reporta `a

sko~iti na pomo~ s sopomenkami (saj ne, da nam je to kaj dosti koristilo, a vendar so se trudili). Kljub vsemu smo imeli zelo dobro prvo pomo~, pa tudi @VN. Posebno do`ivetje je bil prehod minskega polja, kjer smo nemalokrat kar po ob~utku izbrali pravi koli~ek, saj ponavadi ni noben ustrezal kotom in razdaljam.

V nedeljo smo se spopadli z disciplinami mnogoboja. Bili smo povpre~ni v {tafetnem vezanju in razvezovanju vozlov, podpovpre~ni v semaforiziranju z zastavicami in slabi v postavljanju {otora brez dna. Zablesteli pa smo v Morsejevi abecedi, peterobojci pa smo imeli tudi najbolj{i ogenj, ki je seveda najhitreje pregorel vrvico. Sledil je {port, za mlaj{e nogomet, za nas odbojka. Nismo bili dovolj visoki.

Tekmovanje smo kon~ali z dobrimi vtisi in odlo~itvijo, da se vrnemo. Na tem mestu moram omeniti, da je tekmovanje ekipo stalo 8000 tolarjev, kar je pol toliko kot za ROT, za ta denar pa so nam organizatorji iz Pulja ponudili veliko ve~. Hvala jim.

Ime ~ednega mladeni~a nam je u{lo iz glave, zapomnili pa si bomo njegovo izjavo: "Slovence sem takoj opazil, imeli so druga~ne kroje. V{e~ mi je bilo, da so pri{li, nisem pa vedel, da bom tako hitro ogrel srce mlade slovenske tabornice. Ni me spustila iz rok, dokler si nisva ne~esa izmenjala (te`ka op.: v resnici nam je {lo samo za njihove rutice)."