in Camping gaz – Bleuet 206.

44

Vsebina L Vsebina L Vsebina L Vsebina L Vsebina Letnik etnik etnik etnik etnik

Pregled vseh ~lankov, objavljenih v reviji Tabor v letu 1999.

a a a a a

Reporta`e {e vedno ostajajo na prvem mestu: ^UJ, obisk pri ju`nih sosedih, poro~ilo z obmo~nih posvetov in {e Utrip Slovenije. Za strokovnost je poskrbljeno – Astronomija, test opreme (poglobljeni test gorilnikov) in rubrika Iz prve roke.

^e ste kak{en ~lanek pozabili prebrati, ali pa bi si radi osve`ili spomin, vam bo v pomo~ kazalo letnika 1999, kjer so po kategorijah razvr{~eni vsi ~lanki v reviji Tabor v letu 1999.

Sre~no novo leto, kjerkoli `e boste!

uvod

Matija Tonejc

O O O O O bmo~ni posv bmo~ni posv bmo~ni posv bmo~ni posv bmo~ni posv eti eti eti eti eti

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Urednici prilog Medo in Gozdovnik: Polona Robida, [pela Novak

Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael

Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta

Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej

Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/300-0820, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.

Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500

SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

mnenje mnenje

Strokovno ali ne?

K temu razmi{ljanju me je spodbudil uvodnik Matije Tonejca v Taboru 11/99, v katerem je odgovorni urednik na~el ve~no vpra{anje, ki se v Taboru pojavlja vsaj zadnjih deset let - ali objavljati strokovne prispevke ali ne. Spomnim se, ko sva (najve~krat) s Franetom Merelo hodila na posvete programskih komisij, kjer smo se pogovarjali o tem, kak{en naj bi bil Tabor oziroma kak{en bi moral biti, da bi bil bolj zanimiv za bralce. Lepe `elje in dobre ideje so se potem sicer najve~krat ustavile, ker ni bilo dovolj pi{o~ih ~lanov komisij, saj smo morali avtorje ponavadi poiskati kar sami.

Dolgo let je veljalo nepisano pravilo, da delamo Tabor predvsem za vodnike, s prihodom Malusa in njegovih idej pa smo posku{ali delati za vse kategorije - od M^-jev dalje. Velik korak naprej v tej smeri je Tabor seveda storil z uvedbo Medota in Gozdovnika, ki pa sta morda prevzela vso dozo strokovnosti ~lanov uredni{tva in zunanjih sodelavcev, saj v Taboru v zadnjem ~asu prebiramo predvsem reporta`e z akcij.

Menim, da je bilo v preteklih letih, ko sem tudi jaz bolj aktivno "uradoval" na Parmovi 33, najbolj{a klima okrog Tabora takrat, ko smo imeli vsega po malem. V prid ve~je strokovnosti pa govori tudi podatek, da je ve~ina Taborovih naro~nikov {e vedno "starih" tabornikov in prijateljev taborni{tva, ki jih prav gotovo zanima, kako se stroke zdaj lotevajo mlaj{i. Kak{en nasvet pa bo pri{el prav tudi vodnikom, ~eprav lahko vse najdejo v priro~nikih.

P.s.: V Taboru smo na ta na~in velikokrat pomagali vodnikom pri njihovem delu, ~eprav so nekateri opozarjali, da na ta na~in podpiramo lenobo. Sicer se pa spomnim, da je bilo na{emu nekdanjemu guruju Milku Okornu, sedanjemu na~elniku ZTS, vseeno, zakaj smo kot vod {li v naravosamo da smo {li. Cilj torej opravi~uje sredstva in ~e bo Tabor s "podpiranjem lenobe" oziroma pogostej{em objavljanju strokovnih ~lankov pomagal k bolj{emu vodni{kemu delu, je pa~ vse v redu. Le pisce bo treba izbrskati, saj se sami ne bodo javili v kak{nem zavidljivem {tevilu.

Igor Drakuli~

Podari del sebe

Krvodajalske akcije Rde~ega Kri`a Slovenije v decembru

Ljubljana6., 17. in 31. 12.

Nova Gorica7., 8., 9., 10., 13., 14. in 15. 12.

[marje9. 12.

Lenart v Slov. goricah10. 12.

Pesnica pri Mariboru13. 12.

La{ko II.14. in 16. 12

Ljubljana - Univerza16. 12.

Voli~ina16. 12.

Sladki vrh17. 12.

@alec21. 12.

Vrhnika22. in 23. 12.

Se`ana24. 12.

Velenje24. 12.

Selnica ob Dravi27. 12.

Cerknica28. 12.

Sevnica29. in 30. 12.

Medvedi padajo

Slovenski kmetijski minister ima kar precej{njo mo~. Tako veliko, da lahko podpi{e uredbo o izrednem odstrelu medvedov. Strokovnjaki, ki naj bi dolo~ili, koliko rjavih medvedov bo kon~alo kot preproga pred kaminom torej nimajo prav. Medvedov je preve~ in pika.

Bo uredba obstala, ali jo bodo preklicali, je postranska stvar. Dejstvo je, da medvedi `e padajo. In to po politi~ni liniji.

Tole mnenje je rahlo politi~no obarvano. Tistim, ki boste zavpili, da smo taborniki apoliti~ni, se opravi~ujem. Predlagam, da pozabite na barvo ministra. Pozabite, da je sploh minister. Naj nam bo ta primer v poduk, kaj se lahko zgodi, ~e se laiki ukvarjajo s stvarmi, o katerih ne vedo dovolj.

Primo` Jarc - Jajo

reporta` a

a ti sploh ve{, kaj je to?

^uj, Na

predve~er ~arovnic, 30. in 31. oktobra, so se v taborni{kem domu Rodu Franca Le{nika zbrali dogodiv{~in, dru`enja in izmenjave znanj `eljni vodniki in na~elniki mariborskega obmo~ja. Pri{li so na akcijo poimenovano z avtohtono {tajersko besedo: “^UJ!”. Rde~a nit leto{njega, kronolo{ko gledano drugega ^UJ, je bila organizacija zanimivih dru`inskih in rodovih akcij.

Za~etnim pozdravom v soboto zjutraj je sledil kratek uvod in razglabljanje. Udele`enci so se hitro strinjali, da enoli~ne in nedomiselno organizirane akcije ne pritegnejo pozornosti svoje ciljne populacije, kakor tudi, da ta problem ni neznanka v nobenem rodu. Sklenili so odlo~no ukrepati.

Haza - G.O. ^UJ (glavna organizatorka, op.p.) je vse prisotne ob pomo~i strokovnega sodelavca in animatorja - Te`kega - skozi igro razdelila v tri naklju~no sestavljene mo`ganske truste, ki so bili zadol`eni za pripravo posamezne akcije: eni za PP, drugi za M^, tretji za GG. In tuhtajo~ so se udele`enci raz{li… do nadaljnjega (kosila).

Zakaj bi se samo M^-ki zabavali ob premagovanju ovir?

Vsi sodelujo~i so se trudili biti “naj M^-ki”.

Miklav` nas je v svojem kraju toplo sprejel

G.O. je z iskricami v o~eh koordinirala dogajanje

Vsaka skupina je izdelala na~rt akcije in z namenom prakti~nega preizkusa so `eleli simulirati potek vsake izmed njih. Pri tem so ~lani skupine igrali vlogo vodnikov, ostali pa ~lane ustrezne starosti. Pripravljala se je izvirna zabava.

Kako lepo je biti M^{koda da so ti {e premladi, da bi se tega zavedali.

PP

Osnovno na~elo “PP skupine” je bilo, da se tudi taborniki ob~asno prenasitijo klasi~nih taborni{kih ve~erov s kitaro, ponavljajo~imi se ske~i in vici M^-kov. Zato so pripravili “karaoke ve~er” in ga popestrili z mno{tvom dru`abnih iger in dvema ske~ema (ki jih niso izvajali simulirani M^-ki). Taborni ogenj je bil sicer odsoten, so ga pa u~inkovito nadomestili umetni{ko oblikovani soji sve~.

Po~itek te kratke no~i (pono~evanja seveda nismo zaklju~ili s prekratko simulacijo tabornega ve~era) je bil grdo pretrgan. Preden smo legli spat, se nismo uspeli dokon~no sporazumeti, ali se ura pono~i premakne naprej ali nazaj. G.O. je sklenila izogniti se vsakr{nemu tveganju in nas je zbudila prej - dve uri prezgodaj, kot se je kmalu pokazalo (v domu ni telefona, na radiu so vrteli samo glasbo in tako smo za raz-

meseca

akcija - taborni ve~er ob navideznem ognju

Orientacija za GGje lahko vklju~uje tudi plesne vaje

Spremljevalni program je zajemal tudi gradnjo velike veternice

reporta `a

re{itev uganke morali po~akati, da je eden od udele`encev povpra{al sosede po to~nem ~asu - k sre~i sosedi vstajajo s kurami).

Drugo bujenje je bilo ~asovno ustreznej{e, zajtrk obilen in z novimi mo~mi smo se pognali v drugo simulacijo:

M^ akcija - lov na lisico de luxe

Organizatorji so ugotovili, da je M^-ke te`ko prepri~ati, da se zapodijo v gozd in sledijo nekim ~udnim listkom papirja, samo zato, da na koncu najdejo (ali pa tudi ne) enega mo`ica, ki pravi da je lisica. Zato so postavili “lov” v okvir zgodbice o pal~kih in zakladu, temu prilagodili imena kontrol (baker, zlato) in opis nalog na posameznih to~kah. Ta del je krasno potekel.

Organizatorji pa so naleteli na problem~ek v vlogi udele`encevsimuliranih M^-kov. Vsi sodelujo~i so se trudili biti “naj M^-ki” - neprestano so se skrivali (nekateri tudi za palicami prometnih znakov), tekali ~ez cesto, se lovili … Ob salvah smeha in z `eljo, da noben vodnik ne bi imel tako zahtevnih ~lanov, se je ta simulacija krepko vtisnila v spomin. Kako lepo je biti M^ - {koda da so ti {e premladi, da bi se tega zavedali.

In popoldan je sledila {e zadnja simulacija:

Osnovno na~elo “PP skupine” je bilo, da se tudi taborniki ob~asno prenasitijo klasi~nih taborni{kih ve~erov s kitaro.

Zmagoviti {tirje pri premagovanju ovir - skupina “Koko{ke” (petelin {tudira aktualno dogajanje v svetu)

Popestritev lova na lisico

mesec a

Namen akcije je bil spoznavanje kraja in njegovih znamenitosti, kar so organizatorji spretno dopolnili z znanji potrebnimi za ve{~ini uporabnik telefona (prvo nalogo so sporo~ili preko telefona) in uporabnik bankomata. Vklju~eno je bilo {e anketiranje mimoido~ih, ogled voznega reda lokalnega avtobusa, obisk cerkvice, sprehod ob gozdu in pre~kanje romanti~nega naravnega mostu (zbudil je asociacije na film “Dirty Dancing”). Na kratek in domiseln na~in so tako vsi udele`enci podrobneje spoznali Miklav` (celo doma~inka Haza je priznala, da ni vedela za obstoj sprejemne postaje za mleko).

Po dveh kratkih dnevih smo se poslovili od Andreje in njenih soorganizatork - Mojce, Ur{ke in Bedenke v upanju, da bodo pripravile tudi ^UJ millenium . Pa do naslednje no~i ~arovnic!

Spremljevalni program je bil pester - tu smo vsi skupaj risali veliko risbo

“Power Ofle” so nas zabavale pozno v no~

GG akcija - orientacijski sprehod skozi mesto

1. del Kako povedati pripoved?

Pripoved

je sr~ika

komunikacij - zdru`uje `elje in sanje, strah, sovra{tvo, strast in skrivnostnost. Preko nje se dolo~a kaj smo, kaj bomo in kaj bi radi postali. Vendar ni dovolj le ustvariti pripoved. Pred osuplimi obrazi poslu{alcev se morajo porajati podobe. Drhte~i zvoki morajo napolniti njihov svet, tako da jim dovolijo le malo oddiha. Vonji se morajo vrtin~iti naokoli, celo okus njihovega obstoja naj preveva njihova telesa.

V tem je bistvo pripovedi in to je najpomembnej{e, celo pomembnej{e od glasu pripovedovalca. Pripoved ne more biti bolj{a od svojega stvaritelja, pripovedovalec pa je lahko nekoliko bolj{i od svoje stvaritve. Vendar - skupaj si ustvarita novo podlago in postaneta veliko ve~ kot bi lahko bila samostojno.

Uh - kak{en za~etek!

Dolgo je `e tega, kar je bila pripoved vodniku postranskega pomena, ko je bila nekaj, kar je bilo zakopano v predalu in se je izbrskalo le takrat, ko je bilo potrebno zapolniti deset minut ~asa. Dolgo je `e tega, ko je mladina, s katero si delal, vzdihovala, ko si jim omenil, da bo{ povedal kak{no razburljivo zgodbo ali pripoved. Ne boj se, saj ti bo ta kratka serija ~lankov omogo~ila, da bo{ zares u`ival v pripovedovanju zgodbe, ~e pa `e si v tem sre~nem polo`aju, ti bomo odkrili nove mo`nosti.

Igraj vlogo

t a borova tpo u ha 10

Pripovedovalci se morajo zavedati svojih zmogljivosti in dejansko vaditi, ter posku{ati {e izbolj{ati svoje sposobnosti, tu pa bo nekaj vaj v pomo~ - zakaj ne bi poskusili?

Najprej - kdo si ... ? @e mogo~e, da se sli{i sme{no, toda kdo kdo si? Si omiljevalec, la`nivec, naklonjen pripovedovanju zgodb ali anekdot? ^e si tak, potlej si `e po definiciji pripovedovalec. ^e pa nisi, bomo iz tebe naredili pravega ustvarjalca realnosti!

Pripovedovalec je ravno to - ustvarjalec realnosti.

^e bere{ nekomu zgodbo iz knjige ali pa ~e si jo sproti izmi{ljuje{, jo interpretira{ po svoje in poudarja{ razli~ne dele zgodbe, ~etudi bere{ gola dejstva, je ravno ta edinstvena interpretacija tista, ki ti omogo~i ob{irnej{e in bolj{e pripovedovanje zgodbe.

Razgibanost

Zgodbe so razli~nih oblik in dol`in... epske knjige, anekdote, romanti~ne, vesoljske, grozljivke, sme{ne, trapaste, fantasti~ne, resni~ne, trilerji, avanturisti~ne, basni, bajke, miti, legende, razburljive zgodbe, ... seznam je brez konca, vendar pa imajo vse zgodbe tri dele; za~etek, sredino in konec.

Razdeli pripoved na te tri dele ter vadi v izbolj{evanju posameznih delov.

Za~etek

Za~etek zgodbe je dale~ najpomembnej{i in ~e za~etek ne uspe, ni kaj dosti upanja za preostali del zgodbe, ne glede na tvoje napore, ki jih bo{ vlo`il v to.

Za~etek ima tri naloge:

1. Pritegniti mora pozornost poslu{alcev in jo tudi zadr`ati.

2.Zagotoviti mora neko spodbudo ali obvezo poslu{alcem, da bodo `eleli slediti likom skozi celotno zgodbo.

3.Prav tako mora zagotoviti zasnovo

in zaplet zgodbe - lahko zelo preprost, lahko pa tudi zelo zapleten.

Kako dose~i dober za~etek

Pravzaprav sta tu mo`ni dve poti ... Kre{endo Kre{endo Kre{endo – ^e se tvoja zgodba za~ne z zmedo in razburjeno dogodiv{~ino, bo{ zelo verjetno lahko predstavil le malo likov in dolo~il obarvanost preostalega dela zgodbe - James Bond Bond James Bond Bond Bond se ponavadi ne za~ne s tem, kako James Bond doma pomiva posodo!

Po~asno grajenje Po~asno grajenje Po~asno grajenje Po~asno grajenje - Je ~isto druga~no od kre{enda. Od vseh na~inov pripovedovanja je ta najte`ji in ga ponavadi dose`emo z nekaj pomo`nimi zgodbami, te postopno pripeljemo do glavne zgodbe, dovolimo, da le-ta prevzame in nadaljuje pripovedovanje. Mnogo akcijskih filmov ravno tako pade v to kategorijo.

Kot `e ve{, ~asopis proda zgodbo bralcu v uvodnih nekaj sekundah branja naslovov – to je tudi naloga pripovedovalca.

Zadr`i vse ob sebi

Jedro zgodbe mora biti razburljivo, polno domislic in naj pripravi tiste, ki poslu{ajo, da `elijo slediti dogodiv{~inam junakov, da bi izvedeli, kaj se jim bo zgodilo v naslednjem hipu.

To je glavni del zgodbe. Potem, ko so do`iveli za~etek, se bodo liki odpravili, da bi re{ili probleme, s katerimi so soo~eni, razkrili cel kup dodatnih problemov ali izzivov, ter posku{ali do konca pripovedi ostati v enem kosu.

Po besedah [vejka - ni panike!

Kot pripovednik bo{ imel neko idejo

o za~etku, junakih in kaj naj bi v pripovedi po~eli. To je lahko cel sklop dogodkov, z majhnim {tevilom nastopajo~ih, lahko pa je tudi seznam mo`nih zaklju~kov. Tak seznam bo slu`il za vadbo spomina, lahko pa je tudi ustvarjalno gonilo tvoje domi{ljije ter ti na ta na~in pomaga, da se izogne{ neprijetnim “hm” in “aa”, med svojim pripovedovanjem zgodbe, saj lahko le-ti uni~ijo u~inkovitost tvojega pripovedovanja.

Zapomni si, da celo takrat, ~e junaki pripovedi niso vpleteni v tisto, kar pripoveduje{, {e vedno pripoveduje{ zgodbo - ~e govori{ o vremenu; o videzu hi{e, v katero bodo vstopili junaki; kako ble{~e~ je bil vitezov me~; ali pa kako {iroka je bila reka, ~ez katero so bobri postavljali jez; vse to pripomore k vzdu{ju pripovedi, zato ustvari pravo mero dobrega vzdu{ja in vpletenosti junakov, pa bo pripoved ravno prava.

Vendar bodi previden, da ne bi preve~ orisoval polo`aja - tvoje najpomembnej{e orodje je namre~ domi{ljija poslu{alcev.

In sedaj ... Konec se bli`a

Obstajajo trije tipi zaklju~kov...

Vrhunec Vrhunec Vrhunec Vrhunec Vrhunec - To je najbolj tipi~en na~in zaklju~ka, ki ga uporabljamo v taborni{tvu... Poln je akcije, vse se dogaja, vsi junaki so pravi~no nagrajeni za ravnanje v pripovedi in vsi `ivijo sre~no do konca svojih dni, saj je zmaj mrtev, pustolovec je pri{el na vrh gore, avto je ravnokar zgre{il medvedka, ki je stekel ~ez cesto pobrat `ogo.

Padec Padec - Pripovedi, ki se zaklju~ijo s padcem, lahko vklju~ujejo pustolovce, ki i{~ejo izgubljeno mesto Quango in ki so se borili v mo~virjih preplavljenih s krokodili, nato pa ugotovili, da je zemljevid pokazal, kje mesta ni. To je zaklju~ek, ki ga le te`ko dose`emo. ^e posku{a{ priti do takega zaklju~ka, mora{ na nek na~in omajati samozavest poslu{alcev. Npr. tvoji junaki so sedaj pravi poznavalci mo~virij, ki so preplavljena s krokodili, tako da odprejo pustolovski park za ljudi, ki `elijo to do`iveti - narediti morate nekoliko reklame za prihodnost svojih junakov.

Ohlapen konec Ohlapen konec Ohlapen konec Ohlapen konec Ohlapen konec - ^e prispe{ do konca zgodbe in ~uti{, da je {lo tako dobro, da se ti zdi, da bo{ neko~ spet `elel izkopati te junake ter njihove dogodiv{~ine, potem je ohlapen konec lahko tvoj najbolj{i prijatelj. Potem, ko si kon~al celotno zgodbo svoje pripovedi, lahko zagotovi{ dodatni odlomek, kjer poslu{alcem vzbudi{ radovednost in `elijo odkriti, kaj se bo junakom zgodilo v naslednjem trenutku. Mogo~e pa negativec v pripovedi vendarle ne bo umrl? Mogo~e bo izgubljen pes le zavohal svoj dom in bo stekel v gozd, mogo~e celo v smeri doma? Mogo~e se bo brodolomec zbudil in videl, da le`i na pla`i? ... In tako se pustolov{~ine nadaljujejo.

Uporaba razli~nih koncev lahko zelo u~inkuje na tvoje pripovedi. ^e pogosto pripoveduje{ zgodbe istim poslu{alcem, preizkusi razli~ne na~ine koncev, tako da se ne bodo dolgo~asili zaradi zaklju~ka, ki bo vedno po istem kopitu.

Zapomni si, da raznovrstnost dr`i domi{ljijo vedno v pripravljenosti.

Skrivnosti pripovedovanja vam razkriva Pugy

reporta `a

Na obisku pri sosedih

Kup Uljanik '99

Na{i

jugovzhodni sosedje so od 8. do 10. oktobra organizirali orientacijsko-olimpijsko tekmovanje na otoku Veruda. To obliko tekmovanja bi najla`e primerjali z na{im ROTom, vendar brez bivakiranja, kateremu dodamo {e discipline mnogoboja in seveda {portne aktivnosti.

Sodelovalo je okoli 40 ekip, ki so se razdelile v tri kategorije: la`jo ali najmlaj{o, te`ko ali starej{o in peteroboj kot "elitno kategorijo", v kateri lahko sodelujejo le pozvane ekipe.

Za dve ekipi iz Slovenije (eno v te`ji kategoriji in eno v peteroboju) se je tekmovanje za~elo `e zgodaj zjutraj v Ljubljani, ko smo morali vzpodbujati drug drugega, da nismo zaspali stoje, posebej pa vse voznike, da niso zaspali za volani. Naslednja preizku{nja je bila na meji, ko smo posku{ali spraviti na hrva{ko stran petnajstletnico samo z zdravstveno izkaznico. Potem smo se uspe{no prebijali mimo patrulj MUP-a, ~eprav smo bili prepri~ani, da sledijo prav nas. [e zadnja preizku{nja pred zaresno otvoritvijo akcije pa je bila iskanje Luke Bunarina, od koder je peljala ladja na otok.

Kmalu smo spoznali, da je tekmovalni duh v ekipah hrva{kih izvid`a~ev podobno razporejen kot pri slovenskih tabornikih. Eni so pri{li na zmago in se ne marajo dru`iti s konkurenco, z drugimi pa smo skupaj pre`iveli no~ ob kitari in zanimivih igrah. Nam je bilo seveda predvsem do dru`enja, saj smo bili

Pred tekmovanjem je bilo treba na trajekt

Te{ky

Za lakoto na progi so Hrvati dobro poskrbeli, saj smo polovico lunch paketov morali vrniti

na Hrva{kem prvi~ in smo tekmovalnost prelo`ili na naslednje leto, ko bomo to~no vedeli kako se tem re~em stre`e ~ez mejo.

Kljub temu smo se lotili nalog z zagnanostjo. Prvi dan smo predvsem vrisovali in nadlegovali sodnike z vpra{anji o pomenu besed, potem pa se je za~el ve~er ob ognju, kjer so se prvi dan predstavile ekipe la`je kategorije, drugi dan pa vse starej{e ekipe. Na tem mestu ne bo odve~ samohvala, saj smo bili edini peterobojci, ki smo pripravili program (za na{o kategorijo se namre~ ni ocenjeval).

Ob {tirih zjutraj nas je prebudil nekak{en gong in dretje organizatorjev, naj `e pridemo na zajtrk. Potem smo {li vsi na ladjo in kon~no {e na avtobus, ki nas je odpeljal do {tarta.

Orientirali smo se po starih voja{kih kartah v merilu 1:50 000, kar ni bilo lahko, zato pa tudi orientacija ni bila zahtevna. Ve~ina kontrolnih to~k je bila na cestah ali na vrhu hriba. V orientaciji na{i sosedje pa~ {e zaostajajo za nami, so pa zato toliko bolj{i v nekaterih drugih disciplinah. Zlasti so nas mo~no presegli v risanju vseh mogo~ih skic, delno zato, ker nekaterih stvari pa~ nismo vedeli, {e bolj pa verjetno zato, ker je to njihova specialnost (za razliko od na{ega ROT-a ti le znanje orientacije na hrva{kih tekmovanjih ne more prinesti zmage). Nekaj te`av smo seveda imeli tudi s hrva{kim izrazoslovjem, ko smo re{evali razne teste, vendar so nam bili kontrolorji vedno pripravljeni pri-

izvid`a~ki ogenj po treh minutah in pol

Treniranje skraj{evalnega vozla na privezani vrvici - hitrostno

Vsaki~ znova sem se razveselil, ko sem ugledal prijazne kontrolorke z mojim imenom napisanim na tabli ob njih

Za razliko od na{ega ROT-a ti le znanje orientacije na hrva{kih tekmovanjih ne more prinesti zmage.

reporta `a

sko~iti na pomo~ s sopomenkami (saj ne, da nam je to kaj dosti koristilo, a vendar so se trudili). Kljub vsemu smo imeli zelo dobro prvo pomo~, pa tudi @VN. Posebno do`ivetje je bil prehod minskega polja, kjer smo nemalokrat kar po ob~utku izbrali pravi koli~ek, saj ponavadi ni noben ustrezal kotom in razdaljam.

V nedeljo smo se spopadli z disciplinami mnogoboja. Bili smo povpre~ni v {tafetnem vezanju in razvezovanju vozlov, podpovpre~ni v semaforiziranju z zastavicami in slabi v postavljanju {otora brez dna. Zablesteli pa smo v Morsejevi abecedi, peterobojci pa smo imeli tudi najbolj{i ogenj, ki je seveda najhitreje pregorel vrvico. Sledil je {port, za mlaj{e nogomet, za nas odbojka. Nismo bili dovolj visoki.

Tekmovanje smo kon~ali z dobrimi vtisi in odlo~itvijo, da se vrnemo. Na tem mestu moram omeniti, da je tekmovanje ekipo stalo 8000 tolarjev, kar je pol toliko kot za ROT, za ta denar pa so nam organizatorji iz Pulja ponudili veliko ve~. Hvala jim.

Na ravni podlagi je bilo risanje krokija preprosto

"Kje je zdej ta kontrola?"

Od cilja nazaj v tabor je bilo treba spet s ~olnom

Sledil je {port, za mlaj{e nogomet, za nas odbojka. Nismo bili dovolj visoki.

Ale{a Mrak:

"@e od za~etka sem vedela, da nam bo jezik delal probleme, sploh nam v mlaj{i ekipi. Samo nam je {lo vseeno kar dobro od rok in nog."

Ime ~ednega mladeni~a nam je u{lo iz glave, zapomnili pa si bomo njegovo

izjavo: "Slovence sem takoj opazil, imeli so druga~ne kroje. V{e~ mi je bilo, da so pri{li, nisem pa vedel, da bom tako hitro ogrel srce mlade slovenske tabornice. Ni me spustila iz rok, dokler si nisva ne~esa izmenjala (te`ka op.: v resnici nam je {lo samo za njihove rutice)."

"Kva j' to KABANICA?"

Eni s slovarjem, drugi brez slovarja, eden bolj zagnan od drugega

"Ekipa dvestojedan javlja se kontrolorima i pita: za{to se ti voza{ a mi hodamo?"

trenut ki

Ko `e misli{, da ve{

V~asih me spreleti ob~utek, da mi po nekaterih stvareh, po nekaterih ljudeh, po sebi pa res ni potrebno ve~ brskati. In v najmanj{em mo`nem ~asu po takih prebliskih se mi v rokah znajde knjiga ali pa pogovor nanese na… Oh, takoj mi postane jasno, da bom morala kaj ukreniti, kaj novega stuhtati.

Pa ti? Kaj ti povedo te besede?

Morda ne gre toliko za znanje kakor za to, da bi bolje razumeli tisto, kar `e veste. (Pearl Buck)

Ko se z nekom zbli`a{, postane{ nekaj ve~. Ko se oba zbli`ata {e z drugimi, postajamo vsi skupaj {e ve~. Ali se tega sploh zavedate? ^e te sprejmem v svoje `ivljenje, imam naenkrat {tiri roke namesto dveh. Dve glavi. [tiri noge. Veselje lahko do`ivljamo dvojno. Seveda so tudi solze obilnej{e, vendar bom poleg tebe, ko bo{ jokal, in ti bo{ ob meni, ko bom jokal jaz. Nikoli ne bi smel nih~e jokati sam!

(Leo F. Buscaglia)

Zdravilo za umazanijo sta milo in voda. Zdravilo za umiranje je `ivljenje. (kitajski pregovor)

Vsakdo se lahko ujezi, to res ni te`ko. Toda te`ko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi na~in. (Aristotel)

Popolno poslu{anje ne pomeni toliko poslu{ati druge, ampak samega sebe. Popolno gledanje ne pomeni toliko videti druge, ampak samega sebe. Kajti tisti, ki niso sli{ali samega sebe, ne morejo razumeti drugega, in slepi so za resni~nost drugih tisti, ki niso preiskovali sebe. Popoln poslu{alec te sli{i celo takrat, ko ne re~e{ ni~esar. (Anthony de Mello)

^e koga `eli{ obdr`ati v svojem `ivljenju, ga nikoli ne imej za samoumevnega.

(Richard Bach)

Neki de~ek in neka deklica sta se strastno zaljubila. Odlo~ila sta se, da se zaro~ita. Zaro~enci pa si vselej poklonijo darila.

De~ek je bil reven. Edino, kar je imel, je

bila ura, ki jo je podedoval od deda. Pomislil je na ~udovite lase svoje ljubljene in sklenil je, da bo uro prodal in kupil srebrno lasno priponko.

Deklica prav tako ni imela denarja za zaro~no darilo. Tako je {la v prodajalno najuglednej{ega trgovca tistega kraja in mu prodala svoje lase. Z denarjem, ki ga je iztr`ila zanje, je kupila zlato veri`ico za uro svojega ljubljenega.

Ko sta se sre~ala na dan praznovanja zaroke, mu je dala v dar veri`ico za uro, ki jo je bil prodal, on pa ji je podaril sponko za lase, ki jih ni bilo ve~. (Paulo Coelho)

Lrga

Druga plat medalje

Vsidruga~ni, vsi enakopravni! Res? Vsekakor, saj povsod tako pi{e, `e vsak, ki je vsaj malo napreden, ta slogan nadvse rad uporablja, in ko ne vemo, kako bi zaklju~ili kak veli~asten govor, ki mora (seveda) vsebovati vsaj kak{en moralen nauk, na koncu ponosno dodamo: "Vsi druga~ni, vsi enakopravni," ali kaj podobnega in idejo prenesemo na poslu{alce; kako ne bi bilo res?

Pa poglejmo, kako je na{ slogan realen in koliko mi pripomoremo k temu. Vsi smo druga~ni. To je res. Vendar nismo vsi enako druga~ni, obstajajo bolj in manj druga~ni. Tisti, ki so povpre~nemu ~loveku bolj podobni, in tisti, ki so mu manj. Za tak{no razvr{~anje si pomagamo `e z ustaljenimi normami, kot so mentalne sposobnosti, telesne sposobnosti, aktualne dru`bene norme ... Obstajajo pa tudi tisti, katerih druga~nost je hendikep, in tisti, katerim je ta lastnost prednost. Nekdo je lahko izjemno lep in nekdo izjemno grd (to je seveda zelo relativno, vendar vseeno), nekdo izjemno okreten (npr. zelo druga~en ~lovek, legenda Leon [tukelj) in nekdo izjemno neokreten (npr. moj sosed Drago, tudi zelo druga~en) ... In tu se utopija kon~a. Priznajte! In kdo jo kon~a? MI.

Dokaz:

1. Primer

Zami{ljeni se sprehajate po mestu, razmi{ljate o `ivljenju: zakaj, kako, kam, naenkrat pred seboj zagledate Naomi Campbell, na jumbo plakatu seveda, in se spra{ujete, kako ti ljud-

je `ivijo, kako bi jaz na njihovem mestu, se spra{ujejo isto kot jaz, ali prav tako ne poznajo odgovorov, kaj najraje jejo in pijejo, so sre~ni, `alostni ... takrat pred seboj zagledate – verjeli ali ne – Naomi. Skoraj bi se zaleteli vanjo. Obstanete, zmrazi vas, zardite ali pa prebledite, zjecljate nekaj podobnega kot: "Dordan". Potem se zberete, jo prosite za avtogram, povabite na pija~o, `elite si jo spoznati, zvedeti prav tiste stvari o katerih ste se spra{evali. Ko se z njo razidete ste navdu{eni, zvedeli ste vse, kje `ivi, kam zahaja, kaj je in kaj pije. Izvedeli ste tudi, da je zelooooo sre~na.

2. Primer

Zami{ljeni se sprehajate po mestu, razmi{ljate o `ivljenju: zakaj, kako, kam, naenkrat si sebe predstavljate na invalidskem vozi~ku in se spra{ujete, le kako lahko ti ljudje `ivijo, kako bi jaz na njihovem mestu, se spra{ujejo isto kot jaz, ali prav tako ne poznajo odgovorov, kaj najraje jejo in pijejo, so sre~ni, `alostni ... takrat pred seboj zagledate ~loveka na vozi~ku. Skoraj bi se zaleteli vanj. Obstanete, zmrazi vas, zardite ali pa prebledite, zajecljate nekaj podobnega kot: "Dordan". ^e ste zelo pogumni, ~loveka pogledate v o~i, morda se celo prepri~ate, ~e je potreben pomo~i in mu pomagate, a potem karseda hitro odidete. Je sre~en? Ne vem, VPRA[AJTE GA.

VSI DRUGA^NI, VSI ENAKOPRAVNI?

Matic, Skupina za delo z druga~nimi

Sre~no novo leto (tiso~letje) 2000

Pa smo na pragu novega tiso~letja. Kaj nam je prineslo staro? ^e pogledamo v zgodovinske knjige, predvsem vojne in revolucije, take in druga~ne! No pa na tej strani ne bi preve~ govorili o tem. Raje si poglejmo ali je za~etek leta 2000 sploh za~etek novega tiso~letja. ^eprav na videz tako enostavno vpra{anje, pa se izka`e, da ni tako enostavnega odgovora. Prva te`ava je v tem, da se Zemlja ne zavrti okoli Sonca v 365,25 dneh, kot to lepo pi{e v mnogih knjigah. ^e bi bilo tako enostavno, bi imeli vsaka {tiri leta prestopno leto in stvar bi bila urejena. V resnici pa na `alost narava ne pozna zaokro`itev, tako da v resnici porabi Zemlja za pot okoli Sonca 365,24219 dni. Prav zaradi razlike v decimalkah je potrebno poskrbeti {e za dodatne korekcije. Tako vsakih dvesto let eno "prestopno leto" ne sme biti prestopno. Tako leto 1900 ni bilo prestopno in tudi 2100 ne bo, ~eprav je deljivo s {tiri. Leto 2000 pa bo normalno prestopno leto. V 2000 letih upo{tevanja tega dejstva pridemo do razlike desetih dni. Najverjetneje je prav ta razlika o~itna med praznovanjem Bo`i~a in Novega leta med pravoslavci in katoli~ani. Sem in tja prestavi na{a "Znanost" tudi uro za kak{no sekundo naprej ali nazaj, pa~ spet zaradi neprijaznosti narave, ki se no~e podrediti ~loveku in operira s {tevilkami, ki niso okrogle.

Potem je tu {e problem, katero to~ko na zemljini poti bi izbrali za referenco, ko naj se zaklju~i oziroma za~ne leto. Zvezde niso dobra referenca, saj se v 2000 letih kar dobro premaknejo (vsaka potuje v svoji smeri). ^e pa izberemo za referenco to~ke, ki predstavljajo polo`aj Zemlje v ~asu enakono~ja (glede na Sonce torej), pa spet ne pridemo do fiksne to~ke, saj se vse skupaj zaradi precesije Zemljine osi obrne v pribli`-

ozrimo se

Pleso~i par: Zemlja in Luna

no 26 tiso~ letih. Torej v 2000 letih za eno trinajstino zemljinega obhoda okoli Sonca. Problem je torej v tem, da v vesolju ni fiksne to~ke, na podlagi katere bi lahko ra~unali absoluten polo`aj Zemlje, zato lahko re~emo le, da je vse relativno.

Obstaja pa {e dilema o tem, kako so sploh za~eli {teti leta. Pred 2000 leti so vladali Rimljani, ki pa vemo, da niso poznali {tevila "0". Zato je znano, da so imeli te`ave z ra~unanjem. Kar spomnite se rimskih {tevilk pri taroku. [tetje se pri Rimljanih za~ne s {tevilom "I". Lahko so sicer izrazili {e negativna {tevila, tako da je na primer leto pred letom "I" bilo "-I". Torej leto "0" v Rimskem imperiju sploh ni obstajalo. Arabska {tevila smo privzeli {ele kasneje in s tem tudi ni~lo. Tako se je lahko za~ela tudi sodobna matematika.

Vsak zavedni Rimljan bi torej pred 2000 leti za~el {teti leta z "I", kar pa pomeni, da se bo drugo tiso~letje ali ~e ho~ete dvajseto stoletje kon~alo {ele 31. decembra 2000!

No, kljub temu vam vsem skupaj `elim sre~no in uspe{no, predvsem pa zdravo okroglo leto 2000 ...

se v nebo

Kdaj bo pa pri nas novo leto?

Le katera je prava referen~na to~ka

Dobro jutro sonce

Ljubo doma, kdor ga ima

Takole bo iz vesolja videti Evropa na novega leta dan

Sneg

– kolikokrat smo se ga prav veselili, medtem ko so star{i prav nejevoljno gledali v nebo in se razburjali zaradi neprijetnosti, ki jih je sneg prinesel. Enim veselje, drugim skrbi. Kaj pa lahko po~nemo na vodovih sre~anjih?

Mlaj{i M^-ji

Kaj po~nejo pozimi `ivali. Razlo`imo razliko med `ivalmi, ki so pozimi aktivne, in `ivalmi, ki zimo prespijo. Med sprehodom v naravi lahko opazujemo, kaj se skriva pod sne`no odejo.

taborova potuha

Predstavimo taborni{ko organizacijo, njen znak ter njegov pomen. Pojasnimo, kaj so vod, dru`ina, rod in ~eta. Pogovorimo se o pomenu taborni{kih zakonov, zaobljub in priseg.

Starej{i M^-ji

Za prazni~ne dni lahko izdelamo

svojo sve~o. Stopljeni vosek vlivamo v naprej pripravljene posode razli~nih oblik in pri tem pazimo, da je stenj na sredini. Stenj lahko tudi nave`emo na pali~ico, ki jo polo`imo na posodo s stopljenim voskom tako, da je stenj v vosku. Vosek se za~ne lepo nabirati okrog stenja. Vmes nekajkrat pali~ico dvignemo in spustimo in tako dobimo lepo okroglo sve~o.

Opazujemo ptice in naredimo pti~je krmilnice, ki jih redno polnimo s hrano. Razlo`imo in poka`emo razliko med krmilnico in gnezdilnico.

Mlaj{i GG

Spoznajmo topografske znake. Predstavimo znake za osnovne objekte in razlo`imo, zakaj je poznavanje zna-

Pri delu

v rodu se zgodi, da akcijo vsebinsko in tehni~no odli~no pripravimo, a vseeno ni pri~akovanega odziva. Vzrok je lahko, da pri pripravi akcije in {ir{e - dela rodu premalo upo{tevamo pomen komunikacije

kov pomembno (da lahko beremo karte – la`ja orientacija). Orientiranje s pomo~jo objektov, ki jih predstavljajo topografski znaki, in izrazitega terena. Na sprehodu lahko opazujemo teren in si zapisujemo primernost terena za dolo~ene aktivnosti (taborjenje, bivakiranje).

Starej{i GG

Oblikujemo vodovo glasilo. Razdelimo si naloge (urednik, ilustrator, fotograf) – lahko so tudi nami{ljene vloge in iz `e prej zbranega gradiva sestavimo glasilo. Dolo~imo obseg glasila in glavne vsebinske sklope. Dogovorimo se za rok za oddajo ~lankov in poskrbimo, da so vsi obve{~eni o tem, kaj morajo narediti.

Pogovarjamo se o alkoholizmu in po`ivilih. Mnenja tabornikov o alkoholizmu med mladimi in vzrokih za pitje mladih. Kako taborniki gledajo na alkohol.

Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Ale{a Ferenca: Vodnik vodi vod

Pomemben del komunikacije rodu je komuniciranje z zunanjimi intereintereintereinteresnimi skupinami snimi skupinami skupinami, od katerih sta najpomembnej{i star{i star{i star{i star{i in {ola {ola {ola. Vzgojni proces (delo voda tabornikov) je uspe{en, ~e se udele`ene skupine dopolnjujejo, podpirajo in delujejo usklajeno usklajeno usklajeno usklajeno usklajeno. To se zgodi, ko med skupinami udele`enimi v vzgoji ste~e komunikacija komunikacija komunikacija komunikacija komunikacija.

U~inkovito komunikacijo s star{i in ostalimi interesnimi skupinami omogo~i na~rtovan na~rtovan na~rtovan na~rtovan na~rtovan in na vseh ravneh dedededelovanja rodu usklajen sistem komu- lovanja rodu sistem komu- rodu komuniciranja niciranja niciranja. Prvi (najte`ji) korak k sistemati~nemu komuniciranju rodu je vzbuditi `eljo vzbuditi `eljo vzbuditi `eljo vzbuditi `eljo vzbuditi `eljo po njem med vodniki, na~elniki in vodstvom rodu. To naredimo tako, da se pogovorimo o koristih koristih koristih koristih koristih, ki jih sistemati~en pristop prina{a rodu kot celoti in posameznemu ~lanu. Mo`ne prednosti takega sistema so: ^lan ^lan ^lan ima za udele`bo na akcijah ve~jo podporo doma. Vodnik Vodnik Vodnik Vodnik ima bolje obiskane sestanke in izlete, s pomo~jo star{ev la`je re{uje te`ave, ki jih ima s ~lanom, za svoje delo dobi od star{ev priznanje... Star{i Star{i Star{i Star{i bolje spoznajo organizacijo, zaupajo ji ker vedo, da je njihov otrok v dobrih rokah. V sodelovanju z vodnikom la`je re{ujejo te`ave s katerimi se sre~ajo pri vzgoji najstnika.

Kako vzpostavimo rodov sistem komuniciranja s star{i in ostalimi interesnimi skupinami

Ideja za vzpostavitev sistema komunikacije s star{i: Ideja za sistema komunikacije s star{i: Ideja za vzpostavitev sistema komunikacije s star{i: Ideja za sistema komunikacije s star{i: Ideja

ravenKatereKdo jePogostostNa~in komuniciranjainformacijeodgovoren zakomunikacije/komuniciranja posredovati alikomuniciranje?komuniciranja?(kako)? pridobiti od star{ev?

rod - star{ikaj smona~elnik rodu1x letnopredstavitev na taborniki: na{stare{ina rodusvetu star{ev namen in cilji1x letnodan odprtih vrat {ole kaj je na{ rod:1x letnopropagandni na{ namen intabor ciljtedenskovitrina na {olah ali/in na ulici. 2-3x letnorodovo glasilo naslovljeno na star{e mese~nospletna stran 1x mese~noe-mail

dru`ina - star{ipredstavitevna~elnik3x letnopisma star{em vodnikovdru`ine2-3x letnorodovo glasilo predstavitevnaslovljeno na celoletnegastare{inastar{e. programadru`ine1x letnopredstavitev na obve{~anje oroditeljskih teko~em programusestankih vodnik - star{iredna izmenjavavodnikvsaj dvakrattelefonsko informacij o akcijahmese~no z in udele`bi na njihvsakim star{emizkoristi{ vsako prilo`nost za osebnoindividualni posredovanjepogovor s informacij ostar{i, (se namenu in ciljihsre~a{ na cesti, taborni{tvako pripeljejo otroka na akcijo, te pokli~ejo domov zaradi drugih informacij)

V drugem koraku si vsak vsak vsak vsak vodnik in ~lan vodstva rodu pripravi na~rt ko- na~rt pripravi na~rt ko- na~rt municiranja municiranja municiranja, ki vsebuje: vsebino informacij, ki jo je potrebno izmenjati, na~in izmenjave informacij, ~asovne roke izmenjave informacij; predvidi morebitne te`ave in jih posku{a odstraniti.

V tretjem koraku (implementacije sistema) moramo upo{tevati, da so vloge posameznika v komuniciranju in s tem informacije, ki jih posreduje odvisne od njegove funkcije v rodu. Informacije, ki jih star{i dobivajo o rodu po razli~nih kanalih morajo biti medsebojno usklajene in dopolnjujo~e. Uspe{no komuniciranje s star{i mora pojaspojaspojaspojasnjevati namen taborni{tva, na~ine njevati taborni{tva, na~ine njevati namen taborni{tva, na~ine njevati taborni{tva, na~ine njevati dela in cilje, ki jih imamo dela in cilje, ki imamo dela in cilje, ki jih imamo dela in cilje, ki imamo imamo. Vodnik se osredoto~i na posredovanje in sprejemanje informacij, ki so pomembne za delovanje voda. Naloga na~elnika in stare{ine je njegove informacije dopolniti tako, da star{i spoznajo in za~utijo {ir{i smisel taborni{kega `ivljenja svojega otroka.

Taborniki smo ve~ kot interesna dejavnost, kjer je otrok - mladostnik - na varnem, z dobro dru`bo v naravi. Tega se moramo najprej zavedati sami; vodniki, na~elniki in stare{ine. Imamo izhodi{~e, kako svoj rod predstaviti zunanjim interesnim skupinam, predvsem star{em in jim sporo~iti, da pri svojem delu pri~akujemo njihovo aktivno sodelovanje. Pa veliko uspeha in zabave pri delu!!!

prve roke

To je le ideja za vzpostavitev preglednega sistema, ki ga prilagodite zna~ilnostim in potrebam va{ega rodu.

Matej ^ernigoj - ^erni

Kaj se dogaja v zraku in na internetu

JOTA

Lepo pozdravljeni. V prej{nji stevilki ste si lahko prebrali kaj vse se je dogajalo na leto{nji JOTA-i, tokrat pa samo malo napovedi, kaj se `e pripravlja v prihodnosti in za naslednje leto.

Najprej naj vam povem, da bodo kmalu zagledale lu~ sveta tudi doma~e strani slovenske JOTA-e. Ravno v teh dneh, ko boste prebirali ta sestavek, bo vse skupaj `e delovalo na najbolj vro~ih straneh v vesolju - na straneh Rutke. Najlep{a hvala rutkarjem, ki so mi pomagali pri tehni~ni izvedbi (oblikovanju strani), na vas pa je, da sedaj poveste, kaj {e manjka.

Ponekod po Sloveniji so `e stekle priprave na 22. april - dan tabornikov.

V Ljubljani bo tudi tokrat organiziran Fe{tival, kjer bomo poleg vseh taborni{kih delavnic tokrat na ogled postavili tudi del~ek dela radioamaterjev. Tako boste lahko imeli enkratno prilo`nost, da izveste veliko stvari o sami JOTA-i in radioamaterstvu, lahko boste tudi aktivno sodelovali v delavnicah, pridru`il pa se nam bo tudi mlaj{i bratec JOTI - torej ra~unalni{tvo. V okviru Fe{tivala naj bi nekaj podobnega delovalo tudi v nekaterih slovenskih mestih, da bi se lahko taborniki pogovarjali s sovrstniki.

Katera mesta se nam bodo pridru`ila bo znano v za~etku naslednjega leta, ~e pa bi se radi tej akciji pridru`ili tudi vi, mi posljite email na naslov: bajecp@hotmail.com. ^e nam bo uspelo, bomo k sodelovanju pritegnili {e nekatere druge organizacije. Katere, pa naj za sedaj ostane mala skrivnost.

Vsekakor berite Tabor, obiskujte strani Rutke in o vsem boste pravo~asno seznanjeni.

73 in 88 S 57 RUT - PiBi

JOTI ali kaj se obeta v prihodnje

JOTA in JOTI

Komaj smo zaklju~ili JOTI '99, pa `e razmi{ljamo kaj spremeniti in izbolj{ati naslednje leto. Po pregledu poro~ila o udele`encih, opravljenih zvezah in poslani e-po{ti moram priznati, da je opazna porast v popularnosti akcije. Seveda pa je moj namen pridobiti ~im ve~ tabornikov, ki bi se v prihodnje te akcije `eleli udele`iti. Med letom vas bom poskusila ~imbolj informirati, da se bomo na naslednji JOTI lahko ~imbolj pripravili. Razmi{lja se, da bi se JOTI malo bolj predstavil v okviru dneva tabornikov. Na~rti so. Kaj se bo dogajalo, pa naj zaenkrat ostane le skrivnost. Gaby

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

BELA SLED 2000

Zmajev rod tudi letos prireja zimsko orientacijsko tekmovanje BELA SLED. Tekma bo potekala 28. in 29. januarja (petek in sobota) v okolici Ljubljane. [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina [tartnina, v katero so zajeti stro{ki preno~evanja, kart, na{itkov, zajtrka, obilnega kosila, ~aja in pokalov, zna{a 8.500 tolarjev na ekipo zna{a 8.500 na ekipo zna{a ekipo. [tartnino naka`ite na @R DT Zmajev rod, Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana: 50101-678-48108. Rok za prijave ekip je Rok za prijave ekip je Rok za prijave ekip je Rok za prijave ekip je Rok za prijave ekip je 21. januar 21. januar 21. januar 21. januar 21. januar. Za zamudnike zamudnike Za zamudnike zamudnike bo {tartnina zna{ala 10.000 10.000 tolarjev tolarjev tolarjev tolarjev tolarjev, na dan tekmovanja pa se ne bo mo`no prijaviti. [tevilo ekip na konkurenco je omejeno na 20 ekip! Pisne prijave s fotokopijo pla~ane polo`nice po{ljite na naslov: Ale{ Fischinger, Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana. Ekipe so me{ane (3+2) in {tejejo po pet tekmovalcev. Ekipe s tekmovalci istega spola bodo lahko tekmovale, vendar bodo prejele negativne to~ke. Ekipe s {tirimi tekmovalci bodo tekmovale brez olaj{av. Ekipe lahko tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG (leto rojstva 1984 ali mlaj{i), PP (leto rojstva 1983-1979), G (rojeni 1978 ali starej{i). Ekipa, ki bo imela enega ali ve~ starej{ih tekmovalcev bo tekmovala v starej{i kategoriji. Tekmovalci morajo imeti s seboj osebni dokument s fotografijo, kot dokaz njihove starosti, ~e tekmovalci teh dokumentov ne bodo imeli, ne bodo mogli nastopiti na tekmi.

Naloge na tekmovanju: orientacijski tek, topo testi, @VN test, test iz prve pomo~i, prihod pod kotom, vrisovanje, ciljanje z zra~no pu{ko, prehod minskega polja, prehod hitrostne etape, ve~erni dogodek, signalizacija, skica pod kotom. Ve~erni dogodek je tako kot vsako leto presene~enje!

Vse dodatne informacije bodo objavljene v januarski {tevilki Tabora, propozicije pa lahko dobite pri Ale{u Fischingerju 061-313-221 in Mihi Miklav~i~u 061-347-745.

P.S. Tako kot vsako leto, bo tudi letos hrana odli~na!

Va{i Zmaj~ki….

ZOT

Zimsko orientacijsko tekmovanje bo potekalo v petek 28. in v soboto 29. januarja 2000 v okolici Maribora. Tekmuje se v petih kategorijah (2XGG, 2XPP, Gr~e). Cena tekmovanja je 9000 SIT na ekipo SIT na 9000 SIT na ekipo SIT na SIT ekipo. Denar naka`ite na na{ `iro ra~un: 51800-678-80784. Prijave skupaj s fotokopijo pla~ane polo`-

nice po{ljite najkasneje do 21.1.2000

najkasneje 21.1.2000

najkasneje do 21.1.2000

najkasneje 21.1.2000 na na{ naslov: Taborni{ki rod XI. SNOUB, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Vpra{anja po{ljite na moj naslov: mvinder@hotmail.com ali pokli~ite po telefonu: (061) 1336341 med tednom (naj dooooolgo zvoni), ali pa (062) 222482 med vikendom (Matja`). Ve~ informacij boste na{li tudi na Rutki po za~etku decembra (strani so v delu).

Lep pozdrav, Matjaz, XI. SNOUB

PRIDITE NA PRVO

TABORNI[KO TEKMOVANJE V LETU 2000!

[kofjelo{ki taborniki vas vabimo na `e tradicionalno orientacijsko preizku{njo: Glas Jelovice Glas Jelovice Glas Jelovice Glas Jelovice Glas Jelovice. Vse skupaj se bo dogajalo v soboto, 8. januarja 2000 soboto, 8. januarja 2000 v soboto, 8. januarja 2000 soboto, 8. januarja 2000 v soboto, 8. januarja 2000, za ekipe iz bolj oddaljenih krajev pa bo poskrbljeno tudi za preno~i{~e, torej lahko `e pridejo v petek, 7. januarja 2000 v petek, januarja 2000 v petek, 7. januarja 2000 v petek, januarja 2000 v petek, 7. januarja 2000. Kot vedno, boste tudi tokrat raziskovali in se orientirali po vseh mogo~ih zadevah v okolici [kofje Loke v okolici [kofje Loke Loke. Naj program in naloge poleg prehoda proge, topotesta, prehoda topotesta, prehoda proge, topotesta, prehoda topotesta, topotesta, testa iz prve pomo~i iz prve pomo~i testa iz prve pomo~i iz prve pomo~i prve ter @VN-ja @VN-ja @VN-ja @VN-ja zaenkrat ostane {e skrivnost, bo pa vsekakor zanimiv, zato se vam spla~a priti. [tartnina znasa 5.000,00 sit na ekipo 5.000,00 sit na 5.000,00 sit na ekipo 5.000,00 sit na sit in sicer, ~e se se ~e se se se prijavite do 20. decembra 1999, prijavite do 20. decembra 1999, prijavite do 20. decembra 1999, prijavite do 20. decembra 1999, prijavite do 20. decembra 1999, ker boste na dan dan na dan dan tekmovanja morali od{teti 7.000,00 sit tekmovanja od{teti 7.000,00 sit tekmovanja morali od{teti 7.000,00 sit tekmovanja od{teti 7.000,00 sit tekmovanja morali od{teti 7.000,00 sit. [tartnino naka`ite na `iro ra~un: 51510-678-55536 51510-678-55536 51510-678-55536 51510-678-55536 51510-678-55536, potrdilo pa prinesite s seboj na tekmovanje.

Tekmovali boste lahko v naslednjih kategorijah: GG GG GG (do 15 let), PP PP PP PP PP (od 15 do 21 let), GR^E GR^E GR^E GR^E GR^E (nad 21 let).

Prijave zbiramo pisno na naslov: Teja Ziherl, Frankovo Teja Frankovo Teja Ziherl, Frankovo Teja Frankovo naselje 170, 4220 [kofja Loka; naselje 170, 4220 [kofja Loka; naselje 170, 4220 [kofja Loka; naselje 170, 4220 [kofja Loka; po telefonu: 064-636068, 064-636068, 064-636068, 064-636068, ter tudi na e-mail: teja.ziherl teja.ziherl teja.ziherl teja.ziherl @ kss-loka.si kss-loka.si kss-loka.si kss-loka.si

Dodatne informacije, kjer so vam na voljo tudi propozicije tekmovanja, dobite pri vodji tekmovanja Tinetu Radinji, Radinji, Tinetu Radinji, Radinji, Tinetu Radinji, Pu{tal 119, 4220 [kofja Loka, Pu{tal 119, [kofja Loka, Pu{tal 119, 4220 [kofja Loka, Pu{tal 119, [kofja Loka, [kofja Loka, tel: 064-655661 064-655661 064-655661, e-mail: radinja radinja @ siol.net siol.net siol.net siol.net

PRIDITE SE Z NAMI ZABAVAT, VESELI BOMO VA[E DRU@BE!

Rod svobodnega Kamnitnika [kofja Loka

SKOMARJE

RZR Zre~e odda v najem ko~o na Skomarju (do Roglesmu~anje in do Zre~-kopanje cca 10 km). Hkrati pa i{~emo primerno ko~o za zimovanje do cca 40-50 oseb kjerkoli v Sloveniji.

Informacije in ponudbe na tel.: 041 506 959 ali po elektronski po{ti matej.kotnik @guest.arnes.si.

PREGLED AKTIVNIH IN[TRUKTORJEV

iz obdobja 1998/99 za obdobje 1999/2000

CELJSKO - ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO - OBMO^JE CELJSKO - ZASAVSKO OBMO^JE CELJSKO - OBMO^JE CELJSKO

PeterMlinar ROD II. GRUPE ODREDOV

MatejaMedved ROD II. GRUPE ODREDOV

BojanTer`an ROD II. GRUPE ODREDOV

Matja`[malc ROD BELEGA KONJA

EmilMumel ROD ZELENE ROGLE

GregorKova~i~ ROD ZELENE ROGLE

VasjaHren ROD ZELENE ROGLE

MarijaHriber{ek ROD ZELENE ROGLE

MatejKotnik ROD ZELENE ROGLE

Bo{tjanHren ROD ZELENE ROGLE

PeterVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

MojcaVr~kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA

ToneDeCosta ROD JEZERSKEGA ZMAJA

Bo{tjanKeti{ ROD JEZERSKEGA ZMAJA

ErvinGro{elj ROD POLDE EBERL-JAMSKI

DOLENJSKO OBMO^JE DOLENJSKO OBMO^JE DOLENJSKO OBMO^JE DOLENJSKO OBMO^JE

DejanDvor{ek ROD SIVI DIM

Primo`Badovinac ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JurijKocuvan ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

BorutPelko ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

JurijHabjani~ ROD GORJANSKIH TABORNIKOV

AndrejTratar ROD MIRNE REKE

GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO OBMO^JE GORENJSKO

IvanStojsavljevi~ KOKR[KI ROD

MihaPeternelj KOKR[KI ROD

Toma`Strajnar ROD STRA@NIH OGNJEV

JanezGori~anec ROD STANE @AGAR MLAJ[I

MarkoPauleti~ ROD STANE @AGAR MLAJ[I

AnjaRavnikar ROD STANE @AGAR MLAJ[I

RokPan~ur POKLJU[KI ROD

Matja`Jesen{ek POKLJU[KI ROD

GregaRobi~ POKLJU[KI ROD

MilkoOkorn ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

TinaBogataj ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

BarbaraEr`en ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA

Toma`Jereb ROD ZELENEGA @IRKA

MartinMlakar ROD ZELENEGA @IRKA

Ga{perCankar ROD ZELENEGA @IRKA

TadejMohori~ ROD ZELENE SRE^E

JureKramar ROD KRI[KE GORE

MarkoJu`ni~ ROD KRI[KE GORE

JU@NOPRIMORSKO - NOTRANJSKO OBMO^JE

JU@NOPRIMORSKO - NOTRANJSKO OBMO^JE

JU@NOPRIMORSKO

Polona^eligoj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

Nata{aZemlji~ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV

Franc[ajn PODGORSKI ROD

MarjanMakuc ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

GregorPi`ent ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV

KristianUmek ROD BELA JADRA

Bo{tjanBugari~ ROD SREBRNEGA GALEBA

Du{ankaLepej ROD SREBRNEGA GALEBA

Ga{perRupnik ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

MihaUhelj ROD KRA[KIH VIHARNIKOV

KORO[KO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE KORO[KO OBMO^JE

MartinMarka~ ROD BISTREGA POTOKA

Ma{a^arf ROD SEVERNI KURIR

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE OBLJUBLJANSKO OBMO^JE OBLJUBLJANSKO OBMO^JE OBLJUBLJANSKO OBMO^JE

BorisMrak ROD SKALNIH TABOROV

DarkoJenko ROD SKALNIH TABOROV

DamjanHabe ROD SKALNIH TABOROV

MarjetaHren ROD SKALNIH TABOROV

GretaGro{elj ROD SKALNIH TABOROV

Miha[kofic ROD SKALNIH TABOROV

Marko@agar ROD SKALNIH TABOROV

KatjaJeraj ROD SKALNIH TABOROV

GregaSkok ROD SKALNIH TABOROV

JureAn`in ROD SKALNIH TABOROV

Sebastijan Lukman ROD SKALNIH TABOROV

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

'99 '99 '99 '99

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

JakaGerbec ROD SKALNIH TABOROV

MartinGramc ROD SKALNIH TABOROV

MatejJuhart ROD SKALNIH TABOROV

JurijBo`jak ROD MORAV[KE DOLINE

IrenaGantar ROD LUISA ADAMI^A

Mojca[pacapan ROD LUISA ADAMI^A

VesnaCvek ROD BISTRI[KIH GAMSOV

MojcaHysz ROD BISTRI[KIH GAMSOV

Ale{Ferenc @ERJAVOV ROD

RadivojMalnar ROD DVEH REK

RadovanKraj{ek ROD DVEH REK

Ur{aSmrekar ROD DVEH REK

MatejB. Kobav ROD DVEH REK

MarinkaIsteni~ ROD SRNJAK

Ale{Hren ROD SRNJAK

MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANE MESTNA TABORNIKOV LJUBLJANE TABORNIKOV

TadejPugelj ROD BI^KOVE SKALE

MatejaJustin ROD BI^KOVE SKALE

DarkaPetan~i~ ROD BI^KOVE SKALE

RobertTell ROD BI^KOVE SKALE

GregaKova~i~ ROD HEROJ VITEZ

MajaBo`i~ ROD HEROJ VITEZ

AndrejTav~ar ROD SIVEGA VOLKA

Matej^ernigoj ROD SIVEGA VOLKA

MatejFlorjan~i~ ROD SIVEGA VOLKA

RadePribakovi~ ROD SIVEGA VOLKA

AndrejaOsvald ROD TONE TOM[I^

RafaelKalan ZMAJEV ROD

MihaelaHojker ZMAJEV ROD

MihaPo`ek ROD RDE^I ZALOG

MiroVi~i~ ROD BELI BOBER

MatijaLipar ROD BELI BOBER

Ivo[tajdohar ROD DOBRE VOLJE

Ale{Posega ROD DOBRE VOLJE

Ale{Arko ROD RO@NIK

Bla`[terk ROD RO@NIK

MajaRozman ROD RO@NIK

RokSu{nik ROD RO@NIK

Du{anKulovec RA[I[KI ROD

TineKoloini RA[I[KI ROD

KlaraNahtigal RA[I[KI ROD

@igaBab{ek ROD MO^VIRSKI TULIPANI

MatejaOblak ROD MO^VIRSKI TULIPANI

Mateja [u{ter{i~ Dimic ROD PODKOVANI KRAP

MARIBORSKO OBMO^JE OBMO^JE OBMO^JE

IztokBani~ ROD ZELENI GRI^I

RomanaLeskovar ROD ZELENI GRI^I

AndrejKlinc MAISTROV ROD

PeterOpaka MAISTROV ROD

AndrejaHazabent ROD FR. LE[NIK MIKLAV@

Alja`Ekart ROD VISOKEGA MACESNA

ValerijanSalaj ROD VISOKEGA MACESNA

BrankoLeskovar ROD SEVERNICA

Sa{oBel{ak ROD UKRO^ENE REKE

BorutCerkveni~ ROD XI. SNOUB

^rtomirBorec ROD XI. SNOUB

GregorVinder ROD XI. SNOUB

AndrejPav{i~ ROD XI. SNOUB

JasnaTrape~ar ROD XI. SNOUB

PetraFurman KVEDROV ROD

MihaBrodnjak KVEDROV ROD

SimonaZupanc KVEDROV ROD

Nina[tefanec KVEDROV ROD

DaniJokhadar KVEDROV ROD

Dubravko Martinjak KOBANSKI ROD

IztokUtenkar ROD ^RNO JEZERO

Nata{aPoto~nik ROD ^RNO JEZERO

POMURSKO OBMO^JE POMURSKO OBMO^JE

CsabaSzabo ROD VIDRA

GordanaSovege{ ROD VIDRA

MihaPirher ROD VEDRI PRLEKI

MarkoJerebi~ ROD VEDRI PRLEKI

SimonaTopolinjak ROD VEDRI PRLEKI

Ale{Skali~ ROD VESELI VETER

BrankaKouter ROD VESELI VETER

PetraSkali~ ROD VESELI VETER

MetkaBehekROD BELIH [TRKOV

SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE SEVERNOPRIMORSKO OBMO^JE

Bla`Pra~ek ROD MLADI BORI

AndrejRutar ROD MLADI BORI

Bo{tjanPav{i~ ROD KRANJSKEGA JEGLI^A

AndrejaSedej ROD KRANJSKEGA JEGLI^A

VojkoVi~i~ ROD SO[KIH MEJA[EV

Marko@gavec ROD SO[KIH MEJA[EV

MajaCvek ROD PUNTARJEV

RokUr{i~ ROD PUNTARJEV

MiroKristan ROD PUNTARJEV

MajaKragelj ROD PUNTARJEV

AndrejRupel ROD MODREGA VALA

DR@AVNI MNOGOBOJ ZA MURNE, MEDVEDKE IN ^EBELICE; KO^EVJE 11. – 13. 6. 1999

REZULTATI:

MURNI: RODUSPEH R^JZU KRZU

M^I: RODIMEEKIPEUSPE[NOST RZRZvezdiceZU

R^JZvezdiceU

RPGZlateribiceZU

M^II:

RODIMEEKIPEUSPE[NOST

RPBalabuniZU

RRMPolhiU

RLG^rticeinZU

pikice

RSRHudeZU mravljice

XI.DinotiZU

SNOUB

RPGGlistevZU

juhi

KRZaj~kiZU

RPGNetopir~kiZU

M^III:

RODIMEEKIPEUSPE[NOST

RDRIndijanciU

RMDTigriU

RZRJe`kiU

RBSBobriZU

RSRGodzileinZU ~arovnica

RLGPlaninskiZU

orli

RSRSupergarjiU

KRGore~iZU

zmaj~ki

XI.KoaleU

SNOUB

RURHugotiU

XI.VioleU

SNOUB

RSZmajiZU

RPGPogumneZU pume

M^IV: RODIMEEKIPEUSPE[NOST

RDR^ur~elniU

RPMatmatU

grizelde

RSRKoaleU

XI.KrokodiliU

SNOUB

RLGGlisteIZU

RLGGlisteIIZU

RKJRibeZU

RPGOrliZU

RSR^oknjenciU

TABORNI[KI VESTNIK

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto

'99 '99 '99 '99

Pri Rutki...

Svoj drugi dom smo nekateri najhuj{i navdu{enci na{li tudi na Internetu – pri Rutki seveda. So {e taborniki, ki je ne poznajo? Upam, da jih med bralci revije Tabor ni ve~. Sicer pa so strani na RutkaNET-u `ive. Vsak teden objavimo nekaj novosti, naredimo nekaj sprememb, je pa tudi vsebina servisa deloma interaktivna, tako da lahko ~lani sami aktivno prispevate k posredovanim informacijam na straneh (koledar, ankete, stran za dopisovanje). Prav tako pa vas RutkaNET vedno zasipa s sve`imi novicami iz taborni{kih logov (PoROD, Taborni{ki vestnik in druge novice).

Pretekli mesec smo na na{e strani dodali naslednje

novosti:

http://knjiznica.rutka.net

Na tej strani je katalog vse literature, ki je iz{la in je na voljo v okviru zbirke Tabornikov priro~nik.

bubi @ rutka.net

http://irc.rutka.net

Stran kanala #ZTS na IRCNet-u.

http://peacecruise.rutka.net Fotogalerija z leto{njega mirovni{kega kri`arjenja po Sredozemlju.

Poleg na{tetih novosti pa so spremembe do`ivele {e strani

http://e-skavt.rutka.net , kamor smo dodali taborni{ke ve{~ine za GG in PP, ter glavna stran

( http://www.rutka.net ), kjer smo postavili nov iskalnik, ki i{~e besede po celotni drevesni strukturi RutkaNET-a in izdatno pripomore k uporabnosti servisa.

Dru{~ini ~lanov RutkaNET-a se je pridru`ilo {e nekaj rodov:

Rod stra`nih ognjev Kranj ( http://rso.rutka.net )

Sicer pa se sedaj, po ve~ kot uspe{nem za~etku, pri~enja drugo obdobje RutkaNET-a. Sedaj je ~as, ko se moramo za hip ustaviti in se vpra{ati, kaj, kako in s kak{nim namenom naj delujemo. Za za~etek smo potrebovali eksploziven nizki start, sedaj pa moramo poskrbeti {e za pravo tehniko na{ega teka. Na tretjem sestanku ekipe, ki je bil 9. novembra na Parmovi, smo vlekli vzporednice med RutkaNET-om (ki zaenkrat kljub vsemu {e vedno predstavlja alternativo) in interesi ZTS, razdelali vsebinsko podobo spletnega servisa, se dogovorili o skupni podobi strani ter o nekaterih tehni~nih podrobnostih (nov stre`nik, struktura obve{~evalnih list, ipd.).

Ekipa RutkaNET-a i{~e nove ~lane, ki bi radi prispevali k razvoju

taborni{kega spletnega servisa. [e posebej i{~emo oblikovalce

dokumentov HTML, in nekoga, ki bi ga veselilo skrbeti za TABIS

( http://tabis.rutka.net ),

http://www.rutka.net/ izobra`evanje

Programi iz kataloga stalnega strokovnega spopolnjevanja.

Rod Staneta @agarja –mlaj{ega Kranj ( http://rsz-ml.rutka.net ) Kokr{ki rod Kranj ( http://kr.rutka.net )

Rod zelenega Jo{ta Kranj ( http://rzj.rutka.net )

Rod mladih borov Ajdov{~ina ( http://rmb.rutka.net )

Rod ukro~ene reke Maribor ( http://rur.rutka.net )

taborni{ki iskalnik (vpisovanje povezav in skrb za vzdr`evanje) oz. za

koledar ( http://koledar.rutka.net ). K sodelovanju pa ste vabljeni tudi, ~e vas zanima novinarsko delo ali morda kaj drugega, kar vam RutkaNET lahko nudi. Dodatne

informacije dobite na naslovu ekipa @ rutka.net.

@elja po sre~evanju in soodlo~anju

Pot v prihodnost bomo za~rtali skupaj, Na~elniki obmo~ij

je bila vodilna misel, ki jo je bilo za~utiti med udele`enci jesenskih posvetov, ki so jih po obmo~jih z veliko mero odgovornosti izpeljali na~elniki obmo~ij s svojimi pomo~niki. Skozi vsebine so se udele`enci iz razli~nih rodov spoznavali in izmenjevali izku{nje - predvsem probleme; pomanjkanje kvalitetnega kadra, dvig kvalitete dela, od besed k dejanjem in en ~lovek ena funkcija. Tem in {e nekaterim drugim problemom bo, po mnenju na~elnikov rodov, dru`in in klubov, treba posvetiti {e posebno pozornost.

Dejstvo, da so bili posveti organizirani po obmo~jih je v veliki meri pripomoglo tudi k povezanosti na obmo~ju. Udele`enci so z veliko vnemo predstavljali svoje rodove akcije in se dogovarjali za organizacijo obmo~nih sre~anj in mnogobojev, hkrati pa s predstavitvijo nekaterih "zveznih" in mednarodnih akcij v prihodnosti dobili {e dodatni motiv za bolj{e izvajanje taborni{kega programa. S predstavitvijo priro~nikov in druge literature ter ostalih "taborni{kih" potreb{~in, ki jih je mogo~e dobiti v Zadrugi, je bil krog sklenjen – in udele`enci zadovoljni.

Posveti so torej uspeli. Pa ne samo enostransko, saj so na posvetih sodelovali tudi predstavniki Komisije za program ZTS. Ne zato, da bi kogarkoli kontrolirali ali komurkoli "solili pamet", ampak zato, da bi uresni~ili `eljo udele`encev po soodlo~anju; da bi prenesli pripombe in pohvale, pobude in `elje. In te bodo vplivale na pot v prihodnost - z veliko verjetnostjo v bolj{o ...

POMURSKO obmo~je

Veseli me, da smo se zbrali v (za nas) precej{njem {tevilu. Mislim, da je posvet koristil tako vodnikom kot tudi na~elnikom. Lepo se je od ~asa do ~asa sre~ati, izmenjati mnenja, izku{nje, saj nas to bogati, daje motivacijo za nadaljnje delo, hkrati pa lahko predelamo tudi problematiko, ki se na obmo~ju pojavlja. Glede na `eljo na~elnikov in vodnikov, da naredijo marca spet podoben posvet, predvidevam, da je dosegel `elene cilje. Hvala Milku, da nam je na posvetu pomagal. Upam, da bomo na naslednjem posvetu delili mnenja tudi z ostalimi na obmo~ju, ki jih tokrat ni bilo.

Miha Pirher, na~elnik obmo~ja

SEVERNOPRIMORSKO obmo~je

Mogo~e smo se na posvetu prvi~ zbrali v takem {tevilu, udele`ili so se ga predstavniki vseh rodov. Vzdu{je je bilo ves ~as spro{~eno in temperatura naklonjena debatam. Izmenjali smo precej mnenj. Udele`encem je bil posvet koristen (predvsem skupno dogovarjanje za akcije na obmo~ju), manj zanimive so jim bile teme, ki so jih poslu{ali `e na in{truktorskem te~aju. Dobra stran posvetov po obmo~jih je prav v tem, da se lahko posvetimo problematiki na obmo~ju, vsakemu rodu in skupaj i{~emo re{itve oz. primerjamo situacije. Sli{ali smo, da ima vsak rod svoj na~in dela, po pogovorih se je v na{ih glavah za~el proces: kaj je bolj{e, zakaj, kdaj, kako? @al na na{em obmo~ju {e

vedno manjka in{truktorjev, ki bi sodelovali pri izvedbi vodni{kega te~aja, te~ajnikov pa bi `eleli iz{olati vsaj za dva te~aja.

Maja Kragelj, na~elnica obmo~ja

JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO obmo~je

S posvetom so bili vsi udele`enci zelo zadovoljni. Vsi so izrazili `eljo, da bi se ponovno dobili brez prej dolo~enih delavnic (lahko pa tudi). Veseli so bili, ker je posvet trajal ve~ dni, lahko bi bil dalj{i. @al se kar nekaj rodov posveta pa~ ni udele`ilo, je pa bilo ve~ predstavnikov iz ostalih rodov. Iz Se`ane so bili 4 udele`enci, ki mislim, da so od posveta odnesli kar nekaj informacij in idej. Vsi so bili zadovoljni s posredovanjem podatkov. Zelo primerna je bila predstavitev Zadruge, mednarodnih akcij in literature ({e posebej za Se`an~ane).

Osebno sem bil s posvetom zadovoljen in menim, da se ga bodo prihodnji~ vsaj tisti, ki so bili na Ma~kovcu, vsekakor udele`ili. Seveda se moramo za pomo~ pri organizaciji in izpeljavi posveta zahvaliti tudi podpori Komisije za program in njenemu predstavniku, kakor tudi pisarni ZTS, ki je predstavila Zadrugo.

Marjan Makuc, na~elnik obmo~ja

MESTNA ZVEZA TABORNIKOV, Ljubljana

Letos se je Borokvak kot redni letni programski posvet MZT med rodovi v mestu {e bolj uveljavil. Tovrstna praksa se je izkazala za zelo u~inkovito in predvsem prakti~no. ^etrti posvet z imenom in vsebino Borokvaka po vrsti (pri~eli smo leta 1996) je pokazal, da rodovi `elijo, potrebujejo in ho~ejo soodlo~ati o daljnose`nih vpra{anjih njihovega skupnega delovanja. Rad bi poudaril, da smo posvete imeli tudi v stari OOZTS Ljubljana (pred Borokvakom {e dva posveta v Marindolu in {e izredni posvet na Travni gori), vendar smo na njih

le ob{irneje obravnavali teme z obmo~nih stare{instev in na~rtovali skupne akcije (npr. dan tabornikov in vodni{ki te~aj). Na leto{njem Borokvaku pa smo se pogovarjali tudi o velikih temah, kot so Vizija na{ega dela, Nove programske usmeritve ipd. Odlo~itev ZTS, da so posveti na~elnikov po obmo~jih, je pravilna in pogumna. Le na tak na~in bodo rodovi dobili mo`nost, da povedo, kaj jim ni v{e~ ter da pohvalijo, kaj je dobro pri delu ZTS kot celote in pri delu posameznih komisij in organov ZTS. S tovrstno prakso posvetov po obmo~jih bi morali nadaljevati, vendar bi morali v prihodnje tudi paziti, da tem na posvetu ni preve~. Kljub na{emu opozarjanju se nam je zgodilo prav to! Ob obravnavi in razpravi tematike na posvetu nam je stalno zmanjkovalo ~asa, zato smo bili prisiljeni sicer zelo kakovostno razpravo o npr. osnovnem programu ZTS ali Lu~i miru prekiniti. V prihodnje bi morali paziti, da je na posvetu le ena velika tema. Da pa na posvetu vsaj ena velika tema mora biti, pa je jasno, ~e `elimo pri rodovih znova vzbuditi ob~utek odgovornosti za dogajanja na ZTS in jih motivirati za bolj{e delo z na{im odnosom do njihovih predlogov in na{im reagiranjem na njihove probleme. Upam, da leto{nje leto in dogajanja v ZTS v zadnjih mesecih niso le plod pred~asne volilne kampanje in da dejansko pomenijo velik korak ZTS k rodovom in njihovemu razumevanju dejanskega taborni{tva v kraju, kjer `ivijo in delajo."

CELJSKO-ZASAVSKO obmo~je

Vzdu{je na posvetu je bilo zelo delovno, spro{~eno in prijateljsko. Vsi prisotni so aktivno sodelovali pri debatah in razgovorih. Motilo me je, da so ~lani iz rodu RJZ od{li domov `e pred~asno.

Tako niso mogli sodelovati v delavnicah okrog programa. Povsod niso bili prisotni na~elniki dru`in. Bili so pa vsi, ki neposredno delajo z mlaj{imi ~lani in se ukvarjajo s programom.

bmo~ni posveti

Ale{ Posega, na~elnik MZT

Vid Novak, na~elnik obmo~ja

DOLENJSKO obmo~je

Vzpodbuda ZTS, da bi organizirali jesenski posvet je bila zelo dobrodo{la. Kljub kratkemu posvetu smo glavni cilj - izmenjava informacij - dosegli. Kljub temu, da smo majhno obmo~je, bomo v bodo~e sku{ali pripraviti dvodnevni posvet. Menim, da s takimi aktivnostmi prispevamo k dvigu kvalitete dela v rodovih.

obmo~ni pos

Primo` Badovinec, na~elnik obmo~ja

OBLJUBLJANSKO OBMO^JE

Po izjavah udele`encev sklepam, da je posvet uspel. Na~elniki so bili z delavnicami zadovoljni in so aktivno sodelovali. Edina mote~a stvar je bila odsotnost nekaterih rodov, ki se obmo~nih akcij le redko udele`ujejo, kar onemogo~a delo obmo~ja. Vseh delavnic nam ni uspelo izpeljati do konca, saj nam je zmanjkalo ~asa. Na kratko: posvet je uspel in upam, da bo naslednji {e bolj uspe{en in obiskan.

Vesna Cvek, Na~elnica obmo~ja

GORENJSKO obmo~je

Ali je lahko nekaj tudi deset? To je bila ena izmed glavnih neformalnih razprav na posvetu gorenjskega obmo~ja. Da posvet ni bil neformalen je poskrbel dnevni red, ki je neusmiljeno opozarjal, da imamo zamudo. A smo vse zadano izpeljali do konca in imeli {e ~as za igranje in zabavo. Bolj{e poznavanje vodstev pomeni ve~ sodelovanja med rodovi in ve~ aktivnosti. To je tudi moto skavt-

ske organizacije "Bolj{e skavtstvo za ve~ mladih!" In zakaj bi bili Gorenjci izjeme. Besede moramo preliti {e v dejanja, pa smo na konju. [koda je le, da niso bili prisotni vsi rodovi, vendar to ni bil zadnji posvet, zato si vzemite ~as naslednje leto.

Toma` Strajnar, na~elnik obmo~ja

Predstavniki komisije za program ZTS

Posvet je bil u~inkovit. Udele`enci so se dogovorili za programske aktivnosti (sre~anja, mnogoboje in druge akcije), ki jih bodo organizirali v okviru obmo~ja, programski pomo~niki obmo~nega na~elnika pa bodo v bodo~e sodelovali v programskih komisijah; vendar pa je potrebno predhodno definirati njihovo vlogo v njih.

Udele`enci so skupaj pri{li do problema pri vodnikih, ki nadaljujejo svojo vodni{ko pot iz M^ v GG. Le-ti vodniki ne obi{~ejo {e enkrat te~aja, tokrat za GG, zaradi nepoznavanja sprememb v metodah dela (M^ - igra, GG - izziv) pa prihaja do upada ~lanstva, ki se nadaljuje pri starej{ih GG in PP. Prav tako ni literature za delo z GG, tako kot so jo dele`ni pri delu z vodom M^.

Bilo jim je v{e~ , da so bili leto{nji posveti organizirani po obmo~jih. S tem posvetom so se rodovi med seboj bolje spoznali, imeli so ve~ mo`nosti, da so predstavili problematiko, s katero se sre~ujejo pri delu v rodu, la`je bodo re{evali te`ave, ki se jim bodo pojavile v rodovih, spoznali so nove stvari, ki jih niso poznali prej, dosti so se pogovarjali o problemih na obmo~ju in na{li re{itve, kako jih bodo odpravili.

Sama lahko dodam, da je bil posvet ob pomo~i vseh predavateljev ocenjen za zelo uspe{nega, s tem pa na{a naloga {e ni kon~ana. Potrebno je po~akati na realizacijo vseh predlaganih pobud in nato ponovno ovrednotiti stanje.

Erika Gril

Posvet je bil v soboto 23. in nedeljo 24. oktobra 1999 v taborni{ki ko~i RPT v So~i. Posveta se je udele`ilo 16 udele`encev iz vseh 6 severnoprimorskih rodov. Za~eli smo ob 17.00 s Franetovo predstavitvijo Zadruge. Kljub slabemu vremenu smo se imeli zelo dobro. Dobro vzdu{je se je povleklo pozno v no~ s kitaro in medsebojnimi pogovori. Drugi dan smo malo

osveti

zaspani nadaljevali s programom, kjer smo se pogovorili o vseh starostnih skupinah od M^jev do PP-jev, nato pa {e o delu na~elnikov po rodovih. Raz{li smo se popoldan, polni novih idej in prepri~ani, da se bomo {e sre~evali na le na posvetih, ampak tudi na drugih akcijah na{ega obmo~ja.

Vojko Vi~i~

Borovec pri Ko~evski Reki je letos `e ~etrti~ zapored gostil posvet na~elnikov rodov in dru`in Mestne zveze tabornikov (MZT) Ljubljana. Udele`encev je bilo 29 iz 12 rodov. Dogovorjeno je bilo, da se bo pogovor vrtel predvsem okoli pomena sprememb v na~inu dela ZTS, stopnjevanega programa in vizije MZT.Glede programa so se udele`enci strinjali, da je program za M^ in GG v dobr{ni meri ustrezen, vseeno pa bi bilo potrebno zgladiti prehoda M^-GG in GG-PP ter vnesti dolo~ene metodolo{ke spremembe. V glavnem pa je debata tekla o problemu PP-jev. Eden od bolj pere~ih problemov je tudi pomanjkanje gradiva o taborni{tvu. Poleg navedenega smo se veliko pogovarjali {e o akciji Lu~ miru iz Betlehema.

Bla` [terk

Pohvaliti je potrebno zamisel Zadruge, da se je njen predstavnik udele`il posveta. Pojavljati bi se morala na vseh ve~jih obmo~nih in dr`avnih akcijah, propagandnih taborih. Njeno delo mora biti bolj agresivno.

Zadruga naj poskrbi, da dolo~ene opreme ne zmanjka tik pred taborjenji. Takrat mora biti vse na zalogi.

Naj bo ve~ ugodnosti s ~lansko izkaznico.

Emil Mumel

Jesenski posvet na~elnikov na Dolenjskem je uspel kljub poznemu vabilu in odlo~itvi, da ga izvedejo v enem dnevu. Prisotnih je bilo 12 udele`encev iz {tirih rodov, OO ZTS Dolenjske in predstavnik ZTS. Veliko pozornosti sta vzbudili razpravi o opisu del in nalog funkcionarjev v rodu in o taborni{-

kem mnogoboju. Rodovi so se odlo~ili, da bodo spomladi organizirali obmo~no sre~anje, na katerem bodo izvajali razne taborni{ke aktivnosti, jeseni pa vesela sre~anja M^. Sku{ali bodo organizirati akcijo "vod - vodu".

V obmo~ju bodo vzpodbudili na~rtnej{e delo pri izvajanju osnovnega programa. Na~elnike dru`in in klubov bodo opozorili, da imajo pri tem pomembno vlogo. Preden so se raz{li so prisotni pregledali razpolo`ljivo literaturo in se seznanili s skoraj celotno izbiro Zadruge ZTS. Za slovo so prevzeli {e darilo ZTS vsakemu prijavljenemu ~lanu: stenski koledar za leto 2000.

Ivo [tajdohar

Posvet gorenjskih na~elnikov rodov in dru`in v Radovni (29. in 30. oktober 1999) je potekal v spro{~enem, zabavnem in delovnem vzdu{ju. [koda, da se ga niso udele`ili tudi predstavniki Kokr{kega rodu in Rodu zelenega `irka, saj so udele`enci ugotovili, da tako skupno sre~anje pripomore k medsebojnemu spoznavanju, prijetnemu dru`enju in izmenjavi izku{enj, kasneje pa k bolj{emu sodelovanju in ve~ji udele`bi na obmo~nih akcijah.

Po dvodnevnem trdem delu so udele`enci pri{li do zaklju~kov, da bi se morali dr`ati na~ela en ~lovek – ena funkcija, posvetiti ve~ ~asa motivaciji vodnikov pri izvajanju osnovnega programa, nameniti ve~ ~asa taborni{kim {egam, navadam in taborni{kemu znanju, bolje informirati popotnike in popotnice, da se udele`ujejo mednarodnih akcij in vsako leto organizirati sre~anje na~elnikov Gorenjskega obmo~ja.

Tina Bogataj

stare, lepe, taborni{ke...

Primo`

Ekologija Ekologija Ekologija Ekologija je zadnjih nekaj let nadvse popularna beseda. Ve~ina ljudi jo razume povsem napak. Ekologija ni le pobiranje smeti in kemi~ni WC-ji, ekologija je mnogo ve~. Prevod iz latin{~ine se glasi "veda o okolju". In to~no to ekologija tudi je, v vsej svoji {irini. Preprosto re~eno naj bi ekologi skrbeli, da okolje ne ~uti preve~ ~lovekovih vplivov. Vsaj tistih uni~ujo~ih ne.

Znanje o okolju je kar resna stvar. Mnogo preresna, da bi jo prepustili laikom.

[tudij ekologije, ki v Sloveniji obstaja {ele dve leti, je podiplomski. Hudo strokovna zadeva torej.

@al pa se v Sloveniji z ekologijo ukvarja vsak, ki ho~e biti "in". Tudi taborniki pri tem nismo nobena svetla izjema. Na sre~o taborniki nimamo kak{ne posebne mo~i, da bi s svojim ekolo{kim diletantstvom naredili kaj prida {kode. Toda vsi niso tako nemo~ni.

Pesmica, ki mi je pri{la na misel, je namre~ angle{ka. In spet ni taborni{ka. Nekoliko starej{i se je spomnimo iz TV serije, ki je vsaj meni ostala globoko v spominu. Ja, v eni glavnih vlog je bil medved. In besedilo se lepo sklada z mojim osebnim pojmovanjem ekologije.

Pa sre~no novo leto!

Deeep inside the fForest

There's a do G or into ano Cther land

He d re is ou er life and h aome We are sta dying he Are for d ever

In the be G auty of this pla C ce all al Fone.

dWe keep on h Goping. FG

Ma C ybe, there's a w Forld where we don't h G ave to run

And ma C ybe, there's a t Fime we call our o G wn

Living f aree in harmo G ny and majes F ty, take me ho G7 me, take me ho C me.

Walking through the land

Where every living thing is beautiful.

Why does it have to end?

We are calling, all so sadly On the whispers of the wind as we send

A dying message:

Maybe…

Narava z letnimi ~asi spreminja svoj videz. ^e so drevesa spomladi zelena, so poleti cveto~a, jeseni odeta v razne barve in pozimi gola in okovana v sneg. Druga~ni pa so tudi naravni pojavi in znamenitosti, ki jih poznamo.

Cerkni{ko jezero pozimi

Cerkni{ko jezero, ki ga je kot fenomen pred ve~ kot 300 leti opisal in svetu predstavil `e Valvasor, je resni~no pokrajina stotih obrazov. Le-ti nastajajo zaradi dejstva, da v razli~nih letnih ~asih na Cerkni{ko polje prite~e razli~na koli~ina vode, na drugi strani pa zaradi kra{ke strukture tal v "po`iralnikih" voda spet izginja.

Kljub temu, da je jezero Slovencem dobro poznano pa le redki vedo, da v ~asu nihanja vode nastajajo trije razli~ni oto~ki. Prvi se po Valvasorju imenuje Vurnek, na njem pa stoji vasica Otok z nekaj hi{ami in cerkvico. Drugi, ki postane otok le ob najvi{ji jezerski vodi, je z gozdom porasla Gorica, na njem pa so v preteklem stoletju kmetje pasli svojo `ivino. Najbolj skrivnostni je tretji otok, ki nastane takrat, kadar voda ni ne previsoka in ne prenizka. Voda nekoliko vi{ji predel jezerskih tal med Otokom in Grahovim ob nara{~anju hitro zalije, ob upadanju pa spet poka`e kopna tla. Doma~ini ga imenujejo Osredek ali Benetek.

Najlep{i pogled na opazovanje teh pojavov seveda ponuja "pti~ja perspektiva". Zato je vzpon na Slivnico, 1114 metrov visok hrib na SV strani jezera, {e toliko bolj zanimiv. In na vrhu se vam morda lahko zgodi, da sre~ate tudi kak{no ~arovnico.

Test kuhalnikov – tokrat zares

Kon~no

sem se lotil pravega testa opreme.Vendar pa vseeno ne bo ~isto pravi, ker sem testiral le Primusov kuhalnik, ki smo ga dobili pri Tehnounionu. Za primerjavo sem testiral {e dva kuhalnika iz moje zbirke: Plein Air in Camping gaz –Bleuet 206. Oba sta seveda skuhala `e precej "`upc", vendar {e vedno dobro opravljata svojo nalogo.

Za Primusov kuhalnik je zna~ilna mo~na konstrukcija, zato lahko nanj brez skrbi postavimo tudi kak{en ve~ji lonec. To seveda ni priporo~ljivo storiti na Plein Airovem, ker ima plasti~no le`i{~e nosilcev za posodo, ki je pri mojem kuhalniku `e po~ilo. S sekundnim lepilom sem zlepil le`i{~e in ga z objemko malce oja~al (na sliki). Campingov kuhalnik, navkljub krhkemu videzu, prenese tudi ve~ji lonec (pribli`no 5l vode), le da se pri me{anju malo ziblje, vendar ni bojazni, da bi se kaj odlomilo, ker so vsi nosilni deli kovinski.

Na testu je pri Primusovem kuhalniku izstopala predvsem njegova kuhalna mo~, saj je voda zavrela skoraj enkrat hitreje kot pri mojih kuhalnikih (glej tabelo). Seveda moramo to lastnost vzeti v zakup, ker je temu primerna tudi poraba plina. Sicer se pa da nekaj plina tudi prihraniti, ~e pa~ ne kuhamo s "polnim gasom". Med testom sem odvil ventil do konca, da bi ugotovil, na katerem kuhalniku voda prej zavre. Nekaj plina lahko privar~ujemo tudi tako, da kuhamo na malenkost manj{em plamenu. ^as kuhanja se s tem ne bo bistveno podalj{al, bomo pa privar~evali nekaj dragocenega goriva. Vedno kuhajmo v dovolj veliki posodi, da plamen ne bo uhajal mimo, ker bo {el prakti~no v ni~ (malo bolj bomo segreli le zrak v zimski sobi).

Primusovemu kuhalniku lahko zamerimo to, da se nosilcev za posodo ne da zlo`iti, zato zasede ve~ prostora v nahrbtniku. Motijo me tudi posebne plinske bombice, ki so zaenkrat naprodaj le v planinsko-{portnih trgovinah in plinarnah (premalo razvejana prodaja). Malo mu {teje v prid to, da bombico lahko odvijemo tudi, ~e {e ni prazna ( tega nikar ne po~nite s kuhalniki, tega nikar ne po~nite s tega nikar ne po~nite s kuhalniki, tega nikar ne po~nite s tega ki uporabljajo bombice brez ventila, ki bombice ventila, bombice ker lahko pride do eksplozije, do ~esar bo po Murphyevem zakonu seveda tudi pri{lo). Ostanek plina v bombici lahko kasneje porabimo do konca.

Ker nimam merilca hitrosti vetra niti vetrovnika, sem naredil umetni veter kar s priro~nim su{ilnikom za lase ali po doma~e fenom (kasneje smo ga uporabili tudi za razpihovanje `ara in se je odli~no obnesel).

Fen sem usmeril proti plamenu in ga vklopil na prvo ter nato tudi na drugo stopnjo. Na prvi stopnji je le zelo malo vplival na gorenje ali pa skoraj ni~. Na drugi stopnji pa so `e nastopile razlike. Najmanj je odpihnilo plamen na Primusovem kuhalniku (pribli`no ¼ plamena), ker ima posebno obliko-

Marko Svetli~i~ - Medo

vane nosilce za posodo, ki nudijo delno protivetrno za{~ito. Ve~ plamena je odpihnilo na Campingovem kuhalniku (pribli`no ½ plamena). Temu kuhalniku se da dokupiti protivetrni {~it plamena, ki hkrati slu`i kot toplotni reflektor, pritrdimo pa ga pod gorilno krono. Na Plain Airovemu kuhalniku je plamen popolnoma ugasnil. Menda imajo novej{i Plain Airovi kuhalniki gorilno krono podobno kot je na Campingovih kuhalnikih in so zato verjetno bolj{i od mojega.

Nato je sledil {e test mo~i kuhalnikov. V nizko jekleno emajlirano kozico s ~rnim dnom sem nato~il ½ l vode in meril ~as, dokler se niso za~eli delati veliki vrelni mehur~ki. Pri Plain Airovem kuhalniku jih nisem do~akal. Zato sem postopek ponovil doma v kuhinji z mrzlo vodovodno vodo, ki sem jo segreval v aluminijasti kozici in dobil zanimive rezultate. Izkazalo se je, da lahko temperatura plina in s tem povezan pritisk v bombici, precej vpliva na mo~ plamena (Plain Air), ker se plin v bombici med kuhanjem mo~no ohladi (zaradi izparevanja).

ProizvajalecPrimusCamping gazPlein Air Tip kuhalnika FREJ BLEUET 206Mo~1500 W-V`igpiezo--

Te`a kuhalnika360 g320 g390 g (1)

Te`a plina v bombici225 / 450 g (2) 190 g190 g

Poraba plina (5 min)12 g2 g2 g

Voda zavre (½ l) (3) 4 min7 min- (4)

Voda zavre (½ l) (5) 3 min 15 s6 min 15 s5 min 40 s (6)

8 min 15 s

5 min 20 s

Opombe: Opombe:

(1) te`a brez objemke

(2) me{anica plina (70% butana, 20% propana in 10% isobutana) ima ni`je ledi{~e od plina v klasi~nih bombicah (butan) in se dobro obnese tudi v hladnej{ih razmerah

(3) zunaj na klopci pred hi{o (da ne za`gem hi{e, ~e se bo karkoli nenadzorovano v`galo…)

zunanja temperatura:na soncu je prijetno toplo zra~ni tlak:919 mbar (nereduciran zra~ni tlak)

nadmorska vi{ina:892 m

temperatura vode:toliko kot v vodnjaku (de`evnica)

(4) nisem do~akal velikih vrelnih mehur~kov, kar pomeni, da voda niti ni popolnoma zavrela

(5) v doma~i kuhinji v Ljubljani (mrzla vodovodna voda)

(6) po prvem presenetljivo (sumljivem) dobrem ~asu sem vodo segreval {e enkrat in dobil drugi ~as, nato sem v topli vodi segrel bombico (s kuhalnikom vred, ker se bombice ne da sneti, dokler ni popolnoma prazna) in ponovil poskus ter dobil tretji ~as.

Prvi del vodni{kega te~aja SPOOT

te~aj

V jesenskih

po~itnicah, natan~neje od 2. do 6. novembra, smo imeli na Severno - primorskem obmo~ju prvi del vodni{kega te~aja za potrebe na{ega obmo~ja. Bivali smo v So~i pri Bovcu v ko~i tolminskih tabornikov. Zaklju~ni del te~aja bomo pripravili najverjetneje med 5. in 8. februarjem 2000.

Kaj se je dogajalo? Bilo je dvaindvajset te~ajnikov iz vseh rodov razen enega. Andreja, Tja{a, Vesna, Damjan, Dejan, Matija, Uro{, Julija, Vika, Aleksander, Damjan, Kristjan, Patrik, Tadej, Kristina, Minca, Ur{ka, Andra`, Andrej, An`e, Matic in Miha so poslu{ali, gledali in sodelovali s predavatelji, ki smo jim posku{ali pokazati "finte" za delo z vodom. Kot je zna~ilno za vreme v tem letnem ~asu, je bilo malo muhasto. Eno dopoldne smo celo videli sonce. Spet drugi dan smo skakali v ko~o in iz nje, da smo lahko izpeljali predvideni program. Najzanimivej{i del programa so vsekakor bili premori, ko smo se igrali tiso~ in eno igrico. Rim-{im-{im smo pustili za drugi del te~aja.

Glavno je, da te~ajniki niso "preve~" zamujali na posamezne teme in da so se odli~no ujeli. Tako lahko pri~akujemo {e bolj{e sodelovanje med vodi in rodovi v prihodnje, kar bo taborni{tvu na na{em obmo~ju le koristilo.

Marko, vodja te~aja

lu~ka miru Lu~ miru iz Betlehema

so kot novi bo`i~ni obi~aj izpeljali prvi~ leta 1986 in jo od takrat naprej organizirajo v studiu ORF Linz - Gornja Avstrija. Akcija je namenjena vsem ljudem, neodvisno od njihove rase, religioznega ali politi~nega prepri~anja.

Skavtske skupine sodelujejo v akciji `e od leta 1989. Z Dunaja prinesejo Lu~ miru v svoje dr`ave in skrbijo za razdeljevanje in raz{iritev. V Sloveniji soorganiziramo to akcijo skupaj katoli{ki skavti in taborniki.

Rojstvo ideje in pomen Lu~i

Namig gledalke, da bi darovalcem v oddaji Licht in Dunkel namesto darilc v zahvalo podarili lu~ke na bo`i~ni ve~er, je vplival na razvoj ideje o Lu~i miru iz Betlehema. Ker lu~ v Bibliji simbolizira prihod Jezusa, z njegovim rojstvom pa je bil obljubljen mir vsem ljudem dobre volje, so sklepali ustvarjalci, je lahko lu~ bo`i~ni simbol miru.

Lu~ miru iz Betlehema nas predvsem spominja in spodbuja, naj se zavzamemo za mir in strpnost med ljudmi. Tako kot Lu~ podarjamo iz rok v roke, tako naj raste tudi mir od ~loveka do ~loveka. Kot skrbimo, da mali plamen ne ugasne, tako ~uvajmo mir.

Lu~ miru, ki jo vsako leto pri`ge avstrijski otrok v Betlehemu, se potem pripelje na Dunaj in se jo pri`iga in podarja naprej od ~loveka do ~loveka.

Od svojega obstoja naprej je Lu~ miru tesno povezana s solidarnostjo do so~loveka v stiski.

Poslanica, ki bo spremljala Lu~ miru iz Betlehema v Sloveniji

SRCE SIJE

Pri`gana sem bila v Betlehemu za vse ljudi dobre volje. Prihajam k tebi ob zarji novega tiso~letja, ko se polni vznemirljivega pri~akovanja oziramo v prihodnost. Rada bi razsvetljevala tvoja jutra, da bi se prebujal z nasmehom, rada bi grela tvoje srce, da bi utripalo zate in za druge, rada bi ti vlivala pogum in dajala mo~, da bi izpolnil svoje poslanstvo, in kon~no bi se rada s teboj zahvaljevala za ta ~udoviti dan, za to ~udovito `ivljenje.

Datumi dogodkov

18.12. Dunaj, osrednja prireditev - razdeljevanje plamena predstavnikom dr`av

18.12. Maribor, zve~er osrednja prireditev z razdeljevanjem plamena

19.12. Ljubljana, ob 9. uri ma{a, ob 10. uri in 15 minut osrednja prireditev z razdeljevanjem plamena

24.12. zve~er naj bi lu~ke miru svetile na oknih domov {irom po Evropi

Zemljevid, kam bo lu~ miru razdeljena.

Po dobro voljo v Pikin tabor

"Gremo v tabor!

Gremo v tabor!"

Vsako jutro, {e pred deveto uro, ko naj bi se stvar uradno za~ela, so nas {e iz zadnjega dreme`a zbudili klici otrok, ki so se gnetli okoli na{e lesene ograje. [e dodatnim pro{njam u~iteljic in vzgojiteljic popustimo in za~nemo, ko ostali {e po~ivajo.

Naj razlo`im: "stvar" je 10. Pikin festival v Velenju, "mi" pa smo taborniki, ki imamo vsako leto svoj koti~ek na festivalu, omejen z "na{o leseno ograjo".

Seveda prva leta, ko smo bili le ena izmed mnogih delavnic v dvorani, te ograje {e ni bilo. Bili pa so trije zeleni {otori, nekaj klopi, malo ve~ plakatov, razstava ro~nih del in sestavljiva (instant) pagoda. Vendar taborni{ki duh ni zdr`al dolgo in vedno bolj smo si `eleli sve`ega zraka in trave. Tako smo se po~asi {irili in na koncu pristali zunaj, v improvizirani naravi – na otro{kem igri{~u. Razvili smo se v pravi Pikin tabor z vsemi potrebnimi objekti.

Ko nas obi{~ejo otroci, najprej zagledajo ogromen taborni{ki vhod in na njem vise~e zastave, zatem velik siv {otor (~lenec) in pred njim pano, na katerem je s karikaturami za najmlaj{e in besedo za starej{e prikazanih dvanajst taborni{kih zakonov. Dva tabornika, ki sva tam delala cel teden, sva jih nato z ustrezno razlago oziroma bolj zgodbico o taborni{kem na~inu `ivljenja popeljala na kratko domi{ljijsko taborjenje.

Otroci so osupnili ob predmetih, ki jih taborniki Rodu jezerskega zmaja izdelujemo ob de`evnih (v~asih tudi son~nih) dneh na taboru v Ribnem. Ko smo si skupaj ogledali {e pravi {otor s spalno vre~o, nahrbtnikom in gojzarji

(neverjetno netaborni{ko pospravljen), so tudi najbolj mestni otroci podlegli sku{njavam in se opogumili, ~e{ da bodo tudi oni neko~ spali v takem {otoru. Malo so se za~udili trem zvezanim palicam in na njih vise~i nenavadni posodi, ki jim taborniki pravimo kuhinja in le redko kdo si jih je `elel uporabljati. Da bi bili {e bolj taborni{ki, smo se skupaj lotili postavljanja pagode, ki je povzro~ala kar

utrip

nekaj preglavic, vendar je na koncu uspelo in kazali so navdu{enje, ki ga pri mladem taborniku le redko vidi{, ~e mu re~e{, naj postavi ogenj. Za zaklju~ek pa je ostala najprijetnej{a in najlep{a plat taborni{tva – petje ob tabornem ognju. Pri tem nam je pomagal kitarist in vod tabornikov. Indijan~ki, Muren~ki, Pikina himna, sploh pa gibalne pesmi, kot so Konjenik, Hipoetata ipd., so pritegnile tudi najbolj razdivjane otroke, ki so ob tem za~utili pomen ali vsaj del~ek pravega taborni{kega dru`enja. Na{ taborni prostor so zapu{~ali navdu{eni in le redek je bil tisti, ki ni obljubil, da se vidimo na taborjenju ali vsaj drugo leto v Pikinem taboru.

Bodo~i taborniki so nam torej polnili dopoldneve, popoldneve pa smo v glavnem pre`ivljali ob spremljavi kitare in v dru`bi sedanjih tabornikov, ki jim je Pikin tabor, vsaj v tistem tednu, pomenil prostor, kjer so sre~evali tabornike z ostalih ~et, na~rtovali skupne akcije, nekateri pa so se nanje `e pripravljali. [e posebej pa smo se razveselili starih tabornikov, ki so se nostalgi~no vra~ali s svojimi otroki, nas spra{evali o ljubem Ribnu in nam postregli z marsikatero zgodbo ali anekdoto iz njihovih ~asov. Seveda pa so nas {e vedno obiskovali otroci, tokrat s star{i; mnogi so pri{li tudi vsak dan in ne samo iz Velenja.

Pikin tabor tako ni le ena izmed delavnic, ampak je prostor, ki ustvarja nove tabornike, u~i otroke spo{tovati naravo in jim, tudi odraslim, poka`e drug na~in pre`ivljanja prostega ~asa, za katerega ne potrebuje{ veliko denarja in elektrike, temve~ voljo in zanimanje.

Maja Ahtik

Torta, sonce in rutke vse povprek ...

...ali kako smo v Medvodah praznovali 15-letnico Rodu dveh rek

V Medvodah

taborniki delujemo `e ve~ kot dvajset let, svoj rod pa imamo natanko 15 let. Zares, oktobra 1984 je bila ustanovna skup{~ina novega odreda, dotlej ~ete Odreda dobre volje, ki je delovala na na{em koncu. V petek in soboto, tam nekje sredi oktobra, natanko petnajst let po tistem, smo to dejstvo tudi proslavili.

Tako kot se to po~ne!

V petek zve~er smo se zbrali v kulturnem domu v Medvodah na slavnostnem ob~nem zboru. Saj veste, kako to gre, poro~ila sem in tja potem pa {e volitve... Ampak ni ostalo samo pri tem, seveda ne! Izbrani diasi so po dvorani povzro~ali ve~ razli~nih zvokov in vzklikov, kot so hihitanje, smeh in krohot pa tudi kak{en: "u, to sem pa jaz," ali pa: "glej ga, kak{en je bil."

Torta je predvsem med M^-ke zasejala pravo mero navdu{enja in zadovoljstva (ampak je niso oni najve~ pojedli....). Po uradnem koncu je seveda sledil {e neskon~en klepet z vsemi povabljenimi, predvsem s tistimi, ki so bili za~etniki taborni{tva v Medvodah (saj koga verjetno poznate, pa mogo~e sploh ne veste, da je na{), saj so bili prav oni zvezde ve~era!

V soboto smo s posebnim navdu{enjem nadaljevali, ~eprav smo spali komaj nekaj ur. Navsezgodaj smo pripravili vse potrebno pri blagovnem centru v Medvodah, kjer smo bili potem vse dopoldne "cari terena". Okupirali smo prostor pred trgovino s stojnico s ~ajem, s PP-ji, ki so "ajali", z M^-ki, ki so pobirali smeti naokrog in sodelovali v likov-

nih delavnicah, z GG-ji, ki so vozili vozi~ke od trgovine do avtomobilov in nazaj, in ostalimi, ki so se nam pridru`ili. Mimoido~i so lahko streljali z loki ali pa poslu{ali Mikija, ki je po mikrofonu nagovarjal prav vsakogar, ~e `e ni igrala glasba z ene tistih starih taborni{kih kaset ({e dobro, da vsi poznamo Brðane...), obiskovalci trgovine so tisto soboto lahko v miru pre~esali ves blagovni center, saj so svoje nadobudne`e pustili kar pri nas, pa {e preostanek torte smo delili. Le kdo bi ne `elel biti z nami tisto dopoldne? Na son~ni upravi

utrip

smo se dogovorili za lepo in toplo vreme (za pravo ceno so se celo pustili prepri~ati in nam ugodili), tako da smo z njihovo pomo~jo vztrajali do dveh!

Zagnani kot smo, s tem {e nismo kon~ali praznovanja. Kje pa! Popoldne smo postavili {e ogenj, ki smo ga pri`gali zve~er. Kar nekaj ljudi se nam je pridru`ilo, ko smo malo zapeli in se poigrali. Potem smo starej{i, kljub temu, da smo bili `e prav po{teno utrujeni, pri ognju posedeli dokler ni vse pogorelo (to pa je kar trajalo in trajalo)...

Tako smo v Medvodah zaklju~ili prvo petnajstletko in otvorili `e drugo. Saj je bilo naporno in vse to, ampak je bilo fino! Propaganda je to huda, da boste vedeli! Nikar ne pozabite na svoje obletnice, ~e ne veste, kdaj jo imate, si jo pa izmislite! Se spla~a!

Ga{o, RDR

Tadej Pugelj

Koledar mednarodnih prireditev 2000

Na doma~i strani Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM) lahko najdete tudi pregled dogodkov v letu 2000. Poleg kronolo{kega pregleda obstaja tudi razvrstitev po dr`avah organizatorkah mednarodnega sre~anja. Koledar najdete na http://www.scout.org/wse/.

VCP 2000

Nem{ka protestantska skavtska organizacija (VCP) vabi skavte stare od 12 do 21 let na mednarodni skavtski tabor v Weitprechts pri Ravensburgu. Tabor bo potekal od 31. julija do 9. avgusta, med 1500 udele`enci pa pri~akujejo okoli 250 skavtov iz tujine. Moto tabora je "Tupaja - mesto ob morju", v skladu z njim pa bodo udele`enci 10 dni `iveli kot pravi prebivalci pristani{kega mesta. Tabornina zna{a 280 DEM.

Gniezdo 2000

Poljska nacionalna skavtska organizacija (ZHP) vabi na nacionalni tabor Gniezdo 2000, ki bo potekal od 3. do 12. avgusta naslednje leto. Mesto Gniezdo, kjer bo sre~anje, le`i v zahodnem delu Poljske v regiji Poznan, ki je v zgodovini poznana kot zibelka poljske dr`ave in mesto, kjer so leta 1025 okronali prvega poljskega kralja. Organizatorji pri~akujejo 10000 udele`encev v starosti od 12 do 25 let, ki bodo v ~asu tabora spoznavali bli`njo in daljno okolico, se preizku{ali v tradicionalnih igrah in ro~nih spretnostih in sodelovali na pravem festivalu. Tabornina zna{a 150 USD, prijave pa zbirajo do 15. januarja 2000.

Evrokoraki 2000 `e pred novim letom

Evropska skavtska regija je, v `elji ~im prej{njega za~etka priprav klubov PP na sodelovanje v programih projekta Evrokoraki (Eurosteps), `e v za~etku decembra ponudila pregled vseh projektov, ki jih bodo skavtske organizacije izvajale {irom po Evropi. 61 projektov bo v 22-ih dr`avah mladim od 16 do 22 let ponudilo mo`nost osebne rasti in u~enja na podro~jih raziskovanja in odkrivanja, izbolj{anja kakovosti `ivljenja, demokracije, kulture, solidarnosti in znanj za poklic in socialne spretnosti. V programu prvi~ sodeluje tudi Arabska skavtska regija z zanimivima projektoma Sre~anje popotnikov na Sinaju in Pu{~avski safari v Libiji. Sinajsko vi{avje predstavlja pravo kri`i{~e med Afriko in Azijo in stoji na prepihu treh religij: islamske, kr{~anske in `idovske. Poleg spoznavanja kulture in obi~ajev ljudi, ki tu `ivijo, bodo udele`enci pri~a nepozabnim naravnim znamenitostim - naravnih kamnitih skulptur, gora, gribov iz pu{~avskega peska in turkizno modrega morja.

Pu{~avski safari v Libiji bo pravi izziv za pustolovce, ki `elijo na hrbtu kamele spoznati `ivljenje Tuaregov, njihovo zgodovino in njihovo kulturo.

Knji`ica Evrokoraki 2000 je v omejenih koli~inah `e na voljo v pisarni ZTS, informacije pa je mo`no dobiti tudi na doma~i strani Evropske skavtske regije http://www.scout.org/europe.

V Sloveniji v Dobju "Etnostep"

Zveza tabornikov Slovenije bo v prihodnjem letu v okviru Evrokorakov organizirala tabor Etnostep 2000. Poudarek, ki izhaja `e iz imena, bo na etnologiji, taborniki in udele`enci pa se bodo {e posebej ukvarjali s preu~evanjem pripovedi in pravljic, ki bi lahko slu`ile za simbolni okvir za izvajanje programa v posameznih starostnih vejah. Projekt bo potekal v Dobju pri Planini od 5. do 19.8.2000.

Kozjansko le`i na gri~evnatem delu JV Slovenije. Zaradi oddaljenosti od velikih urbanih centrov se je v tem delu ohranila neokrnjena narava in poseben, marsikje {e prvinski na~in `ivljenja prebivalcev. Vplivi rimskega imperija, naseljevanja slovanskih ljudstev in vladavine avstroogrske monarhije v preteklosti, so do danes pustili bogate sledove, prepoznavne v zna~ilni kulturni

dedi{~ini. To okolje nudi idealne pogoje za aktivnosti s podro~ja raziskovanja in spoznavanja stare ljudske arhitekture, kme~kih opravil in obi~ajev, skozi generacije pa se {e vedno prena{a tudi zanimivo ustno, glasbeno ter plesno izro~ilo. Poleg tega, da bodo kraji z odstiranjem paj~evin preteklosti navdu{ili mlade etnologe, pa bo pomo~ mladih na osamelih in ostarelih kmetijah nadvse dobrodo{la. Tako bodo udele`enci zlahka navezali spontane stike z doma~ini, spoznali vrsto kme~kih opravil in obi~ajev ter opravili dragoceno prostovoljno delo.

Program prostovoljnega osebja

V letu 2000 je Evropska skavtska regija pripravila tudi program prostovoljnega osebja.

Jacqueline Collier, direktorica za mladinski program pri Evropski skavtski regiji: "Ta program pomeni vzpodbujanje prostovoljstva kot enega izmed temeljev svetovnega skavtskega gibanja. Mladi bodo kot prostovoljci sodelovali pri zagotavljanju pogojev za izvajanje programa Evrokoraki, hkrati pa tudi sami sodelovali pri projektu vzpodbujanja mobilnosti

mladih. V programu lahko sodelujejo ~lani skavtske organizacije, ~lanice

WOSM stari od 18 do 30 let, ki imajo v terminu od 1. maja do 30. septembra na razpolago vsaj 4 tedne za opravljanje prostovoljnega dela. Evropska regija pokrije 50% potnih stro{kov, gostitelj pa zagotavlja brezpla~no prehrano in bivanje."

Snowjam pred vrati

Pet ~lanov ZTS se bo ~ez nekaj dni podalo na prvi svetovni zimski jamboree Snowjam, ki bo potekal od 27. decembra do 5. januarja 2000. Temperature, ki jih napovedujejo za ta letni ~as, so od -6 do -15 stopinj Celzija, sne`na odeja pa v povpre~ju meri okoli 1,5 metra. Udele`enci bodo v eni izmed aktivnosti izdelovali tudi skulpture iz ledu. Ideja, ki se da uporabiti tudi v na{ih razmerah, bo verjetno pravi izziv za vse tiste, ki jim gre izdelovanje skulptur dobro od rok (lahko organizirate tudi kak{no tekmovanje).

Vsebina letnika 1999

Reporta`e

Aragonitek5-6/20

Bela sled 19993/12

Bi~i @ur '981/28

Bi~ikleta `ur7-8/6

Bra~i~evi dnevi '994/14

^I^ '9910/6

^UJ12/6

Dan tabornikov5-6/29, 32,34

Glas Jelovice 19992/10

Ilegalec v Ljutomeru1/22

In{truktorski te~aji7-8/19

Jamboree v ^ilu1/14

JOTA11/12

JOTI11/14

Kreativna delavnica na gradu Prem7-8/14

Kup Uljanik '9912/12

Lu~ miru1/6

NOT 995-6/6

Peace Cruise10/12

Propagandisti – izobra`evanje na daljavo11/28

Propagandisti~na delavnica1/8

ROT11/6

Seminar Mo~ informacije – mo~ komunikacije78/20

Son~ni mrk na Triglavu9/33

So{ka olimpiada5-6/12

Svetovni skavtski mladinski forum10/42

[e ta po~asnemu mine7-8/16

Tabornik v Impro ligi4/6

TAKT '997-8/37

Te~aj bivanja v naravi9/42

TOTeM10/10

Zlata pu{~ica7-8/12

ZOT 19993/6

Utrip

Bele vode – na{ zimski raj3/32

Ekspedicija Ru{evcev na Bavarsko11/36

Feferonanje na Ma~kovcu11/19

JOTI, JOTA – napovednik12/22

Kranjski taborniki v Sarajevu3/28

Obmo~ni mnogoboj M^ mariborske regije7-8/36

Petnajst let RDR12/40

Pikin festival v Velenju12/38

Podbela ob Nadi`i10/30

Poplave9/28

Predvodni{ki te~aj Bistri~anov in Selni~anov1/29

Taborjenje ob Kolpi11/38

Taborjenje v Malem domu5-6/16

Taborniki v Malem domu11/35

Trebanjsko taborjenje11/39

Vodni{ka {ola RJZ11/40

Vodni{ki te~aj SPOOT12/36

Zimovanja4/28

Iz prve roke

Bra~i~evi dnevi – kritika4/18

Gozdna {ola je "IN"9/36

Ivkov memorial – kritika1/30

Jesenski obmo~ni posveti12/28

Jesenski programski posvet po obmo~jih11/22

JOTI10/28

Lonely Planet za raziskovanje Evrope4/33

Lu~ka miru – napoved12/37

Nenasilje – seminarji in delavnice2/8

Otroci za prihodnost – projekt WOSM-a in

UNICEF-a9/20

Posvet izvr{nega odbora ZTS3/38

Posvet komisije za vzgojo in izobra`evanje

odraslih11/42

Prem – vabilo na kreativno delavnico4/35

Regijski posvet o mladinskem programu in odraslih virih12/10

S Pre{ernom v Sveto de`elo3/33

Svetovni skavtski znak10/31

SzDzD – ^as za posvet5-6/30

SzDzD – Druga plat medalje12/17

SzDzD – Vsakdo je poseben7-8/22

ZOT – kritika3/30

Narava in izleti

Izlet – Bo~, Lisca2/46

Izlet – Nanos, Ratitovec, Nad [itom glava3/43

Izlet – Raduha1/34

Izlet – Suho ru{evje, Palec in Zelenjak5-6/42

Izlet – Z raftom po Kolpi7-8/40

Narava11/33

Narava – Cerkni{ko jezero pozimi12/33

Narava – Jame3/40

Narava – Ko~evski naravni park10/40

Narava – Minutnik5-6/40

Narava – Mokri{~a4/40

Narava – Poto~ka zijalka1/42

Narava – Supot in Dragonja7-8/29

Narava – @iva pu{~ava2/53

Narava – @vepleni izvir9/40

Strokovni ~lanki

Astronomija – Digitalizacija2/6

Astronomija – Kako dale~ je Sonce1/10

Astronomija – Luna in njeni pojavi3/10

Astronomija – Olbersov paradoks9/18

Astronomija – Popolni son~ni mrk7-8/10

Astronomija – Roj Leonidov11/20

Astronomija – Sre~no novo leto12/18

Astronomija – Supernova5-6/10

Astronomija – Voda iz vesolja10/18

Astronomija – Zvezda Regul4/10

^lanstvo po Internetu1/13

Dr`avni mnogoboj GG9/12

Dr`avni mnogoboj M^9/8

Internet – Kaj se je dogajalo3/27

Internet – Po starem4/27

Internet – Pred odskokom9/27

Internet – Zdru`imo svoje mo~i7-8/27

Knjige – Julijske Alpe – Severni pristopi2/48

Knjige – Manj znane poti slovenskih gora9/30

Knjige – Vodnik za pustolovce1/40

Knjige – Z otroki v gore4/42

Motivacija, 1. del4/36

Motivacija, 2. del5-6/36

Phare – Poso~je '992/52

Poso~je '999/6

RutkaNET – navodila za rodove doma~e strani 11/16

RutkaNET se predstavi10/33

SOS – Kaj naj po~ne vod5-6/18

SOS – Kdo sploh smo taborniki?4/20

SOS – Zabavna signalizacija3/20

Taborova potuha1/18

Taborova potuha10/20

Taborova potuha3/18

Taborova potuha11/30

Taborova potuha12/20

Vihar upanja 19999/17

Vrtljiva zvezdna karta1/20

Test opreme

Test – Baterijske svetilke3/34

Test – Gorilniki12/34

Test – Kuhalniki in posoda7-8/32

Test – Spalne vre~e in le`alne podloge10/36

Trenutki

Trenutki – Koliko razglednic si mi poslal?1/12

Trenutki – Kaj pa ti ve{?11/34

Trenutki – Komu naj re~em: hvala ! ...10/41

Trenutki – Krog `ivljenja7-8/17

Trenutki – Odlo~itve so moja pot sprememb9/16

Trenutki – Otrok je sre~en2/9

Trenutki – Sami svoje poti zidarji3/16

Trenutki – Z odprtimi o~mi du{e4/17

Trenutki – Ko `e misli{, da ve{12/16

RUMENI DALJNOGLED

Dosjeji RD – strip1/38

Dosjeji RD – strip4/38

Dosjeji RD – strip2/50

Dosjeji RD – strip5-6/38

Dosjeji RD – strip7-8/38

Dosjeji RD – strip9/34

RD – Prebeg novinarke RDS-a5-6/17

RD – Smrtonosni ugriz4/34 RD – [kandalozni novi kroji3/17

Taborni{ki vestnik

Programi te~ajev za odrasle11/23

15. Kanu {~uka zlet – vabilo5-6/23

15. Kanu {~uka zlet – vabilo4/23

Bela sled 1999 – vabilo1/23

Bela sled 2000 – vabilo12/23

Bi~i `ur '99 – rezultati7-8/23

Bi~ikleta `ur – vabilo3/25

Bi~ikleta `ur 99 – vabilo4/23

Borza tabornih prostorov5-6/24

Bra~i~evi dnevi – vabilo3/25

^I^ 99 – rezultati10/27

^I^ 99 – vabilo9/26

^I^ 99 – vabilo7-8/24

Dr`avni mnogoboj GG, PP, Gr – rezultati11/24

Dr`avni mnogoboj Murni, M^ – rezultati12/23

Glas Jelovice – vabilo12/23

I{~emo taborni prostor3/23

Jesenski posveti na~elnikov rodov, dru`in in klubov10/24

JOTA 1999 – vabilo5-6/23

Ko~a na Skomarju12/23

Koledar akcij 19991/26

Koledar akcij 200010/26

Navodila za organiziranje ve~jih dr`avnih in mednarodnih akcij9/23

NOT 99 – vabilo1/23

NOT '99 – vabilo3/24

NOT '99 – vabilo2/12

Pogoji za pridobitev in potrjevanje nazivov in{truktor I., II. in III. stopnje5-6/22

Posvet na~elnikov obmo~ij in njihovih pomo~nikov10/25

Pravilnik o disciplinskem postopku ZTS5-6/25

Pregled aktivnih in{truktorjev12/23

Prejemniki odlikovanj in priznanj v letu 19981/ 25

Razpis Gozdna {ola10/22

Razpis MOOT 200010/23

Razpis Najbolj ugodni ponudnik za tisk Tabora10/ 23

Razpis Nate~aj za celostno podobo zleta 20029/ 23

Razpis Odgovorni urednik Tabora10/23

Razpis Osebje na taboru Poso~je '993/23

Razpis Prosti termini za obmorski tabor v Pagu2/ 45

Razpis Prosti termini za taborni prostor v Bohinju 2/45

Razpis Sodelovanje na jezikovnih te~ajih CoE 19992/45

Razpis Sodni{ki seminar4/26

Razpis Soorganizator zleta ZTS 20029/25

Razpis Vodni{ki Te~aj Celjsko-Zasavskega in Dolenjskega obmo~ja10/22

Razpis Vodni{ki te~aj JPN obmo~ja3/25

Razpis Vodni{ki te~aj za Gorenjsko obmo~je2/12

Razpis Vodni{ki te~aji MZT in Obljubljanskega obmo~ja4/23

ROT – rezultati11/25

Seznam prejemnikov odlikovanj in priznanj 1999 9/25

Sklep 5. seje stare{instva ZTS o ~lanarini 2000 9/23

So{ka olimpiada – vabilo3/23

Spopolnjevanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobra`evanju4/26

[TPM 1999 – vabilo3/24

[TPM 99 – vabilo4/25

Taborni prostor v Gornjem Gradu1/23

Taborni{ki dom [martno na Pohorju7-8/24

Takt – vabilo5-6/24

Te~aji v letu 19994/24

Termini predstavitev in{truktorskih projekov med letom4/26

Termini vodni{kih te~ajev 19994/23

TOTeM 1999 – vabilo5-6/24

Tretja seja stare{instva ZTS v Novem mestu1/23

TVIL 1999 – vabilo2/12

Zbiranje podatkov o tabornih prostorih10/25

Zlata pu{~ica '99 – rezultati7-8/25

Zlata pu{~ica 99 - vabilo4/26

ZOT – vabilo11/25

ZOT '99 – rezultati3/26

ZOT 2000 – vabilo12/23

Ostali ~lanki

Pesmi – Zaspani stra`ar1/37

Evropska pe{pot E64/12

Glasila3/22

Glasila1/32

Glasila4/22

Glasila7-8/30

Nenavadna knjiga4/16

Novosti zalo`be ZTS9/41

Pesmi – Bohinjska2/49

Pesmi – Bratov{~ina Sinjega galeba4/41

Pesmi – Deklice kot jaz5-6/41

Pesmi – In{truktorski te~aj7-8/28

Pesmi – Janezek in Micka3/41

Pesmi – O medvedih12/32

Pesmi – Taborniki vsi v naravo9/32

Pesmi – Vse manj je dobrih gostiln11/32

Pesmi – Vse na{e pravljice10/32

Pregled vsebine letnika12/44

Skavtska fundacija – predstavitev7-8/18

V spomin – Pavle Le{njak9/22

Priloge

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, ki je povezano z ekologijo.

1. S katerim dejanjem prispevamo v skavtsko fundacijo? V V V – z nakupom Unicef vo{~ilnic, P P P P P - z nakupom namiznega koledarja in novoletnih ~estitk, U U U U U – na ZTS so odprli komercialno telefonsko linijo za zbiranje sredstev za skavtsko fundacijo.

2. JOTA 1999 je: T T T T T – taborni{ko tekmovanje v kuhanju priljubljene primorske jedi imenovane jota, O O O O O – Zlet v zraku, Z Z Z Z Z –Zlet na internetu.

3. Lokostrelstvo se je razvilo predvsem zaradi: M M M – potrebe ~loveka po hrani, @ @ @ – Robina Hooda, N N N N N – skavtske organizacije.

4. Zakaj izobra`evanje na daljavo postaja vedno bolj privla~na oblika izobra`evanja: R R R R R – ker je internet moderen, H H H H H – ker nas nih~e ne nadzoruje, koliko smo se u~ili in nau~ili, A A A – ker je ~asovno ugodno, ker sami odlo~amo, kdaj se bomo u~ili, in finan~no ugodno, ker preko interneta dose`emo pripravljeno izobra`evalno gradivo.

5. Kateremu planetu pravimo Danica? G G G G G - Veneri, E E E E E - Luni, [ [ [ - Jupitru.

6. Novembra letos smo zemljani meteorski roj Leonidov ob~udovali: S S S – nad Japonsko in nad severnim Pacifikom, JJ J – nad Evropo in zahodno Azijo, P P P P P – nad severno Ameriko.

7. Ra~unalnik, na katerem te~e rutka.net, se imenuje: F F F - Tabornik,

G G G G G - Skavt, H H H H H – Obro~ek.

8. Najzahtevnej{e republi{ko orientacijsko tekmovanje za tabornike se imenuje: P P P - [TPM, II I - NOT, R R - ROT.

9. Gr{ki bog, ki je skrbel za rast rastlin, se je imenoval: N N N N N - Adonis, D D D D D - Dioniz, O O O O - Eros.

10. V katerem mestu se sre~ajo tri velike reke – Donava, Inn in Ilz? B B B - München, L L L L L - Salzburg, II II I - Passau.

11. Kateri organizaciji naj bi leta 2007 kandidirali za Nobelovo nagrado?: N N N – ZTS in Unicef, T T T T T- WOSM in WAGGGS, ^ ^ ^ ^ ^ – Boy scouts of America in francoski Eclaireuses et Eclaireurs de France.

12. Katera trditev je napa~na? JJ J – loka nikoli ne napenjamo brez pu{~ice, C C C C C – poznamo ve~ vrst lokostrelstva, S S S S S – pri streljanju na daljavo z lokom so dosegli daljavo blizu 20 km.

13. Kdaj bo ZOT? A A A – na Silvestrovo, V V V V V – zadnji vikend januarja 2000, K K K K K – sredi februarja 2000.

14. Komu je namenjen seminar za mentorje taborni{tva? A A A –stare{inam rodov, M M M M M – vodnikom GG, E E E E E – pedago{kim delavcem.

re{itev iz {tevilke 11/99: SVETOVNI SKAVTSKI MLADINSKI FORUM.

Odkar moji vol~i~i hodijo v {olo, so postali "zastrupljeni" tudi z moderno informacijsko tehnologijo. V brlogu imamo zato sedaj najnovej{i ra~unalnik z dostopom na Internet.

Tako lahko, v ~asu ko so v {oli, po mili volji brskam po spletnih straneh. Kar iz udobnega naslanja~a sem se tako oni dan sprehajal po omre`ju in odkril, da ima moj sosed, gospod Kosmatinec, tudi svojo stran.

Poleg kopice informacij o tem, kaj se dogaja po svetu, sem opazil tudi informacije o sre~anju popotnikov in popotnic. Poleg skoka v Mehiko mi je ponudil tudi pot do doma~e strani

ZTS - zraven pa za popotnico napisal "ne verjemite vsega :)". Kako? Tabornikom ni mo~ zaupati?

Takoj sem se sprehodil tja in pomirjen od-

kril, da se je na tabornikovo ~ast in po{tenost {e vedno mogo~e zanesti, saj so bile vse informacije resni~ne (tabornik je zanesljiv).

Le kje so ga potem taborniki polomili, da jim MEDO ne zaupa?

12

Re{itve so:

A.KALAN

@ENSKO POKRIVALO

nagradnakri`anka

SREDSTVA, KI TOPIJO LAKE DR@AVNIK IZETBEGOVI^ RA@ENJ

AKTUALEN NOVINARSKI SESTAVEK

NA[ KANTAVTOR KONEC POLOTOKA (MANJ[.)

^RKA (MANJ[.) RADON

RIMSKO PREDMESTJE ATEK

PISEC ANALOV

ZASTAVA DRU[TVA [OLSKO BERILO LISA, PEGA

PEVEC ROBI^ RUDNI[KI ROV

KA, TVORKA VEZNIK

POSLIKANO VELIKONO^. JAJCE VODNA @IVAL

HUSEINOVA DR@AVA

GLASBENO ZNAMENJE

IGRALEC DELON ^ASNIKAR, @URNALIST

GR[KA ^RKA OMAKA ZA PRELIVANJE JEDI

KI DOVAJA ZRAK IZ SAPNIKA

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 12

Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo 25 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : ^I^EV MEMORIAL, RUTKANET in TOTEM, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado je prejel Luka Rupnik Luka Luka Rupnik Luka iz ^rnega Vrha nad Idrijo. Baseball ~epici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta dobila Toma` Paternost Toma` Paternost Toma` Paternost Toma` Paternost Toma` Paternost iz Cerknice in Grega @nidar{i~ Grega @nidar{i~ Grega @nidar{i~ Grega @nidar{i~ Grega iz [kofje Loke. DROGINI nagradi sta prejela Dani Trop Dani Trop iz Zagorja in Andrija Majsen Andrija Majsen iz Spodnje Idrije, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Florens Me{ko Florens Me{ko Florens Me{ko iz Trzina, nagrado podjetja JAZON pa dobi Pika Vr~kovnik Pika Vr~kovnik Pika Vr~kovnik Pika Vr~kovnik Vr~kovnik iz Velenja. ^estitamo!

Nagradne kupone po{ljite najkanajkanajkanajkasneje do 20. decembra sneje do 20. decembra sneje do 20. decembra sneje do 20. decembra 20. decembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno na dopisnici. Obvezno na Obvezno