1 minute read

Torta, sonce in rutke vse povprek ...

Next Article
utrip

utrip

...ali kako smo v Medvodah praznovali 15-letnico Rodu dveh rek

V Medvodah

Advertisement

taborniki delujemo `e ve~ kot dvajset let, svoj rod pa imamo natanko 15 let. Zares, oktobra 1984 je bila ustanovna skup{~ina novega odreda, dotlej ~ete Odreda dobre volje, ki je delovala na na{em koncu. V petek in soboto, tam nekje sredi oktobra, natanko petnajst let po tistem, smo to dejstvo tudi proslavili.

Tako kot se to po~ne!

V petek zve~er smo se zbrali v kulturnem domu v Medvodah na slavnostnem ob~nem zboru. Saj veste, kako to gre, poro~ila sem in tja potem pa {e volitve... Ampak ni ostalo samo pri tem, seveda ne! Izbrani diasi so po dvorani povzro~ali ve~ razli~nih zvokov in vzklikov, kot so hihitanje, smeh in krohot pa tudi kak{en: "u, to sem pa jaz," ali pa: "glej ga, kak{en je bil."

Torta je predvsem med M^-ke zasejala pravo mero navdu{enja in zadovoljstva (ampak je niso oni najve~ pojedli....). Po uradnem koncu je seveda sledil {e neskon~en klepet z vsemi povabljenimi, predvsem s tistimi, ki so bili za~etniki taborni{tva v Medvodah (saj koga verjetno poznate, pa mogo~e sploh ne veste, da je na{), saj so bili prav oni zvezde ve~era!

V soboto smo s posebnim navdu{enjem nadaljevali, ~eprav smo spali komaj nekaj ur. Navsezgodaj smo pripravili vse potrebno pri blagovnem centru v Medvodah, kjer smo bili potem vse dopoldne "cari terena". Okupirali smo prostor pred trgovino s stojnico s ~ajem, s PP-ji, ki so "ajali", z M^-ki, ki so pobirali smeti naokrog in sodelovali v likov- nih delavnicah, z GG-ji, ki so vozili vozi~ke od trgovine do avtomobilov in nazaj, in ostalimi, ki so se nam pridru`ili. Mimoido~i so lahko streljali z loki ali pa poslu{ali Mikija, ki je po mikrofonu nagovarjal prav vsakogar, ~e `e ni igrala glasba z ene tistih starih taborni{kih kaset ({e dobro, da vsi poznamo Brðane...), obiskovalci trgovine so tisto soboto lahko v miru pre~esali ves blagovni center, saj so svoje nadobudne`e pustili kar pri nas, pa {e preostanek torte smo delili. Le kdo bi ne `elel biti z nami tisto dopoldne? Na son~ni upravi

This article is from: