trenut ki Ko `e misli{, da ve{

V~asih me spreleti ob~utek, da mi po nekaterih stvareh, po nekaterih ljudeh, po sebi pa res ni potrebno ve~ brskati. In v najmanj{em mo`nem ~asu po takih prebliskih se mi v rokah znajde knjiga ali pa pogovor nanese na… Oh, takoj mi postane jasno, da bom morala kaj ukreniti, kaj novega stuhtati.

Pa ti? Kaj ti povedo te besede?

Morda ne gre toliko za znanje kakor za to, da bi bolje razumeli tisto, kar `e veste. (Pearl Buck)

Ko se z nekom zbli`a{, postane{ nekaj ve~. Ko se oba zbli`ata {e z drugimi, postajamo vsi skupaj {e ve~. Ali se tega sploh zavedate? ^e te sprejmem v svoje `ivljenje, imam naenkrat {tiri roke namesto dveh. Dve glavi. [tiri noge. Veselje lahko do`ivljamo dvojno. Seveda so tudi solze obilnej{e, vendar bom poleg tebe, ko bo{ jokal, in ti bo{ ob meni, ko bom jokal jaz. Nikoli ne bi smel nih~e jokati sam!

(Leo F. Buscaglia)

Zdravilo za umazanijo sta milo in voda. Zdravilo za umiranje je `ivljenje. (kitajski pregovor)

Vsakdo se lahko ujezi, to res ni te`ko. Toda te`ko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi na~in. (Aristotel)

Popolno poslu{anje ne pomeni toliko poslu{ati druge, ampak samega sebe. Popolno gledanje ne pomeni toliko videti druge, ampak samega sebe. Kajti tisti, ki niso sli{ali samega sebe, ne morejo razumeti drugega, in slepi so za resni~nost drugih tisti, ki niso preiskovali sebe. Popoln poslu{alec te sli{i celo takrat, ko ne re~e{ ni~esar. (Anthony de Mello)

^e koga `eli{ obdr`ati v svojem `ivljenju, ga nikoli ne imej za samoumevnega.

(Richard Bach)

Neki de~ek in neka deklica sta se strastno zaljubila. Odlo~ila sta se, da se zaro~ita. Zaro~enci pa si vselej poklonijo darila.

De~ek je bil reven. Edino, kar je imel, je bila ura, ki jo je podedoval od deda. Pomislil je na ~udovite lase svoje ljubljene in sklenil je, da bo uro prodal in kupil srebrno lasno priponko.

Deklica prav tako ni imela denarja za zaro~no darilo. Tako je {la v prodajalno najuglednej{ega trgovca tistega kraja in mu prodala svoje lase. Z denarjem, ki ga je iztr`ila zanje, je kupila zlato veri`ico za uro svojega ljubljenega.

Ko sta se sre~ala na dan praznovanja zaroke, mu je dala v dar veri`ico za uro, ki jo je bil prodal, on pa ji je podaril sponko za lase, ki jih ni bilo ve~. (Paulo Coelho)