Daniel Blažič, Urška Bratkovič, Rok Franc, Matevž Kokalj, Maja Kramar, Urban Lečnik
Spaić, Taja Malnar, Maša Milčinski, Rok
Pandel, Pia Sivec, Katka F. Slosar, Rok Šarić, Jasna Vinder, Urban Žnidaršič
Fotografija na naslovnici
Dominik Uršič
Fotografija na zadnji strani
Katja Štrakl
Naslov urednišva revija.tabor@taborniki.si
Izdajatelj
Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana
Tisk
Schwarz print d.o.o., Ljubljana
Naklada
7500
Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar–december).
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija je vpisana v razvid medijev
Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792.
ISSN 0492-1127
Uvodnik
Moč skupnosti, utrip prostovoljstva
Dejavnosti ZTS sofinancirajo: 3 4 6 10
Medvedki in čebelice
Naši vsakdanji pomočniki
14 18
Brez zveze je brezzveze
ZTS kot agilna organizacija
Razpis za prostovoljce
Deluj nacionalno!
Dogajalo se je Aktualne novice iz rodov
Gozdovniki in gozdovnice
Radijski prijatelji z drugega konca sveta
16
Zaščita in reševanje
Tabor, ki je postal začasno mesto
Ujemi znanje
Temeljna taborniška znanja
Z marčevsko skupščino smo taborniki dobili nov pomemben programski dokument z naslovom Temeljna taborniška znanja. Prvi izvodi dobrih trideset strani dolge knjižice so med vodniškimi tečaji zaokrožili poleti, s septembrom so svoje prejeli rodovi, digitalna verzija dokumenta pa se nahaja na spletnem portalu Stenčas. Preberi več na strani 20!
100 let taborništva v Bohinju / ROT
Zlet 2025: dnevi, ki jih bomo nosili v sebi za(vedno)
Koledar dogodkov v 2025/2026
Poletne mesece je letos poleg raznih tečajev in seveda taborjenj obarval tudi vseslovenski in mednarodni Zlet 2025. Taborjenje, ki se je za prostovoljce začelo že 27. 7., je skupaj z bivakom za udeležence trajalo 10 dni. Na Krasu, natančneje v Kazljah, nas je več kot tisoč taborečih stkalo nova prijateljstva, okrepilo že obstoječa in ustvarjalo spomine, ki nam bodo lepšali dneve še daleč v prihodnosti.
Messengers of Peace / MOOT 2025 Kulturoljub
JOTA-JOTI 2025 / Megamodulov horoskop / Vikend za vodnike
Pohod na taborniški dom Šija
Moč skupnosti, utrip prostovoljstva
Besedilo: Neža Marija Slosar, fotografija: Barbara Ribič.
Agilnost za nas ni le modna beseda. V tej številki Tabora boste našli zgodbe organizacije, ki zna hitro misliti, delovati in se odzivati.
Zlet 2025 je za nami kot največja vaja skupnostne moči, preizkus prostovoljskega zagona in trdo zasluženo slavje taborniške energije. Je krona poletja, prvih ljubezni, sprav, iskanj in pogovorov, ki jih nosi spomin Kazelj. Ob tem pa: utrip MOOT-a, praznovanje 100 let taborništva v Bohinju, čisto svež razpis za prostovoljce, ROT 2025, programsko orodje TTZ ter prihajajoči Megamodul, Vikend za vodnike in JOTA-JOTI ... Veliko za eno leto? Pa še ni konec.
Na straneh organizacije piše o tem, kako skrbimo, da strukture dihajo s prostovoljskim utripom. Ker struktura sama ni dovolj – potrebni so ljudje, ki jo živijo. In mi jo živimo. S srcem. Naj bo ta številka dokaz, da smo taborniki še vedno to, kar obljubljamo: pripravljeni, povezani, agilni.
dogajalo se je
Sežanski taborniki so septembra zaključili projekt ''Taborniško počitniško varstvo'', kjer so skupaj gostili kar 68 otrok!
Cerkniški taborniki so v okviru praznovanja svoje 50-letnice priredili tudi turnir v taroku!
Taborniki RPT so septembrske dni izkoristili za delovno akcijo pri svoji taborniški koči.
Cerkniški taborniki so ob začetku novega taborniškega leta podelili priznanja in pohvale.
Zagorski taborniki so taborniško leto pričeli s fotoorientacijo.
Rašiški taborniki so se letos posveto- vali pri Postojni.
Avtorji fotografij (od zgoraj levo proti spodaj desno): Rod kraških J'rt Sežana, Rod Jezerska ščuka Cerknica, Rod Puntarjev Tolmin, Rod morskih viharnikov Portorož, Rod Mrzli studenec Mislinja, Rod srebrnih krtov Idrija, Rod aragonitnih ježkov Cerkno, Rod Polde Eberl-Jamski Zagorje, Rašiški rod, Rod Sergeja Mašere Piran, Rod črnega mrava, arhiv ZTS.
Portoroški taborniki so se odpravili na motivacijski vikend na Glavico pri Kozini!
Taborniki RMS so sodelovali na dogodku Pozdrav jeseni!
RSK Idrija je začetek šolskega leta izkoristil za rodovo akcijo v Ljubljani!
Na tabornške delavnice piranskih tabornikov je bilo odziva veliko. Mravi so kot udeleženci in mentorji sodelovali na mnogo poletnih izobraževalnih tečajih.
Taborniki smo se tudi letos predstavili na sejmu nevladnih organizacij na Prešernovem trgu.
Naši vsakdanji pomočniki
Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Darja Petrič
Današnji članek bo govoril o … reši uganko, da izveš :)
UPORABNIK
Imam tipke in zaslon, lahko igraš igre, pišeš in
rišeš z mano. Kaj sem?
KRATEK POGLED V PRETEKLOST
Računalniki so danes nekaj čisto običajnega. A pred več kot 70 leti so izgledali popolnoma drugače – bili so ogromni, visoki kot omara in težki kot avtomobil! Z njimi so si znanstveniki pomagali pri zapletenih nalogah, a so ti računalniki delali zelo počasi.
Danes pa so računalniki majhni in hitri. Prenosni računalnik, tablica ali telefon so lahko močnejši kot tisti prvi veliki stroji.
Odpri brskalnik ali varno otroško iskalnico (npr. Safe.si, Arnes Junior) in poišči več slik:
1. računalnika iz preteklosti, 2. prenosnika, 3. tablice ali telefona.
Nariši ali natisni fotografijo in jo prilepi.
Nariši svoj idealen računalnik. Lahko je čisto domišljijski. Naj bo dovolj velik, da boš v ekranu napisal/a na eni strani pozitivne učinke uporabe računalnika, na drugi strani pa negativne učinke uporabe računalnika.
VARNOST JE NA PRVEM MESTU
Tako kot pri orientaciji v gozdu potrebujemo pravila, da se ne izgubimo, tudi na računalniku potrebujemo pravila za varnost:
geslo je kot skrivni ključ – hrani ga zase
na spletu ne govorimo z neznanci
če vidiš nekaj, kar te prestraši ali ti ni jasno, povej staršem ali vodnikom
Bodi prijazen
Takokotvživotudina spletuuporabljamo prijazne besede in smo vljudni.
Povej odraslemu
Če te kaj prestraši ali zmede, povej to staršem, učitelju ali vodniku.
Geslo je skrivnost
Ne pogovarjaj se z neznanci
Na spletu veljajo ista pravila kot v resnici –ne zaupamo ljudem, ki jih še ne poznamo.
Delimo le varne stvari
Ne objavljamo fotografij in svojih podatkov (ime, naslov, šola) brez dovoljenja staršev.
ZA USVOJITEV
VEŠČINE UPORABNIK RAČUNALNIKA:
— Na spletu poišči rodovo stran in na njej poišči informacije o naslednjem dogodku in fotografije preteklih akcij.
— V urejevalniku besedil naredi imenik svojih sočlanov (ime in priimek, številka telefona, domači naslov, elektronski naslov in rojstni dan). Imenik predstavi vodniku/ci.
— Sestavi in pošli e-sporočilo svoji vodniku/ci.
— S pomočjo računalnika oblikuj vabilo za vodovo akcijo.
Ne norčuj se iz drugih
Ne pišemo grdih sporočil in ne delimo posmehljivih slik.
Čas na računalniku je omejen
Računalnik je super pomočnik, a si privoščimo tudi pustolovščine, ki nas čakajo zunaj v naravi.
Uporabne spletne strani
• safe.si – Varni internet za najmlajše
• Tukaj najdeš interaktivne vsebine, kot so: “Igrišče” s slikami in igricami, e-gradiva o osebnih podatkih, geslih, bontonu in spletnem ustrahovanju, zabaven video kotiček in igre o varni rabi tehnologije. https:// otroci.safe.si/
• TOM telefon – Svetovanje za otroke in starše
• Podpora pri težavah, povezanih z uporabo interneta ali spletnim ustrahovanjem: e-tom.si
Poišči na spletni strani Safe.si ali drugem otroškem viru pravila za varno uporabo računalnika. Ustvari s pomočjo računalnika predstavitev in jo podeli s svojimi prijatelji.
PREVEČ ČASA PRED ZASLONOM?
Računalniki, tablice in telefoni so super! Z njimi lahko igraš igre, rišeš, gledaš risanke ali pokličeš prijatelje.
A če preveč časa preživiš pred zaslonom:
• se lahko počutiš utrujenega,
• morda pozabiš na igro zunaj in gibanje,
• verjetno tudi manj spiš ali čutiš nemir.
Računalnik je super pomočnik, a svet zunaj je še lepši!
Zato:
• Igraj se zunaj vsaj 1–2-krat na dan.
• Med uporabo zaslona naredi kratke pavze: raztegni roke, pojdi po vodo, pogovarjaj se s prijatelji.
• Zaslon naj bo le ena od mnogih aktivnosti – knjige, risanje, glasba in narava so prav tako super.
ZA STARŠE
ZA VODNIKE
• Začni s primerom: Povej, kako sam uporabljaš računalnik (za učenje, pripravo taborov, glasbo …).
• Poslušaj otroke: Vprašaj jih, kaj najraje počnejo na računalniku. Naj vsak pove eno stvar.
• Varno na spletu: Skupaj obnovite pravila: geslo je skrivnost, ne pogovarjamo se z neznanci, vprašamo odraslega, če nas kaj prestraši.
• Ravnotežje: Pogovorite se, zakaj je pomembno imeti tudi čas za igro v naravi, šport in ustvarjanje.
• Igra vlog: Zaigrajte kratke situacije (npr. otrok prejme sporočilo neznanca ali neprijazno sporočilo prijatelja) in skupaj poiščite pravilno rešitev.
• Omejite otrokov čas pred zasloni
• Spodbujajte raznoliko zabavo: knjige, risanje, igre in gibanje na prostem so ključni za zdrav razvoj.
• Pogovarjajte se o varni uporabi interneta: Raziskave kažejo, da pogovori o spletnem bontonu zmanjšujejo tveganja neprimernih vsebin in spletnega ustrahovanja. (Livingstone & Helsper, 2008)
• Bodite vzor: Otroci posnemajo odrasle – uravnotežena uporaba tehnologije doma vpliva na njihove navade.
• Reagiranje na neprijetne vsebine: Če otrok naleti na neprimerno vsebino, je pomembno, da starši poslušajo in skupaj iščejo rešitev.
• Ključni nasvet: Računalnik naj bo pomočnik pri učenju in igri, ne glavno mesto otrokovih aktivnosti.
Radijski prijatelj z drugega konca sveta
Besedilo: Matevž Kokalj, ilustracije: Zala Reberc.
Na naslednjih straneh ne bomo govorili o dopisnih prijateljih, temveč o veščini radioamater. Veščina se osredotoča na poznavanje radioamaterstva, njegovo uporabo ter praktične veščine, kot so upravljanje zvez in uporaba opreme.
KAJ MORAM VEDETI?
Radioamaterstvo je radiokomunikacijska dejavnost, namenjena za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje in tehnično raziskovanje, ki jo opravljajo radioamaterji.
Radioamaterji so vsi tisti, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z uporabo radijskih frekvenc za komunikacijo, eksperimentiranje, reševanje izzivov in sodelovanje v skupnosti radioamaterjev. Ključna značilnost radioamaterjev je, da so tako kot taborniki prostovoljci.
V radioamaterskem jeziku poznamo naslednje izraze (na seznamu je navedenih nekaj osnovnih izrazov):
Zveza – omogoča prenos informacij iz enega kraja v drugega preko radijskih valov
Frekvenca – je dolžina radijskega vala
Ham spirit – radioamaterski duh, to je duh humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
ARON – Kodeks aktivnosti radioamaterjev ob nesre -
antena: 3
periodična (LP)
Logaritemsko-
UKV-postaja: 5
Mobilna CB-ntena: 7
Zančna antena: 6
Antena z rogom: 2
Parabolična ANTENA: 4
Žična antena: 1
čah in nevarnostih
Kratice QSL – strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami (angl. Structured Query Language)
AKOS – Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
Mednarodna fonetična abeceda – je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
UL-lokator – Za določanje točne lokacije radijske postaje (QTH) radioamaterji uporabljajo poseben način v obliki kode, ki je sestavljen iz šestih simbolov: dveh črk, dveh številk in dveh črk (npr. JN76FB).
Klicni znak – uporabljajo radioamaterji za identifikacijo
UKV – ultrakratki valovi
Poveži
RAZISKOVALNA NALOGA
V tej številki revije Tabor in na spletu poišči informacije o akcija JOTA-JOTI in si zapiši pomembne informacije:
POSEBNO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE
ARG ali Amaterska RadioGoniometrija je neke vrste “Lov na lisico”. Poenostavljeno bi to aktivnost lahko poimenovali kot radioamaterska orientacija. S kratico to dejavnost označujemo z ARDF (Amateur Radio Direction Finding).
To je športno-tehnična disciplina, kjer tekmovalci v naravi s pomočjo posebnih radijskih sprejemnikov z usmerjeno anteno iščejo skrite oddajnike ter združuje tehniko, orientacijo in gibanje v naravi.
Prostor za zapiske
RAZLIČNE ABECEDE
Taborniki poznamo Morsejevo abecedo (v primeru, da se želiš udeležiti Radiogonimetrije jo moraš poznati na pamet), radioamaterji pa poznajo še dve novi; Nato abeceda in slovenske tablice. Te abecedi sta posebni saj omogočata zanesljiv prenos podatkov in izničita možnost napake pri črkovanju.
ALPHA BRAVO
CHARLIE
DELTA
ECHO
FOXTROT
GOLF
HOTEL
INDIA
JULIET
KILO
LIMA
MIKE
NOVEMBER
OSCAR, PAPA
QUEBEC
ROMEO
SIERRA
TANGO
UNIFORM
VICTOR
WHISKEY
X-RAY
YANKEE
ZULU
VODNIKI
Pomembno je, da se povežemo z bližnjim radioamaterskim društvom, saj morajo nekaj dejavnosti narediti s pomočjo pravega radioamaterja.
Med izbirnimi dejavnostmi je tudi tekmovanje v amaterski radiogoniometriji. V primeru, da se član želi udeležiti je najbolje, da se z lokalnim radioamaterskim društvom dogovorite kako bodo potekale priprave in le te vključite tudi v taborniške sestanke.
Del veščine je udeležba na akciji JOTA-JOTI. V primeru, da želijo člani voda narediti to veščino, bo potrebno kar nekaj dela tudi s strani vodnika, prav tako se moramo zavedati, da bo to projekt celotnega voda in ne samo posameznika.
ANKARAN BLED
CELJE
ČATEŽ
DRAVA
EVROPA
FALA
GORICA
HRASTNIK
IZOLA
JADRAN
KAMNIK
LJUBLJANA
MARIBOR NANOS
ORMOŽ PIRAN
RAVNE
SOČA
ŠMARJE
TRIGLAV
UNEC
VELENJE
ZALOG
ŽALEC
QUEEN
DVOJNI V IKS
IPSILON
ALI SI VEDEL?
Diagram: Strategija taborništva 2030
PODPORA ZA RAST
VARNO, ODPRTO IN VKLJUČUJOČE OKOLJE
RELEVANTEN PROGRAM
DOBRA PROSTOVOLJSKA IZKUŠNJA
AKTIVNO UDEJSTVOVANJE V DRUŽBI
Taborniki kot agilna organizacija
Besedilo: Rok Pandel, načelnik ZTS.
Ko govorimo o prihodnosti taborništva, govorimo o več kot o aktivnem preživljanju časa v naravi. Govorimo o gibanju in organizaciji, ki mora hkrati ohranjati stabilno osnovo in se znati odzivati na hitro spreminjajoče se okolje. Strategija taborništva 2030 nas postavlja pred jasno nalogo: ostati moramo močni, vključujoči in razvojno usmerjeni, ob tem pa postati še bolj agilni – prožni, vitki in učinkoviti.
ORGANIZACIJI?
Agilnost v praksi pomeni, da znamo:
hitro prilagajati delo spremembam v družbi (v manjši ekipi, taborniški ali širši družbi),
skrajšati komunikacijske poti in pohitriti odločanje, poenostaviti administracijo
ter zaključevati projekte, namesto da vedno znova nalagamo nove zahteve na iste ljudi.
V pogovorih s prostovoljci je bilo v preteklosti večkrat poudarjeno, da zna biti administracija na ravni Zveze tabornikov Slovenije preveč zapletena in da potrebujemo vitkejše postopke. Agilna organizacija zato pomeni tudi manj birokracije in več časa za resnično delo z mladimi.
STABILNO IN RAZVOJNO VODENJE – DVE PLATI ISTE ZGODBE
Če želimo uspešno izvajati Strategijo taborništva 2030, potrebujemo oboje: stabilnost in agilnost. Dobro je vedeti in definirati, kdo skrbi za stabilno in kdo za razvojno vodenje. Stabilni del vodstva skrbi, da osnovne, operativne stvari tečejo – podpora rodovom, usposabljanja, financiranje, skladnost z zakoni. Razvojni del pa mora imeti prostor za inovacije, nove projekte in odzivanje na aktualne izzive.
Težava, na katero pogosto opozarjajo člani, je ta, da se projekti nalagajo brez jasnega zaključevanja, kar vodi v preobremenjenost. Agilna kultura pa zahteva nasprotno: projekt začnemo, ga izvedemo in zaključimo – ter se iz njega učimo.
OSEBNA ODGOVORNOST IN DODANA VREDNOST
Velik izziv, ki so ga izpostavili prostovoljci, je, da si vsak posameznik mora pošteno odgovoriti: kaj je moja ključna dodana vrednost? Nekateri lahko prispevajo več in bolj ciljno, drugi manj, a vseeno nekaj, kar je realno in dragoceno za skupnost. Agilnost pomeni, da se tega zavedamo in da naloge razdelimo tako, da ljudje ostajajo motivirani. Pri tem pa moramo biti pozorni – če prostovoljci ne dobijo nalog, ki jih navdihujejo, pogosto sami
iščejo dodatne poti, da ohranjajo svojo energijo in motivacijo. Vodje moramo to prepoznati in posameznike usmeriti.
Odprto ostaja tudi vprašanje odgovornosti: kako ravnati, ko prostovoljec svoje naloge ne opravi? Ker v prostovoljstvu nimamo klasičnih vzvodov, je toliko bolj pomembno, da gradimo kulturo zaupanja, podpore in jasne komunikacije.
RAZLIKA MED RODOVI IN ZVEZO
Naši člani opažajo, da so rodovi zaradi manjših ekip in jasnih nalog bolj agilni. Na ravni zveze pa se pojavlja večja okornost: širša slika zahteva več usklajevanja, vodstvo zveze je pod pritiskom časa, medtem ko si mnogi drugi želijo biti vključeni in sodelovati. To pa nas pogosto upočasni. Naloga agilne organizacije je najti ravnovesje med vključevanjem in učinkovitostjo – da slišimo glas članstva, a hkrati omogočimo, da se odločitve sprejemajo dovolj hitro.
KRATKOROČNI
IN DOLGOROČNI UČINKI
Če bomo uspeli nagovoriti izzive in izpeljati spremembe, lahko v prihodnje pričakujemo hitrejše kratkoročno odzivanje na priložnosti, manj izgorelosti in boljšo komunikacijo. Dolgoročno pa bomo gradili kulturo zaupanja, ohranjali prostovoljce dlje v organizaciji in postali prepoznaven glas mladih v družbi.
To je v skladu z vsebino Strategije taborništva 2030 – podaljšati povprečno članstvo s 3,5 na vsaj 5 let in zagotoviti, da taborniki ostanejo del našega življenja.
PRILOŽNOST IN ODGOVORNOST
Agilnost za tabornike pomeni, da se ne bojimo sprememb. Da si upamo poenostaviti postopke, hitreje zaključevati projekte in dati ljudem prostor, da delajo tisto, kar res obvladajo. Pomeni tudi, da se zavedamo stisk našega prostovoljnega vodstva in jim stojimo ob strani. Če bomo zmogli uskladiti stabilno osnovo z agilnim razvojem, bomo ohranili kakovostno delovanje in hkrati ustvarili prostor za rast in inovacije.
Tako bomo tudi v prihodnje ostali to, kar smo – organizacija, ki z učenjem skozi delo ustvarja boljše posameznike, močnejše vodje ter taborniško skupnost, ki traja za vedno.
Fotografija: Žan Čuden.
Zlet 2025 –tabor, ki je postal začasno mesto
Na Krasu se je to poletje zgodil največji taborniški zlet zadnjih generacij – Zlet 2025. V Sežani in okolici se nas je zbralo več kot 1200 tabornikov, prostovoljcev, obiskovalcev in pomočnikov. A letošnji Zlet ni bil le praznik taborništva, o katerem lahko najdeš več v reportaži v tej številki revije Tabor, temveč tudi ena največjih vaj zaščite in reševanja v Sloveniji v letu 2025. Taborniki smo se tako ponovno preizkusili v postavitvi začasnega naselja za tisoč ljudi in skrbi za njegovo delovanje v realnih pogojih.
Besedilo: Rok Pandel.
OD TABORA DO ZAČASNEGA MESTA
Scenarij vaje je temeljil na domnevnih silovitih vremenskih ujmah, ki so prizadele Primorsko in zahtevale množično evakuacijo prebivalstva. Naloga tabornikov in partnerjev je bila vzpostaviti sprejemne centre, postaviti naselje za do 1000 oseb in zagotoviti osnovne pogoje za življenje – od šotorov in bivalnih modulov do hrane, vode, sanitarij, medicinske in psihosocialne oskrbe.
Za razliko od klasičnih vaj zaščite in reševanja, kjer so udeleženci večinoma simulanti, smo taborniki naredili obratno: dogodek je bil najprej Zlet, vajo pa smo naslonili na dogodek. To je pomenilo, da nismo “igrali vaje”, temveč smo resnično skrbeli za ljudi, varnost, prehrano, logistiko in sodelovanje s partnerji. Preizkus je bil zato toliko bolj realen in dragocen.
PARTNERSTVO S SISTEMOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA
Pri izvedbi smo imeli pomembno podporo Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki nam je omogočila uporabo ključne opreme: napihljivih štabnih šotorov, standardnih šotorov M70, dveh bivalnih kontejnerjev, dveh agregatov, poljske kuhinje za 300 ljudi, WASH enote s sanitarijami in tuši, mize in klopi za celotno jedilnico ter drugo manjšo, a ključno opremo. Ta podpora je omogočila, da smo lahko resnično vzpostavili začasno naselje in ga vzdrževali več tednov.
Poleg URSZR so pri vaji sodelovali še gasilci, radioamaterji, taborniški zdravniki in bolničarji, psihologi in drugi kadri s področja psihosocialne podpore in svetovanja, mednarodni taborniki ter drugi. Prav sodelovanje med različnimi strukturami je bil eden največjih dosežkov – naučili smo se, kako pomembna sta usklajevanje in jasna komunikacija med ekipami na terenu.
KLJUČNA SPOZNANJA
Izkušnje z Zleta 2025 lahko strnemo v nekaj ključnih spoznanj:
Logistika je srce sistema. Zagotavljanje pitne vode in prehrane na kraškem terenu, kjer ni naravnih virov in tekoče vode, je zahtevalo ogromno napora in iznajdljivosti. Brez dobro organizirane logistike naselje ne bi moglo delovati.
Prostovoljci so gonilo uspeha. Na terenu se je pokazalo, da brez predanosti tabornikov in partnerjev, ki so ostajali dlje, kot je bilo načrtovano, naselja ne bi uspeli vzdrževati.
Komunikacija rešuje. Od štabnih ekip do prostovoljcev na terenu – vsi smo spoznali, kako nujna so jasna navodila in pretočne informacije.
Skrb za ljudi presega logistiko. Topel obrok, varen šotor in pogovor s prostovoljcem so skupaj tisto, kar daje občutek varnosti. Psihosocialna podpora je bila zato nepogrešljiv del vaje.
POGLED NAPREJ
Zlet 2025 je potrdil, da so taborniki zanesljiv partner v sistemu zaščite in reševanja. Naše veščine, mreža prostovoljcev in organizacijske sposobnosti nas postavljajo ob bok reševalnim službam, ko gre za vzpostavitev začasnih naselij, logistično podporo, delo z evakuiranimi in pomoč skupnostim.
Hkrati pa smo se naučili, da moramo sistem nenehno razvijati – z dodatnimi vajami, vlaganjem v tehnično opremo, s krepitvijo sodelovanja z občinami, državnimi institucijami in mednarodnimi partnerji ter z vključevanjem novih generacij tabornikov.
ZAKLJUČEK
Ko danes pogledamo nazaj, lahko rečemo, da je bil Zlet 2025 hkrati praznik taborništva in resen preizkus naše pripravljenosti. Uspeli smo združiti igro, znanje in odgovornost ter dokazati, da taborniki znamo postaviti več kot tabor za člane – znamo postaviti skupnost, ki v kriznih razmerah deluje.
To izkušnjo bomo prenesli naprej in jo uporabili kot temelj za prihodnje izzive. Saj veste: tabornik je pripravljen – predvsem takrat, ko gre zares.
Fotografija: Katja Štrakl.
Sooblikuj prihodnost taborništva in se prijavi v ZTS bazo prostovoljk in prostovoljcev
Si strasten/strastna tabornik/tabornica in želiš prispevati širše od svojega rodu? To je priložnost, da svoje znanje uporabiš pri nacionalnih projektih ZTS, rasteš kot vodja ter sodeluješ z ekipo prostovoljk in prostovoljcev z različnih področij.
Zveza tabornikov Slovenije vabi motivirane posameznice in posameznike, ki bodo v naslednjih letih z energijo in izkušnjami soustvarjali projekte in pobude ZTS. Pred prijavo ti priporočamo, da si ogledaš dokument Vloga in delo z odraslimi prostovoljci v ZTS, ter dokument z naborom priložnosti za prostovoljstvo, kjer so zbrane tipične vloge, oblike sodelovanja, okvirne časovne obveznosti in podpora, ki jo nudi ZTS.
Odprti poziv za prostovoljce objavljamo, ker verjamemo, da lahko prihodnost taborništva gradimo le skupaj. V naslednjih letih nas čakajo številni pomembni projekti – od prenove programskih dokumentov in razvoja izobraževanj, do digitalizacije procesov (Baza članstva 2.0, Stenčas), krepitve področja zaščite in reševanja, rasti mednarodnih sodelovanj in razvoja Taborniškega centra Bohinj. Pri vseh teh nalogah potrebujemo raznolike ekipe, ki
bodo prinesle nova znanja, izkušnje in svežo energijo. Ta razpis delamo zato, ker želimo, da se v naše delo vključijo prostovoljci in prostovoljke, ki želijo stopiti korak dlje od svojega rodu.
Verjamemo, da lahko vsak najde nekaj, kjer bo največ prispeval in se hkrati osebno razvijal. Če te to nagovarja, te vabimo, da izpolniš prijavnico in se nam pridružiš!
Besedilo: Urban Lečnik Spaić.
Temeljna taborniška znanja – novo programsko orodje
Besedilo: Urban Žnidaršič.
Z marčevsko skupščino smo taborniki dobili nov pomemben programski dokument z naslovom Temeljna taborniška znanja. Prvi izvodi dobrih trideset strani dolge knjižice so med vodniškimi tečaji zaokrožili poleti, s septembrom so svoje prejeli rodovi, digitalna verzija dokumenta pa se nahaja na spletnem portalu Stenčas (https://www.stencas.si/temeljna-taborniska-znanja/).
V dokumentu so zapisana znanja, za katere si želimo, da bi jih taborniki predstavili vsem MČ-jem in GG-jem do konca 9. razreda osnovne šole. Tisti med njimi, ki bodo usvojili vsa znanja za svojo starostno skupino (MČ1, MČ2 itd.), bodo s tem izpolnili tudi eno od zahtev za pridobitev preizkušnje. Dokument je namenjen izvajalcem in načrtovalcem taborniškega programa, torej vodnikom, načelnikom družin in rodov ter podobnim vlogam v organizaciji.
Temeljna taborniška znanja so razdeljena na štiri področja: bivanje v naravi, gibanje v naravi, prva pomoč in poznavanje taborniške organizacije. Za vsa področja je v ločenih preglednicah prikazano, pri kateri starosti so otroci določena znanja zmožni prikazati samostojno, brez pomoči vodnika, ter kako se znanja med seboj povezujejo in nadgrajujejo.
Vsa znanja, našteta v preglednicah, so podrobneje opisana v seznamih znanj za posamezne starostne skupine. Ti opisi so pomembni, ker natančneje razložijo, kaj želimo otrokom predstaviti ter kaj morajo otroci pokazati, če si želijo prislužiti preizkušnjo.
Znanja, ki smo jih izbrali, so pomembna za izvajanje taborniških aktivnosti v naravi. Otroci, ki jih bodo usvojili, bodo znali varno bivati v naravi in se skozi
taborniške aktivnosti razviti v aktivne člane družbe. Nujno pa je omeniti tudi to: Temeljna taborniška znanja so samo eden od delčkov v širokem mozaiku, ki ga taborništvo otrokom lahko ponudi. So le novo orodje za našim pasom, s katerim lahko naš programski potencial bolj polno izkoristimo.
Trenutna izdaja Temeljnih taborniških znanj bo v veljavi tri leta – zadnje fizične izvode bomo razdelili na tečajih poleti 2027, nato pa se bo dokument pregledalo in nadgradilo. Takrat bodo komentarji uporabnikov, torej vas, izjemno pomembni. Zato ste toplo vabljeni, da svoja mnenja zbirate že zdaj in jih, ko bo čas za to, podelite s skupino, ki bo prenovo izvajala.
Vsem, ki boste dokument uporabljali, toplo priporočamo, da ga preberete v celoti. Za vsa vprašanja v zvezi z njegovo vsebino ali uporabo lahko pišete na naslov program@taborniki.si in z veseljem se vam bomo oglasili.
100. obletnica Taborniškega centra Bohinj
Taborniki praznujemo različne obletnice, ki so lahko sledljive in točno določene. Prav zato ni nobenega dvoma, kdaj so obletnice okrogle, svečane in take za praznovat. Problem nastane, ko so pomembni dogodki že toliko nazaj, da se jih pozabi, ali ko imamo različno predstavo, kdaj se je nek dogodek sploh zgodil. Ko zraven dodaš še ščepec nostalgije in občutka pripadnosti, postanejo stvari še bolj zapletene. Kako smo torej postavili začetek taborjenj na Naklovi glavi na leto 1925?
Besedilo: Jasna Vinder.
O tem govori članek dr. Vladimirja Škerlaka iz leta 1975, kjer piše, da so si tega leta ''Ljubljančani izbrali za tabor prelep prostor v Bohinju z razgledom na Savico. Pa ga niso dobili, ker se je lastnik – notar Hudovernik – ujezil, zakaj ga niso prej vprašali. Od tedaj pa do danes je stalni prostor za taborjenje travnik na Naklovi glavi.'' Tako je prostor, ki ga danes poznamo kot Taborniški center Bohinj, postal pomemben del naše organizacije. Po oblikovanju Zveze tabornikov Slovenije leta 1951 so se na tem tabornem prostoru začela vrstiti zvezna izobraževanja, ki so se dogajala skozi celotno poletje. Dandanes tukaj še vedno izvajamo nekatere tečaje, veliko pa je tudi ostalih taborjenj in taborniških akcij ter gostov, ki sicer niso taborniki, se pa vsako leto radi vračajo v ta naš košček bohinjskega raja.
100. obletnico smo se odločili počastiti s prav posebno proslavo 30. avgusta, seveda v Taborniškem centru. Zjutraj smo najprej opravili registracijo, kjer je vsak udeleženec dobil svojo rutico v čast temu dogodku. Nato smo se zbrali v taborniškem zboru in pričele so se aktivnosti. Tisti s preveč energije so se lahko podali na sprehod ob Bohinjskem jezeru, kjer so ob opravljanju nalog spoznavali, kako je Bohinj izgledal včasih. Tisti z umetniško žilico so lahko spomin na obletnico natisnili na majico ali vrečko. Za vse nostalgike pa smo pripravili tudi razstavo z naslovom ''Taborniški center Bohinj skozi luč revije Tabor'', kjer so bili zbrani članki, ki so opisovali do -
godke, pomembne za Taborniški center oziroma Gozdno šolo. Tako smo se lahko sprehodili skozi čas, si ogledali, kateri drugi taborni prostori so še obstajali v okolici, kako se je pričela in končala gradnja hiše in kakšne so bile polemike okoli pomena centra za tabornike.
Popoldne smo se spet zbrali skupaj in si, kot se za obletnice seveda spodobi, privoščili torto. Ob prijetnem druženju so že začeli teči pogovori med generacijami in spomini na bohinjske dogodivščine, ki smo jih nato prestavili na okroglo mizo ''Bilo je nekoč v Bohinju''. Ob poslušanju zgodb o nastanku današnjega tabora smo si lahko kar predstavljali, kako je prostor izgledal pred več desetletji, kje je stala kuhinja, kako so se začela dogovarjanja o gradnji in kaj vse je bilo treba postoriti, preden je bila sploh zapičena prva lopata. Večerja je prišla kar prekmalu, vendar nas je po njej čakal še vesel večer v družbi taborniške glasbene skupine Bratovščina glasbenega galeba. Nadarjeni mladi taborniški pevci so nas popeljali skozi svoj pester glasbeni repertoar znanih pesmi, ki jih taborniki radi zapojemo ob taborniškem ognju. Po zaključku koncerta pa so nam ogenj pripravili tudi naši gostje, skavti s Slovaške, ki so nas pozabavali s svojimi glasbenimi mojstrovinami.
Tiste, ki smo prespali v Bohinju, je pričakala hladna, a jasna noč, ki se je razvila v lepo nedeljsko jutro, ko smo polni vtisov in ponovno obujenih spominov odšli vsak na svoj konec in si obljubili, da se zagotovo zopet srečamo – če ne prej, na 200. obletnici.
Obletnica je skupaj zbrala tabornike iz enajstih rodov, ki so bili stari med 14 in 76 let, s častno gostjo, staro 4 leta. Tako pisana druščina si je lahko izmenjala precej svojih zgodb, seveda pa je pri vsem najbolj pomemben zgodovinski spomin, ki nikakor ne sme utoniti v pozabo.
Letos je Ajdovščina postala prizorišče enega največjih in najzahtevnejših taborniških dogodkov v Sloveniji – Republiškega orientacijskega tekmovanja (ROT). Letošnji ROT je bil poln sončnih trenutkov, razgledov z okoliških gričkov ter hoje čez gozdičke in vinograde. Tekmovanja se je udeležilo 28 ekip v štirih različnih kategorijah: popotniki, popotnice, raziskovalke in grče ter raziskovalci in grče. Vse ekipe so se borile za najboljše rezultate in pokazale izjemno znanje ter spretnosti.
Najuspešnejša ekipa med popotniki je bila TSTSL iz Rodu Sivega volka. Med popotnicami so slavile Gulinove deklice iz Rodu Pusti grad Šoštanj. V starejši moški kategoriji, raziskovalci in grče, je zmago za Rod močvirskih tulipanov osvojila ekipa Osli, v ženski kategoriji, raziskovalke in grče, pa je prvo mesto pripadlo ekipi Pićoze, prav tako iz Rodu Pusti grad Šoštanj. Iskrene čestitke vsem!
TEKMOVANJE, KI ZDRUŽUJE ZNANJE IN PUSTOLOVŠČINO
Tekmovalci morajo obvladati ne le orientacijo, temveč tudi vrsto drugih znanj: signalizacijo, vezave, prvo pomoč, topografijo ter pripravo bivaka in kuhanje golaža.
Ajdovščina, znana po svoji burji, rimskih ostankih in naravnih znamenitostih, je tekmovalcem ponudila slikovito, a hkrati zahtevno kuliso. Večino potk na zemljevidih ni več vrisanih, KT-ji se skrijejo globoko v gozd, skočiti je treba čez kak potoček in se povzdig-
izzivi in taborniški Vipavski dolini
niti na hribčke. A kljub vsem preprekam je kar nekaj ekip v cilj priteklo z velikim nasmeškom na obrazu.
KAJ
VSE SO TEKMOVALCI DOŽIVELI?
Tekmovanje ni le hoja s karto in kompasom. Ekipe so morale premagati številne kontrolne točke, ki so bile včasih ''žive'' (s kontrolorjem), drugič pa ''mrtve'' (brez kontrolorja). Za vsako najdeno točko je ekipa prejela 100 točk. Poleg tega so se tekmovalci pomerili v zahtevnih nalogah, kot so: postavitev signalnega stolpa iz sušic in vrvi, prenos sporočila z Morsejevo abecedo in semaforjem na razdalji do 100 metrov, preizkusi iz prve pomoči, tako teoretični kot praktični, ter hitrostna etapa, kjer je štel vsak korak in vsaka sekunda! Tekmovalci so morali pripraviti tudi različne izdelke, kot so krokiji poti, skice terena in profil poti.
BIVAK
– DOM ZA ENO NOČ
Poseben čar ROT-a je postavitev bivaka. Ekipa ima tri ure časa, da iz najmanj petih šotorskih kril postavi zavetje in pripravi ognjišče. Sledi še priprava toplega obroka – tradicionalno golaža – pri čemer
se preverja tako okus kot tudi sodelovanje ekipe pri kuhanju na prostem. Ko so vse ekipe zaključevale s kuho golaža, pa se je prižgal tudi skupinski ogenj, kjer so se lahko med seboj družili in peli.
VEČ KOT TEKMOVANJE
Čeprav je ROT v prvi vrsti tekmovanje, je hkrati tudi srečanje taborniške skupnosti. Ob večerih so ob ognju zapele pesmi, burja je nosila smeh čez Vipavsko dolino, ekipe pa so spletale nova prijateljstva in gradile nepozabne spomine.
Ajdovščina je tako letos gostila dogodek, ki je presegel meje preizkusa znanja – postal je pravo doživetje narave, skupnosti in taborniškega duha.
En velik MMMM gre vsem ekipam, ki so si upale tekmovati in pokazati, kaj vse znajo, ter organizatorjem, ki so poskrbeli, da so ekipe na poti res uživale. Če pa bi radi še več izvedeli o ROT-u, pa poglejte na našo spletno stran rot.taborniki.si in družbena omrežja (fb/taborniki.rot, ig/taborniki_rot), kjer bo objavljen album fotografij in videov letošnjega tekmovanja!
Pa upamo, da se naslednje leto vidimo na ROT-u v še večjem številu!
LEGENDA Več datumov najdeš na stencas.si/#koledar. tekmovanje izobraževanje srečanje mednarodno
Zlet 2025: dnevi, nosili v sebi
Fotografija:
Dominik
Uršič
dnevi, ki jih bomo
sebi za(vedno)
Besedilo: Maša Milčinski.
Poletne mesece je letos poleg raznih tečajev in seveda taborjenj obarval tudi vseslovenski in mednarodni Zlet 2025. Taborjenje, ki se je za prostovoljce začelo že 27. 7., je skupaj z bivakom za udeležence trajalo 10 dni. Na Krasu, natančneje v Kazljah, nas je več kot tisoč taborečih stkalo nova prijateljstva, okrepilo že obstoječa in ustvarjalo spomine, ki nam bodo lepšali dneve še daleč v prihodnosti.
Prvi Zlet Zveze tabornikov Slovenije je potekal leta 1953 na Okroglici pri Novi Gorici, nazadnje pa smo se taborniki družili leta 2022 v Cerknem. Moto oziroma vodilo letošnjega, že 17. Zleta, je bil (Za)vedno tabornik!, s katerim smo želeli poudariti zavedanje o taborniškem načinu življenja, ki sledi našim zakonom in tradiciji. Obenem nam to vodilo predstavlja trajanje, rast, skupnost in pripadnost taborniški organizaciji ter nas spominja, da si tabornik vedno in da taborništvo s posameznikom ostane za vedno.
Prvih nekaj dni, ko smo prostovoljci na trnih čakali udeležence, da se nam pridružijo na zletnem prostoru, je potekalo v znamenju uresničevanja idej, ki so se rojevale že od leta 2022. Člani ekip infrastrukture in logistike ter pomagači iz drugih delovnih področij so se lotili postavljanja. Od jedilnice, štabnih šotorov, programskih prostorov in kotičkov za druženje do kuhinje, umivalnic in ambulante. Zbrali smo se člani ekip programa, komunikacij, skrbi za prostovoljce, logistike, odmevnosti, varnosti in financ, pridružili pa so se nam tudi prostovoljci iz tujine.
V torek, 29. 7. 2025, so se udeleženci odpravili na tridnevni bivak. Startali so z osmih različnih lokacij: iz Postojne, Pivke, Gornjega Ležečega, Kozine, Sežane, Štanjela in Opčin ter Trsta. Na startih so prevzeli malico in zemljevide ter krenili na pot. Pred ciljem jih je na kontrolnih točkah čakal program, med potjo pa so izpolnjevali tudi zabavne izzive. Svojo dogodivščino so beležili v aplikaciji Find Penguins, s fotografijami in videoposnetki pa dokazovali, da so opravili izzive.
Sreda, 30. 7., je potekala v znamenju nadaljevanja in zaključevanja projektov, s katerimi smo prostovoljci zletni prostor tako fizično kot ambientalno pripravili za udeležence: infrastrukturna ekipa je postavila vhod v podtabor za udeležence, TaBARnik, duševni pastirji so pripravili FKČK (ful kul čil kotiček), programska ekipa je popisovala in urejala opremo za delavnice, komunikacijska ekipa pa je vzpostavljala radio Kraški val in dokumentirala celotno dogajanje. Udeleženci so uživali v drugem dnevu bivaka, ki je bil zopet napolnjen z raznimi izzivi in avanturami.
V četrtek je bil zletni prostor pripravljen na prihod udeležencev. Ti so se po zadnji etapi pohodnega tabora najprej zglasili na info točki, kjer so prejeli uvodne informacije, promocijski material in zemljevide. Dan so nadaljevali v svojih trgih, kjer so si postavili šotore. Ob kosilu se je podalo prijetno branje prve izdaje zletnega časopisa Parola, ki nam je vlil obilo pozitivne energije za pester preostanek dneva. Po krajši pavzi je bil čas za uraden začetek zleta – otvoritev zletnega prostora. Duševna pastirja, Miha in Uka, sta jo otvorila z zabavno aktivnostjo, nato pa so nas vse skupaj na odru nagovorili vodja zleta in župani kraških občin. S spodbudnimi besedami so nas povedli v novo dogodivščino, ki jo odkrivajo prihajajoči dnevi. Preden smo si rekli lahko noč, nas je čakal še zabaven večer pri glavnem odru. Svečana otvoritev Zleta se je začela z nastopom Bratovščine glasbenega galeba, ki je zaigrala letošnjo zletno himno. Ekipa večernega programa nas je potem presenetila s pravim taborniškim muzikalom, polnim priredb znanih pesmi s taborniškimi besedili.
Petek je bil obarvan pionirsko: udeleženci so si znotraj trgov postavili kuhinje in druge pionirske objekte. Pozno popoldne nas je prešla nevihta, ki smo jo lahkotno preživeli v šotorih in jedilnici. Nekateri so se pred dežjem skrili v TaBARniku, v katerem je potekal pester program ter je po ugodni ceni ponujal kakšen prigrizek in hladno pijačo. Udeleženci in prostovoljci so imeli zvečer na voljo široko izbiro »walk in« delavnic, petja ob ognju in predstavitev možnosti taborniškega udejstvovanja v tujini.
Soboto so nam popestrili zunanji izvajalci programa. Skupnostni dan smo tako prostovoljci kot udeleženci preživeli na delavnicah, ki so nam jih pripravile razne partnerske organizacije iz cele Slovenije. Nekatere delavnice so se izvajale v angleščini, da so jih lahko razumeli tudi taborniki iz tujine. Veliko smo ustvarjali, se poglabljali sami vase, se preizkušali v cirkuških dejavnostih, športali, napenjali možgane ter se pogovarjali o tem, kako živeti bolj trajnostno. Dan smo zaključili s koncertom Bratovščine glasbenega galeba in karaokami za prostovoljce.
V nedeljo je prvič zaživel stalni dnevni program, udeleženci pa so lahko izbirali med 40 delavnicami, ki so potekale na prostoru in izven njega, v kraški okolici. Dva trga sta se kot prva odpravila na izlet na morje, kjer so udeleženci in vodniki kljub slabšemu vremenu ujeli kak sončen žarek in preverili temperaturo vode, se zabavali ob različnih aktivnostih in s fotoorientacijo odkrivali lepote Pirana. Na zletnem prostoru so potekale razne delavnice: športne, npr. kavbojski plesi, in ustvarjalne, kjer so si udeleženci lahko spletli zapestnice ali okrasili vrečke, gradili suhe zidove in spoznali umetnost senčnega gledališča kamišibaj. Nekateri vodi so se odpravili na
Fotografija: Dominik Uršič
Fotografija: Dominik
izlet v Divaško jamo. V poznem popoldnevu se je dogajanje za prostovoljce preselilo v FKČK (ful kul čil kotiček). Zasluženo sprostitev so si privoščili ob koncertu Plateau in Majmunskih poslov ter tako otvorili koncertno dogajanje v kotičku. Zvečer smo gledali zvezde, se udeležili zmenkarij in uživali ob karaokah.
Ponedeljek je spet potekal v znamenju delavnic za udeležence, vodnike in prostovoljce. Te so bile radzdeljene v pet sklopov: delavnice z vodom, ustvarjanje s srcem in rokami, korak v svojo smer, gibanje v naravi in klic adrenalinske pustolovščine. Udeleženci so lahko v kreativnem kotičku slikali, risali motive in izdelke po lastni izbiri, kvačkali … Preizkusili so se lahko še na Masterchefu, kjer so morali skuhati dve jedi. Na delavnici ustvarjanja nakita so si lahko izdelali različne verižice s kamenčki in žičko, prstane in obeske za na rutico s podobno tehniko ali pa si spletli zapestnice. Pri delavnici gline so dobili kos gline, naredili načrt izdelka in izdelali kipce. Za prostovoljce je bil na voljo tečaj osnov šivanja s šivalnim strojem, kjer si je bilo mogoče izdelati toaletne torbice z zadrgo. Lahko so se podali tudi v Bobrišče oz. BVN (bivanje v naravi) kotiček, kjer
Fotografija: Žan Čuden
so spoznali ključno opremo za uspešno preživetje v naravi in kako preživeti z omejenimi viri. Na uporabi in skrbi za orodje so se podučili o varni in pravilni uporabi orodja. Lahko so se odločili za zasilne in improvizirane bivake, kjer so se spraševali, kaj narediti, če na Zletu ali drugem taborjenju ostanejo sami in brez pravega zavetja. Na osnovnih taborniških veščinah so osvežili svoje taborniško znanje o vozlih in šotorkah, kar jih je pripravilo za naslednje taborniško tekmovanje. Za botanične navdušence pa je potekala delavnica rastlinice, na kateri so se naučili prepoznati razlike med užitnimi in strupenimi rastlinami ter pridobili informacije o njihovi uporabi. Na lokostrelstvu so v sodelovanju z lokostrelskimi društvi preizkusili svojo mirno roko. Na spoznavanju gozdnih živali so se preizkusili v iskanju in poznavanju živalskih stopinj in okostij. Prva pomoč je bila udeležencem predstavljena skozi družabno igro in tako so ob zabavi spoznali njene osnove. Znotraj sklopa so lahko udeleženci celo zapustili taborni prostor in se podali na orientacijsko hojo, na kateri so s pomočjo karte poiskali zanimive točke v naravi. Skratka, za vsakega se je našlo nekaj – in prav vsak je lahko izkusil katerokoli izmed teh delavnic in še več. V ponedeljek zvečer nas je navdušil koncert presenečenja. Prišli so Kokosy! Za nas so pripravili nor večer, poln plesanja ob glasbi. Po tem je v kantini sledil večer ob kitari.
Fotografija: Dominik Uršič
Ribič
Fotografija: Barbara
V torek, 5. 8., smo taboreči na Zletu dobili prav poseben obisk: za en dan se nam je pridružila predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar. Ogledala si je zletno dogajanje in prostor, ustavila se je tudi pri varstvu za otroke in poklepetala z najmlajšimi. Z vodjo zleta, načelnikom ZTS in predsedničinim sinom so se skupaj pomerili tudi v lokostrelstvu. Po končanem ogledu zletnega prostora je za Kraški val z Brino in Tajem imela intervju, takrat pa smo se vsi oblekli v kroje in jo počakali v TaBARniku. Ko se nam je pridružila, smo ji zapeli taborniško himno. Gospa predsednica nas je vse tudi nagovorila, se nam zahvalila in nas spodbudila, da še naprej ustvarjamo boljši svet. Seveda nismo pozabili na skupinsko fotografiranje! Ker nas je bilo tako veliko, so fotografi morali splezati na vrh gasilskega avtomobila, da so nas vse ujeli v objektiv. Udeleženci so se lahko na cirkuški delavnici naučili vseh cirkuških vragolij, na plezanju so lahko preizkusili svojo moč, ravnotežje in pogum, na DND-delavnici so se lahko naučili igrati legendarno igro Dungeons and Dragons, poskušali ustvariti in pobegniti iz sobe pobega, igrali ultimate frizbi, se zabavali na slacklinu, tematski strateški igri in lovu na zaklad. S kolesi so se lahko udeleženci odpravili tudi na pustolovščino po Krasu ali pa tekmovali v taborniških igrah in igrah z lokom.
V sredo sta nas obiskala minister za obrambo, Borut Sajovic, in državni sekretar Ministrstva za javno upravo, Jure Trpič. Udeleženci in prostovoljci so tako dopoldne kot popoldne spet lahko izbirali med de -
lavnicami. Dan smo zaključili v TaBARniku, kjer so nas na odru presenetili Vazz in skupina Nimfort.
Četrtek, predzadnji dan in zadnji cel dan, smo spet izkoristili za delavnice. Popoldne smo ''zapozirali'' še za skupinske fotografije, večer pa nam je popestril taborniški ''Kao bend''. Dogajanje se je še zadnjič prestavilo v TaBARnik, kjer smo klepetali in se družili še pozno v noč.
V petek, 8. 8. 2025, je bil za udeležence zadnji dan. Pospravili so svoje tabore ter se s shuttlom odpeljali do Sežane, kjer so se z javnim prevozom odpeljali domov. Tudi prostovoljci so začeli s pospravljanjem zletnega prostora, zvečer pa sta bila zanje pripravljena dva koncerta, Love Charades in Koala Voice, in nato petje karaok ter druženje celo noč. Vse kupljene potrebščine za letošnji Zlet so bile tako kot vedno na voljo za dražbo, kjer je bilo možno kupiti rabljene in celo nekatere popolnoma nove izdelke. Naslednji dnevi so bili namenjeni pospravljanju in čiščenju tabornega prostora, da ga zapustimo točno takšnega, kot je bil.
Zlet 2025 na Krasu je bil več kot le taborniški dogodek – bil je praznik mladosti, ustvarjalnosti, narave in skupnosti. Več kot tisoč se nas je zbralo, zadihalo skupaj in se s težkim srcem po tednu druženja, petja, ljubezni in smeha ločilo – vseh tisoč z isto mislijo: novim taborniškim dogodivščinam naproti!
Za konec pa del spomina in zahvale za noro dober Zlet 2025 namenimo tudi organizacijski ekipi – prvi veji, če se izrazim v zletnem jeziku. Odgovorili so na tri pereča vprašanja:
Katera stvar iz zletnega mercha ti je bila najbolj všeč in zakaj? Hudi – idealno razmerje med vrečavostjo in dolžino.
Katerajebilaprvajed,kisetijenajbolj luštala,kosiprišeldomov? Za predjed negledanje mailov, za glavno jed 8+ ur spanca in za sladico prebiranje ogledalc!
Tilen Lah, RKJ Sežana in RSK Škofja Loka, vodja programa
Skateropesmijobiopisalletošnjizlet?
Tabornik za zmer (ker je tako tudi začel ... ''počasi smo naredili vse, kar lahko za tabornike, sam še zlet ostane haha …'').
Katera stvar iz zletnega mercha ti je bila najbolj všeč in zakaj? Flaške, barve so res noro dobre!
Katerajebilaprvajed,kisetijenajbolj luštala,kosiprišeldomov? Uf, pri takih kuharjih se mi je bolj luštalo, da bi ostal. Ni da sem sam ne vem kak kuhar. :D
Hmm, to pa mi je težko … Mogoče Bohemian Rhapsody – razgibano, zanimivo, s ful ''vzponi in padci'' (in obratno), pa dolgo haha, ampak vredno in carsko. :)
Katerastvarizzletnega merchati je bilanajboljvšečinzakaj? Pini, ker so posebni in zabavni in ker me bodo na lep način spomnili na pripravo in doživljanje zleta. :)
Katerajebilaprvajed,kisetijenajbolj luštala,kosiprišladomov? Solata. :D Zelo sveža, z veliko zelenjave.
Tim Ratajc, RDGO Celje, vodja financ
Skateropesmijobiopisalletošnjizlet? Vsak po svoje (GMPS themesong – fun fact: premiera filma je bila eno leto pred rojstvom najmlajših udeležencev. Let that sink in.)
Katerastvarizzletnegamercha ti je bilanajboljvšečinzakaj? Po dizajnu pini za staffovce, po Anejinem vloženem trudu pa šalce.
Katerajebilaprvajed,kisetijenajboljluštala, ko si prišel domov?Čufti s pire krompirjem.
Neža Marija Slosar, RSR Ilirska Bistrica, vodja varnosti
S katero pesmijo bi opisala letošnji zlet? Brahms: Academic Festival Overture.
Katera stvar iz zletnega mercha ti je bila najbolj všeč in zakaj? Nogavice, ker jih nimam več.
Katera je bila prva jed, ki se ti je najbolj luštala, ko si prišla domov? Vodni dan, brez hrane.
Ko danes v Evropi vprašamo, kaj pomeni beseda mir, večina najprej pomisli na vojno. Na vojno v Ukrajini, na vojno v Gazi, na vojno v Sudanu. Mir se nam pogosto kaže kot odsotnost vojne, kot nekaj, kar nastopi, ko orožje utihne in se sovraštvo umiri. A resnični mir je veliko več. Je način, kako živimo vsak dan – kako se srečujemo in sobivamo med generacijami, kulturami in poklici, kako spoštujemo drug drugega in gradimo skupnosti.
Prav to je bistvo projekta Messengers of Peace, globalne pobude Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM), ki je v letošnjem letu vstopila v svoje drugo desetletje. Projekt, ki ga podpirata Svetovna skavtska fundacija in Kraljevina Savdska Arabija, je dobil nov zagon s podpisom pogodbe o financiranju v višini 50 milijonov dolarjev za naslednjih deset let. Cilj ostaja enak: spodbujati mlade skavte in tabornike, da postanejo nosilci miru – s konkretnimi dejanji, s projekti v lokalnih skupnostih in z inovacijami, ki prispevajo k bolj pravičnemu, mirnemu in trajnostnemu svetu.
Da je ta pobuda več kot le dobra ideja, dokazujejo številke. Od leta 2010 do danes je bilo izvedenih že več kot 16 milijonov projektov v 176 državah, v katerih je sodelovalo približno 32 milijonov prostovoljcev. Skavti so skozi te projekte prispevali več milijard ur prostovoljnega dela – ocene govorijo o skoraj treh milijardah – in dokazali, da lahko mladi s svojimi dejanji neposredno vplivajo na življenje skupnosti.
Septembra letos sem imel priložnost, da se kot eden izmed 60 mladih voditeljev z vsega sveta udeležim otvoritvenega dogodka v Rijadu. Polovica nas je prišla iz različnih držav, polovica pa iz Savdske Arabije. Program je bil posvečen mladim vodjem in je nosil naslov Innovating for Peace. Delavnice so se dotikale multikulturalizma, medgeneracijskega dialoga, vodenja v času sprememb in komunikacije kot orodja miru. A enako pomembno kot vsebine so bila srečanja in pogovori, druženje, razbijanje predsodkov in spoznavanje drugačnih kultur.
Savdska Arabija se danes hitro spreminja. Država se odpira svetu in tudi tabornice so vanjo vključene šele zadnjih pet let. Veliko vlogo pri tem ima princesa Sema, članica kraljeve družine, ki vodi več fundacij in je močno vpeta v delo Svetovne skavtske fundacije. Njena prizadevanja so usmerjena predvsem v vključevanje deklet v skavtsko gibanje in s tem tudi v širšo družbo. Čeprav se še vedno čutijo kulturne razlike in ločevanje med spoloma, pa je prav skavtski duh pokazal, da lahko premika meje in stereotipe. Na taborniških aktivnostih smo dokazali, da se mladi lahko povežejo onkraj meja družbenih pravil in predsodkov.
Dogodek je spremljalo tudi srečanje s predstavniki Svetovne skavtske fundacije, kjer so spregovorili različni voditelji – od članov kraljevih družin, kot je luksemburški princ Guillaume, do mednarodnih podjetnikov in donatorjev. Med njimi je bil tudi Lars Kolind, danski podjetnik, ki je pred leti nagovarjal tudi slovenske skavte. V ospredju pa je bil seveda nagovor novega generalnega sekretarja WOSM-a Davida Berga, ki je poudaril, da morajo mladi skavti v prihodnjem desetletju prevzeti še bolj aktivno vlogo pri gradnji miru.
Poseben vtis je name naredil tudi palestinski predstavnik, s katerim sva se ob koncu dogodka veliko pogovarjala. Ravno v času, ko v njegovi domovini divja vojna, je bilo njegovo sporočilo o upanju in moči mladih še toliko bolj pretresljivo. Pogovarjala sva se tudi o prizadevanjih Slovenije za mir in o tem, kako lahko ZTS s svojimi aktivnostmi prispeva k boljšemu razumevanju in povezovanju.
Messengers of Peace tako ni samo globalni projekt, temveč usmeritev, ki nas vse opominja, da mir ni pasivnost, temveč dejanje. V prihodnjih letih bomo morali tudi v ZTS razmisliti, kako to filozofijo prenesti v naše okolje – v rodove, lokalne projekte ter v delo z otroki in mladimi. Če je prvo desetletje MoP pokazalo, da lahko skavti po vsem svetu premikamo gore, naj drugo desetletje pokaže, da lahko to storimo še bolj zavestno, načrtno in s še večjim vplivom na družbo.
Mir ni oddaljen cilj, mir je vsak dan, ko si upamo sodelovati, razumeti in graditi mostove. Taborniki imamo moč, da to pokažemo – doma, v Sloveniji, in v svetu.
Pastel de nata za 7000 tabornikov
Od 24. julija do 5. avgusta se nas je 10 slovenskih tabornikov namesto na zlet podalo na drugačno dogodivščino. Udeležili smo se 16. Moota – svetovnega dogodka za mlade od 18. do 26. leta starosti, ki je letos potekal na Portugalskem.
KAJ JE MOOT?
Svetovni skavtski Moot je dogodek za starejše člane skavtskega gibanja in druge mlade odrasle skavte. Mooti ponujajo priložnost za srečanja
mladih odraslih v skavtstvu s ciljem izboljšanja njihovega mednarodnega razumevanja kot državljanov sveta. Mooti potekajo načeloma vsaka štiri leta in jih organizira Svetovna organizacija skavt-
Besedilo: Jasna Vinder.
skega gibanja (WOSM). Moot je staroangleška beseda za srečanje. Prvi svetovni Rover Moot je bil leta 1931 v Kanderstegu, do leta 1961 jih je sledilo sedem. Po obdobju World Moot Years (1965–1982) je bil leta1985 ponovno vključen v svetovne skavtske dogodke. Od 1993 potekajo na štiri leta: 1996 Švedska, 2000 Mehika, 2004 Tajvan, 2010 Kenija, 2013 Kanada, 2017 Islandija in žal načrtovan ter odpovedan 2019 na Irskem. Leta 2029 bo gostitelj Tajvan.
MOTO 16. MOOTA: ''ENGAGE!''
Moot smo začeli v Parque Tejo v Lizboni z otvoritvijo, nato pa se razkropili na poti po vsej Portugalski. Skupine približno 50 udeležencev z vsega sveta so spoznavale kulturo in znamenitosti ter se v duhu motta Engage! vključevale v lokalno okolje in ustanove, tudi z družbeno koristnimi deli – da bi svet pustili boljši. Po petih dneh se je 6000 udeležencev zbralo v glavnem taboru v Cortegaçi, kjer se jim je pridružilo še 1200 članov mednarodnega osebja in odprav. Tam so potekale raznolike delavnice: preživetje v naravi in gozdovništvo, samorefleksija, spoznavanje svetovnih religij, pogovori z vodstvom Svetovnega skavtskega gibanja in drugo. Dogodek je dobil svetovne razsežnosti in ob nekoliko zrelejših udeležencih ter razmerah današnjega sveta tudi resnejšo noto – občutek, da gradimo boljši svet. Zadnji dan smo pospravili tabor in se odpravili Porto, kjer so sledile mestne delavnice, zvečer pa zaključna slovestnost. Naslednji dan smo mesto raziskali še po svoje – Livraria Lello, pokušina porta, vožnja z ladjico po Douru, večerja. Nato vsak na svojo pot – a vsi z delčkom Portugalske in nepozabno izkušnjo.
Pri Mootu mi je bilo najbolje to, da sem bil lahko pri 25 še vedno udeleženec, saj ni veliko takih priložnosti. Na poti sem navezal ogromno novih prijateljstev po celem svetu, na glavnem taboru pa srečal veliko znancev s preteklih mednarodnih dogodkov. Doživeli smo utrip in gostoljubje prelepe Portugalske ter spoznali kulturo in okuse (beri: pastel de nata). Izkušnja, ki se mi je pa najbolj vtisnila v spomin, je vihtenje slovenske zastave pred 7000 glavo množico na otvoritvi.
Gašper Kristanec – GK, Rod Stane Žagar mlajši, Kranj
Na poti sem bil z ljudmi iz 18 držav in 6 celin. Sprva se nihče ni poznal, a v pravem taborniškem duhu ni bilo treba veliko, da smo prebili led. V desetih dneh smo skupaj odigrali nešteto družabnih iger, spoznavali medsebojne kulture in taborniške programe, se družili z lokalnimi portugalskimi taborniki, raziskali mesti Porto in Ovar ter okoliško podeželje, pridobivali nove taborniške veščine in znanja, se preizkusili v številnih zabavnih izzivih ter se skupaj smejali čisto vsak trenutek vsakega dne. Nekje vmes vsega smo postali prava velika družina. Spomine, ki sem jih tu ustvaril, in ljudi, ki sem jih tu spoznal, bom za vedno nosil v srcu. Res sem hvaležen, da sem bil del te čudovite izkušnje!
Brian Kleva, Rod jadranskih stražarjev Izola
Osvoji svet v enem dnevu
Besedilo: Rok Franc.
Vsako leto oktobra se taborniki po vsem svetu povežemo na največjem mednarodnem dogodku JOTA-JOTI (Jamboree On The Air – Jamboree On The Internet). To je edinstvena priložnost, da spoznamo vrstnike z vseh koncev sveta, ne da bi se morali premakniti od domačega ognjišča ali taborniške sobe. Dogodek poteka prek radijskih zvez in interneta. Radioamaterji in taborniki skupaj ustvarijo pravo mrežo prijateljstva: prek kratkovalovnih postaj, digitalnih načinov dela in spletnih platform klepetamo, spoznavamo kulture ter se učimo novih stvari. Za mlajše je to pogosto prvi stik z radioamaterskim svetom, za starejše pa priložnost, da znanje uporabijo v praksi.
V okviru JOTA-JOTI udeleženci vzpostavljajo zveze s taborniki iz drugih držav, sodelujejo v spletnih klepetalnicah in videoklicih, rešujejo mednarodne izzive, ustvarjajo skupne projekte, se učijo o digitalni varnosti ter spoznavajo tuje jezike in kulture. Program vključuje tudi gradnjo anten in drugo tehnično opremo ter pridobivanje veščin in priznanj, povezanih s komunikacijo.
Ker velik del JOTI poteka na spletu, je pomembna tudi varnost. Mladi se učijo, da na internetu ne delijo osebnih podatkov, fotografij ali lokacije ter da prepoznajo lažne profile in prevare. Koristne nasvete lahko v Sloveniji najdejo na Safe.si. Taborniki tako spoznajo, da je internet lahko odlično orodje za prijateljstvo in raziskovanje – če ga uporabljamo pametno in odgovorno.
Kdaj? 17.–19. oktober 2025 (tretji vikend v oktobru).
Kje? Kjerkoli – v taborniški koči, šoli, doma ali v sodelovanju z lokalnim radioklubom.
Kaj potrebujemo? Dostop do interneta, napravo za JOTI, sodelovanje z radioklubom za JOTA, JID-kodo z jotajoti.info in pripravljenost na nova prijateljstva.
Kje dobiti pomoč? Seznam radioklubov na hamradio.si in nasveti o varni rabi spleta na safe.si.
Zakaj sodelovati? Spoznavanje tabornikov z vsega sveta, odkrivanje radioamaterskega sveta, učenje o kulturi, jeziku in digitalni varnosti ter občutek globalnega bratstva tabornikov.
NAROČILO NAŠITKOV forms.gle/wUJ6Cgs1JMLY2Ar39
Cena našitka je 3 eur na kos. Prevzem bo možen v pisarni ZTS. Rok za naročilo našitkov je 12. 10. 2025. Skupinsko naročilo našitkov bo izvedelo le v primeru da zberemo za vsaj 30 našitkov naročil.
Za JOTA je ključno sodelovanje z radioklubi, ki imajo potrebno opremo in znanje. Najlažje jih najdemo prek Zveze radioamaterjev Slovenije (ZRS) ali spletne strani hamradio.si. Radioklubi se radi pridružijo, saj je tudi zanje to praznik povezovanja. Na JOTI vsak tabornik uporablja JID-kodo (Jamboree ID), ki deluje kot osebna izkaznica v klepetalnicah in drugih orodjih. Registracija je enostavna in brezplačna prek jotajoti.info, priporočljivo pa se je prijaviti pravočasno.
V Sloveniji se je JOTA-JOTI že večkrat izkazal kot izjemna izkušnja. Taborniki in radioamaterji so sodelovali na Ravnah na Koroškem, v Mariboru, Ljubljani, Mozirju, Sežani in Murski Soboti. Mladi so prvič navezali stike z vrstniki iz Evrope in Amerike, sodelovali v spletnih kvizih ali postavljali antene. Poseben trenutek je, ko v slušalkah zaslišiš odziv vrstnika z drugega konca sveta – občutek, da si del globalnega bratstva tabornikov.
JOTA-JOTI združuje tradicijo in sodobnost. Povezuje raziskovanje, prijateljstvo in sodelovanje z navdušenjem nad tehniko in komunikacijo. Za marsikaterega tabornika je to priložnost, da odkrije nove interese, ki ga spremljajo še dolgo po dogodku.
ZANIMIVA DEJSTVA
Največji skavtski dogodek na svetu –več kot milijon mladih iz 150 držav.
Poteka vsako leto tretji vikend v oktobru, hkrati po vsem svetu.
Radioamaterske: prvi stik prek radijske postaje, lov na lisico, izdelava anten, Morsejeva abeceda, radijski kviz, zveze s tujino.
Internetne: digitalna varnost, svetovni klepet s pomočjo JID-kode, spletni kviz, učenje tujih jezikov, mednarodni projekti, osnove programiranja, ustvarjanje videov in podkastov.
JOTA pomeni Jamboree on the Air, JOTI pa Jamboree on the Internet
Prvič organiziran leta 1957 ob 50. obletnici skavtskega gibanja.
Dogodek je trajnosten in dostopen –brez velikih potovanj, saj se povezujemo na daljavo.
Megamodulov
Besedilo: Pia Sivec, fotografije: Mark Šurla, Leon Mahne Milok, Eva Rupnik.
MEGAMODUL 2026 bo v tem taborniškem letu potekal od 5. do 8. februarja. Tudi tokrat se bodo na njem srečali udeleženci različnih starosti, ki jih druži skupni interes do raziskovanja in ustvarjanja. V izbranih modulih bodo nadgrajevali svoje znanje, izmenjevali ideje in skupaj gradili nove izkušnje in zadane projekte. Več info objavimo kmalu na stencas.si, lahko pa nam pišeš na megamodul@taborniki.si. Se vidimo!
Posebnost Megamodula je sproščeno in odprto vzdušje, ki omogoča, da imajo udeleženci veliko svobode in nadzora nad ustvarjalnim procesom. Prav zato nastajajo končni izdelki, ki so edinstveni, pristni ter resničen odraz njihove domišljije in sodelovanja.
ANIMATOR
Megamodul je vsakič drugačen – a vedno poln energije, novih idej in ljudi, ki prinesejo nekaj svojega. Da bi lažje začutili, kaj vse se bo dogajalo, smo pripravili malo drugačen napovednik … kar v obliki horoskopa! V katerem znamenju pa se najdeš ti?
V oktobru boš zvezda! Ljudje te bodo iskali, ker znaš dvigniti razpoloženje tudi ob najbolj sivem dnevu. Ko bo skupina potrebovala energijo, boš ti tista iskrica, ki vse požene naprej. A pazi – ni treba, da si ves čas ''na odru''. Dovoli si tudi trenutek tišine, saj bo tako tvoja energija še bolj dragocena, ko jo boš spet razdelil med druge.
GOSPODAR
Čeprav se drugi zdijo leni in se komaj spravijo k delu, ti že držiš kladivo, popravljaš šotor ali rešuješ tehnično zagato. Oktober ti bo prinesel kar nekaj ''misij nemogoče'', ki se bodo zate izkazale kot misije ''nič manjšega''. V oktobru boš pravi superjunak organiziranosti. Ne pozabi pa: tudi gospodar ima pravico, da kdaj kdo poskrbi zanj.
Megamodul je – kot pove že ime – modularno taborniško izobraževanje, ki ga izvedemo enkrat na leto, vsebine pa so vsakič drugačne. Izvajamo ga po principu skupka več različnih vsebin – modulov, ki se odvijajo hkrati na isti lokaciji. S to metodo želimo doseči sinergističen učinek med moduli, saj se vsak modul trudi narediti nekaj za dobro vseh udeležencev. Namenjen je PP+, torej vsem taborniškim prostovoljcem.
Megamodulov horoskop
FOTOGRAF
Tvoj oktober bo poln čudovitih momentov, ki jih drugi niti ne bi opazili. Tam, kjer drugi vidijo sivino jeseni, boš ti našel mavrico. Ljudje bodo občudovali tvoj pogled na svet, saj jim boš pomagal videti lepoto v vsakdanjih trenutkih. Vzemi si čas tudi za to, da nisi vedno za objektivom, ampak tudi na kakšni fotografiji.
GLASBENIK
Ta mesec bo kot pesem – na trenutke balada, na trenutke rock koncert. V tvoji glavi bo ropotalo več idej, kot jih boš lahko izlil v besedilo ali melodijo. Naj te ne skrbi, če ne bo vse popolno – iskrene pesmi in poezije pridejo iz srca in pristnih trenutkov. Če boš delil svojo ustvarjalnost, boš oktobra postal navdih za vse okoli sebe. Tvoje besede in ritmi bodo tisti, ki jim bodo dali energijo za nov korak.
KUHAR
Oktober bo tvoj mesec topline – pa ne samo zaradi pečice. Tvoja moč bo v tem, da boš znal nahraniti ljudi na več načinov: z dobro hrano, prijazno besedo in občutkom varnosti. Če bo kdo v stiski, boš ti tisti, ki bo znal ponuditi toplo juho ali pa topel objem. Samo pazi, da ne pozabiš nase – tudi kuhar včasih potrebuje pogostitev.
ŠIVALEC
Ta mesec boš mojster prenove! Ko drugi obupajo nad starimi stvarmi ali odnosi, boš ti znal vanje vdihniti novo življenje. Tvoja sposobnost bo ljudem okoli tebe dragocena, a zapomni si – ni vse pod tvojim nadzorom. Naj te oktober nauči tudi tega, da se nekatere stvari morajo zgoditi same od sebe in sčasoma.
OBLIKOVALEC
Tvoj oktober bo eksplozija barv, oblik in idej. Tvoja kreativnost bo sijala, ljudje pa bodo želeli biti ob tebi, ker prinašaš svežino in navdih. Vse boš videl nekoliko drugače kot ostali – bolj drzno, bolj zabavno, bolj barvito. Naj tvoja vizija ne ostane samo v glavi – deli jo, pokaži, zapiši, nariši. Ta mesec je tvoja priložnost, da dokažeš, da tudi vsakdan lahko izgleda kot umetnina.
Vikend za vodnike
Besedilo: Daniel Blažič.
PISMA BRALCEV
Dober dan!
Na vaše uredništvo se obračam s pritožbo. Mislim namreč, da je
POVSEM NESPREJEMLJIVO, da se v vaši reviji znajde članek, ki promovira Vikend za vodnike.
Naj razložim: Lansko leto sem bila tudi sama udeleženenka Vikenda za vodnike. NIKOLI VEČ! Zakaj? Ker sem na tem vikendu postala čisto predobra vodnica. Preveč znam, pripravljam prevrhunski program, otroci v njem čisto preveč uživajo, ob tem pa odraščajo v čisto predobre ljudi. Kam so šli dobri stari časi disciplinskih težav in raztreščenih vodovih srečanj? Časi, ko nisem vedela, kaj početi s svojim vodom? Časi, ko se je moj vod sovražil? Ko sem bila čisto neopremljena za vodništvo? Vse je šlo in nikoli več ne pride nazaj!
V izogib takim in podobnim nevšečnostim pozivam uredništvo, da ne objavlja več takih škodljivih člankov, vsem bralcem pa iz dna srca odsvetujem udeležbo na letošnjem Vikendu za vodnike (od 14. do 16. 11.), namreč PRE-jako bo.
Adneta, 16
OJLA! JAZ BI RES RADA PRISLA NA VIKEND ZA VODNIKE
OD 14. DO 16. 11. KER SE MI ZDI, DA BO TO CIST NAJBOLJSI
VIKEND NA SVETU. CEPRAV SEM SE MAJHNA, ZNAM ZE
SAMA SPAKIRAT NAHRBTNIK IN OBLJUBIM, DA BOM PRIDNA. PROSIM, DA ME VZAMETE ZRAVEN!
ISABELA, 8 LET
Pozdrave v uredništvo!
Prebral sem vaše kolumno o Vikendu za vodnike, ki bo potekal od 14. do 16. 11. in moram povedati, da sem navdušen. Ko sem prišel z vodniškega tečaja, sem si namreč mislil, da sem požrl vse znanje na tem svetu, skozi leta vodništva pa se mi porajajo nova in nova vprašanja, na katera nikakor ne najdem odgovora. Zato me veseli, da bom dobil priložnost udeležbe na takem vrhunskem dogodku, kjer bom lahko zastavil svoja vprašanja, se naučil novih stvari in na ta način postal boljši vodnik. Se vidimo tam!
Oskar, 20
Pozdravljeni! V nadaljevanju pošiljam svoje sporočilo vašim bralcem:
Mlad (19), postaven in močan, visok 177 centimetrov (179 v gojzarjih), krepkega značaja, ljubitelj pustolovščin in dobrih knjig, iščem družico, najraje vodnico, za skupne izlete in klepete pozno v noč. Sva prava ekipa? Pridi in ugotoviva na Vikendu za vodnike, od 14. do 16. 11.
Mlad, 19
KAJ JE VIKEND ZA VODNIKE?
Vikend za vodnike je vsakoletna izobraževalna akcija za vodnike vseh starosti, ki nudi nadgradnjo in dopolnitev znanj in veščin, uporabnih za opravljanje vodniške funkcije. Letos bo potekal med 14. in 16. novembrom.
Za premor med nabitim urnikom
Besedilo:
Nova ''sezona'' – novo leto se je pričelo in s tem več obveznosti in zunanjih narekovalcev tempa in urnika. Rado se zgodi, da ko si vzamemo pavzo in si zaželimo, da bi pogledali ali prebrali nekaj za sprostitev, izberemo nekaj, kar je narejeno le za zabavo, za pasivno spremljanje in predvsem za porabo časa. Ker pa je vseeno dobro nekaj od prebranega ali pogledanega odnesti, navajamo nekaj primerov, ki so lahkotni, a hkrati podajo tudi vpogled v nas.
Če se spomnimo na pretekle mesece, težko ne omenimo uspešnice letošnjega poletja, animiranega filma K-pop Demon Hunters. Režiserja Chris Appelhans in Maggie Kang, ki sta na filmu delala več let, sta bila takojšnjega uspeha gotovo vesela, prav tako pa so bili z rezultatom zadovoljni vsi ustvarjalci glasbe, saj so tudi pesmi, ki predstavljajo velik del filma, podirale rekorde na glasbenih lestvicah. Glede na število ogledov je bila animacija, ki govori o dveh glasbenih K-pop skupinah, gotovo tudi poletna sprostitev za tiste, ki tovrstne glasbe sicer ne spremljajo. Zgodba se odvija v resničnem svetu, z dodanim fantazijskim elementom. ''Realistični'' del je ta, da spremljamo borbo za večje število oboževalcev med dvema popularnima skupinama, fantazijski element pa je to, kdo oni v resnici so. Dekliška skupina Huntr/x sestavljajo članice, ki so varuhinje našega sveta in [1]
Katka F. Slosar.
nas varujejo pred demoni, ki pa so člani fantovske skupine Saja Boys. Precej hitro ugotovimo, da je borba z demoni, ki je utelešena v dveh skupinah, borba, ki je del notranjosti veliko ljudi. Film ne poseže le po polju raziskovanja, ampak poda tudi kritičen vpogled v zatekanje v svet zabave kot iskanje utehe. Animirani film tako ni le zabavna sprostitev z nekaj hiti, ampak tudi odskočna deska za razmislek o lastnih dvomih, strahovih in predvsem vprašanjem spopadanja z njimi. Včasih so namreč bolj kot vsebine na spletu, ki so plasirane tako, da smo prepričani, da nas one najbolj razumejo, boljša prijateljstva, ki so ob nas.
Sedaj pa še nekaj, kar ima precej drugačen vibe, in sicer knjiga iz leta 2024 z naslovom Kurja fizika. Znani slovenski pisec Feri Lainšček je s to knjigo dodal še zadnji del trilogiji Kurji pastir. Zgodba, ki je nekakšna avtobiografija, opisuje dogodke avtorjevega življenja v času, ko otroci za zabavo niso gledali animiranih filmov ali brali revije Tabor. Življenje v revščini, v katerem je bival tudi Lainšček, je mnogokrat predstavljeno kot nekaj skorajda absolutno tragičnega. A tu ne gre za to. Med prebiranjem spoznavamo svet skozi otroške oči, ki si dogodke in pripetljaje velikokrat razlagajo drugače kot odrasli. Z lahkotnim in hudomušnim pristopom se sicer težko predstavljive okoliščine nekako odprejo tudi zaradi lepega avtorjevega stila pisanja. To je verjetno eden izmed razlogov, da je knjiga in celotna trilogija precej popularna med bralci več generacij. Za vse, ki vas zanima življenje preteklosti in/ali bi
se radi vanj podali s pozitivnim tonom, je ta knjiga super za trenutke, ko iščete nekaj, kar bo razvedrilo kakšen siv jesenski dan.
Ker se sezona ni začela le za šolarje, dijake, tabornike, ampak tudi za vse kulturne ustanove, za sprostitev spremljajte spletne platforme tovrstnih ustanov. Naj vas še živi spomini na preteklo poletje ne spravljajo v melanholično nostalgijo, ampak naj vas nova sezona obdaja z občutki svežine in pripravljenosti na nove izzive. Ne čakajmo na petke, vikende, počitnice, poletje. Živimo za danes, za današnji večer, za to uro.
[2] Kurja fizika: https://beletrina.si/knjiga/kurja-fizika
Ker se sezona ni le začela za šolarje, dijake, tabornike, ampak tudi za vse kulturne ustanove, za sprostitev spremljajte spletne platforme tovrstnih ustanov. Naj vas še živi spomini na preteklo poletje ne spravljajo v melanholično nostalgijo, ampak naj vas nova sezona obdaja z občutki svežine in pripravljenosti na nove izzive. Ne čakajmo na petke, vikende, počitnice, poletje. Živimo za danes, za današnji večer, za to uro.
[2]
Alumni pohod na Taborniški dom Šija – doživetje, ki povezuje generacije
Besedilo: Urška Bratkovič.
Po majskem srečanju v Gozdni šoli, kjer smo se tisti s ''taborništvom v DNK'' spomnili preteklih dogodivščin, se nasmejali ob zgodbah iz mladosti in znova začutili moč skupnosti, smo ugotovili, kako pomembno je ohranjati vezi tudi po aktivnem obdobju. Prav ta želja po nadaljevanju druženja nas je septembra spodbudila, da smo se skupaj podali na pohod na Šijo – simbol povezanosti in trajnega taborniškega duha.
POHOD – KORAKI, KI POVEZUJEJO GENERACIJE
V soboto, 6. septembra 2025, smo se zbrali na dveh izhodiščih – del skupine na Matizovcu, drugi na
planini Pungrat. Vsaka pot je imela svoje posebnosti: daljša nas je vodila mimo Kofc, skozi gozdove in travnike, krajša pa je že od začetka obetala razglede na Košuto in bližnje vrhove. Da bi bil dogodek
trajnosten, smo združili prevoze z manj avtomobili, zmanjšali vpliv na okolje in že med potjo gradili prijetno razpoloženje.
Rutice okoli vratu so bile simbol povezanosti. Pot nas je vodila čez raznolike odseke: strme klance, kjer smo morali gristi kolena, in lahkotnejše poti, kjer je bilo več časa za klepet. Hoja skozi gozdove, šelestenje listja, svež gorski zrak in ptičje petje so ustvarili občutek miru. Najmlajši so poskakovali naprej s skoraj neustavljivo energijo, najstarejši pa so z izkušnjami dajali ritem in varnost. Prav različnost starosti in moči je pohod obogatila – vsak korak je bil droben most med generacijami.
NA VRHU ŠIJE – RAZGLEDI, DRUŽBA
IN TABORNIŠKI DOM
Na cilju nas je pričakal Taborniški dom Šija na 1.528 m, v nekdanji karavli, ki so jo taborniki Odreda kriške gore, kasneje preimenovanega v Rod Kriške gore, spremenili v prijetno zavetišče. Že od daleč je izžareval toplino in domačnost. Pred vhodom smo se zbrali, zadihali in občudovali razglede, ki so se počasi razkrivali izpod oblakov – hribi, travniki in gozdovi so nam razkrili svoj čar v najboljši svetlobi.
Naša gostitelja sta poskrbela, da je bil prihod še slajši – dišeča enolončnica, domači štruklji, štrudelj in ocvirkovka so bili prava nagrada po poti. Hrana je imela okus po domačem, vsaka jed pa je bila majhen praznik za dušo in telo. Na vrhu smo ponovno ugotovili, da taborništvo ne pozna omejitve starosti – najmlajši udeleženec je komaj dobro začel svojo taborniško pot, najstarejši pa je prehodil že mnogo življenjskih poti. Razlika med njima je bila kar 63 let, a prav ta raznolikost je dala poseben čar trenutku.
Smeh in pogovori so ustvarili posebno energijo, kot da bi se trenutki sami prepletali v mrežo spominov in novih idej, ki čakajo, da jih uresničimo.
Smeh, klepet in tihe misli ob razgledih so se združili v občutek, da smo del iste zgodbe. Na vrhu smo znova spoznali, da taborništvo ni omejeno na starost – to je vez, ki nas povezuje in daje moč.
ODZVEN TRENUTKOV, KI TRAJAJO
VEČNO
Ob sestopu smo v nahrbtnikih nosili več kot le prazne plastenke – nosili smo spomine. Utrujenost v nogah se je prepletala s hvaležnostjo, radostjo in
toplino prijateljstva. S soncem nad oblaki, vonjem svežih gora in smehom v ušesih smo vedeli, da so ti trenutki dragoceni.
Hvala vsem, ki ste bili z nami na Šiji. Skupaj smo dokazali, da so dnevi lepši, ko jih delimo, da spomini postanejo večni, ko jih ustvarimo skupaj, in da je rek ''enkrat tabornik, vedno tabornik'' več kot le besede – je resnica, ki jo živimo.
TABORNIŠKI ALUMNI KLUB – MOST MED PRETEKLOSTJO, SEDANJOSTJO IN PRIHODNOSTJO
Pohod na Šijo je bil simbol povezanosti in trajnega taborniškega duha. Čeprav klub še ni uradno ustanovljen, že danes povezuje bivše in (ne)aktivne tabornike, ki ohranjajo vezi, delijo spomine ter prenašajo znanje. V prihodnjem letu načrtujemo spremembo statuta, da bi klub postal polnopravni član ZTS.
Ne zamudite trenutkov, ki štejejo!
Prijave na e-novičnik so mogoče prek taborniki.si/projekti/alumni.
ZAKAJ ALUMNI KLUB?
Povezanost: ohranja vezi med taborniki tudi po aktivnem obdobju.
Prenos znanja: alumni kot mentorji in svetovalci predajajo izkušnje, vrednote in modrost.
Skupna moč: pomoč pri dogodkih, projektih, prostovoljstvu in iskanju sponzorjev.
Tradicija: ohranjanje zgodovine, spominov in vrednot taborništva.
Mreženje: prostor za prijateljstva, sodelovanje in nove projekte.
Navdih za mlade: dokaz, da je taborništvo način življenja, ki traja.
