@elja po sre~evanju in soodlo~anju

Pot v prihodnost bomo za~rtali skupaj, Na~elniki obmo~ij

je bila vodilna misel, ki jo je bilo za~utiti med udele`enci jesenskih posvetov, ki so jih po obmo~jih z veliko mero odgovornosti izpeljali na~elniki obmo~ij s svojimi pomo~niki. Skozi vsebine so se udele`enci iz razli~nih rodov spoznavali in izmenjevali izku{nje - predvsem probleme; pomanjkanje kvalitetnega kadra, dvig kvalitete dela, od besed k dejanjem in en ~lovek ena funkcija. Tem in {e nekaterim drugim problemom bo, po mnenju na~elnikov rodov, dru`in in klubov, treba posvetiti {e posebno pozornost.

Dejstvo, da so bili posveti organizirani po obmo~jih je v veliki meri pripomoglo tudi k povezanosti na obmo~ju. Udele`enci so z veliko vnemo predstavljali svoje rodove akcije in se dogovarjali za organizacijo obmo~nih sre~anj in mnogobojev, hkrati pa s predstavitvijo nekaterih "zveznih" in mednarodnih akcij v prihodnosti dobili {e dodatni motiv za bolj{e izvajanje taborni{kega programa. S predstavitvijo priro~nikov in druge literature ter ostalih "taborni{kih" potreb{~in, ki jih je mogo~e dobiti v Zadrugi, je bil krog sklenjen – in udele`enci zadovoljni.

Posveti so torej uspeli. Pa ne samo enostransko, saj so na posvetih sodelovali tudi predstavniki Komisije za program ZTS. Ne zato, da bi kogarkoli kontrolirali ali komurkoli "solili pamet", ampak zato, da bi uresni~ili `eljo udele`encev po soodlo~anju; da bi prenesli pripombe in pohvale, pobude in `elje. In te bodo vplivale na pot v prihodnost - z veliko verjetnostjo v bolj{o ...

POMURSKO obmo~je

Veseli me, da smo se zbrali v (za nas) precej{njem {tevilu. Mislim, da je posvet koristil tako vodnikom kot tudi na~elnikom. Lepo se je od ~asa do ~asa sre~ati, izmenjati mnenja, izku{nje, saj nas to bogati, daje motivacijo za nadaljnje delo, hkrati pa lahko predelamo tudi problematiko, ki se na obmo~ju pojavlja. Glede na `eljo na~elnikov in vodnikov, da naredijo marca spet podoben posvet, predvidevam, da je dosegel `elene cilje. Hvala Milku, da nam je na posvetu pomagal. Upam, da bomo na naslednjem posvetu delili mnenja tudi z ostalimi na obmo~ju, ki jih tokrat ni bilo.

Miha Pirher, na~elnik obmo~ja

SEVERNOPRIMORSKO obmo~je

Mogo~e smo se na posvetu prvi~ zbrali v takem {tevilu, udele`ili so se ga predstavniki vseh rodov. Vzdu{je je bilo ves ~as spro{~eno in temperatura naklonjena debatam. Izmenjali smo precej mnenj. Udele`encem je bil posvet koristen (predvsem skupno dogovarjanje za akcije na obmo~ju), manj zanimive so jim bile teme, ki so jih poslu{ali `e na in{truktorskem te~aju. Dobra stran posvetov po obmo~jih je prav v tem, da se lahko posvetimo problematiki na obmo~ju, vsakemu rodu in skupaj i{~emo re{itve oz. primerjamo situacije. Sli{ali smo, da ima vsak rod svoj na~in dela, po pogovorih se je v na{ih glavah za~el proces: kaj je bolj{e, zakaj, kdaj, kako? @al na na{em obmo~ju {e vedno manjka in{truktorjev, ki bi sodelovali pri izvedbi vodni{kega te~aja, te~ajnikov pa bi `eleli iz{olati vsaj za dva te~aja.

Maja Kragelj, na~elnica obmo~ja

JU@NOPRIMORSKO-NOTRANJSKO obmo~je

S posvetom so bili vsi udele`enci zelo zadovoljni. Vsi so izrazili `eljo, da bi se ponovno dobili brez prej dolo~enih delavnic (lahko pa tudi). Veseli so bili, ker je posvet trajal ve~ dni, lahko bi bil dalj{i. @al se kar nekaj rodov posveta pa~ ni udele`ilo, je pa bilo ve~ predstavnikov iz ostalih rodov. Iz Se`ane so bili 4 udele`enci, ki mislim, da so od posveta odnesli kar nekaj informacij in idej. Vsi so bili zadovoljni s posredovanjem podatkov. Zelo primerna je bila predstavitev Zadruge, mednarodnih akcij in literature ({e posebej za Se`an~ane).

Osebno sem bil s posvetom zadovoljen in menim, da se ga bodo prihodnji~ vsaj tisti, ki so bili na Ma~kovcu, vsekakor udele`ili. Seveda se moramo za pomo~ pri organizaciji in izpeljavi posveta zahvaliti tudi podpori Komisije za program in njenemu predstavniku, kakor tudi pisarni ZTS, ki je predstavila Zadrugo.

Marjan Makuc, na~elnik obmo~ja

MESTNA ZVEZA TABORNIKOV, Ljubljana

Letos se je Borokvak kot redni letni programski posvet MZT med rodovi v mestu {e bolj uveljavil. Tovrstna praksa se je izkazala za zelo u~inkovito in predvsem prakti~no. ^etrti posvet z imenom in vsebino Borokvaka po vrsti (pri~eli smo leta 1996) je pokazal, da rodovi `elijo, potrebujejo in ho~ejo soodlo~ati o daljnose`nih vpra{anjih njihovega skupnega delovanja. Rad bi poudaril, da smo posvete imeli tudi v stari OOZTS Ljubljana (pred Borokvakom {e dva posveta v Marindolu in {e izredni posvet na Travni gori), vendar smo na njih le ob{irneje obravnavali teme z obmo~nih stare{instev in na~rtovali skupne akcije (npr. dan tabornikov in vodni{ki te~aj). Na leto{njem Borokvaku pa smo se pogovarjali tudi o velikih temah, kot so Vizija na{ega dela, Nove programske usmeritve ipd. Odlo~itev ZTS, da so posveti na~elnikov po obmo~jih, je pravilna in pogumna. Le na tak na~in bodo rodovi dobili mo`nost, da povedo, kaj jim ni v{e~ ter da pohvalijo, kaj je dobro pri delu ZTS kot celote in pri delu posameznih komisij in organov ZTS. S tovrstno prakso posvetov po obmo~jih bi morali nadaljevati, vendar bi morali v prihodnje tudi paziti, da tem na posvetu ni preve~. Kljub na{emu opozarjanju se nam je zgodilo prav to! Ob obravnavi in razpravi tematike na posvetu nam je stalno zmanjkovalo ~asa, zato smo bili prisiljeni sicer zelo kakovostno razpravo o npr. osnovnem programu ZTS ali Lu~i miru prekiniti. V prihodnje bi morali paziti, da je na posvetu le ena velika tema. Da pa na posvetu vsaj ena velika tema mora biti, pa je jasno, ~e `elimo pri rodovih znova vzbuditi ob~utek odgovornosti za dogajanja na ZTS in jih motivirati za bolj{e delo z na{im odnosom do njihovih predlogov in na{im reagiranjem na njihove probleme. Upam, da leto{nje leto in dogajanja v ZTS v zadnjih mesecih niso le plod pred~asne volilne kampanje in da dejansko pomenijo velik korak ZTS k rodovom in njihovemu razumevanju dejanskega taborni{tva v kraju, kjer `ivijo in delajo."

CELJSKO-ZASAVSKO obmo~je

Vzdu{je na posvetu je bilo zelo delovno, spro{~eno in prijateljsko. Vsi prisotni so aktivno sodelovali pri debatah in razgovorih. Motilo me je, da so ~lani iz rodu RJZ od{li domov `e pred~asno.

Tako niso mogli sodelovati v delavnicah okrog programa. Povsod niso bili prisotni na~elniki dru`in. Bili so pa vsi, ki neposredno delajo z mlaj{imi ~lani in se ukvarjajo s programom.