Po dobro voljo v Pikin tabor

"Gremo v tabor!

Gremo v tabor!"

Vsako jutro, {e pred deveto uro, ko naj bi se stvar uradno za~ela, so nas {e iz zadnjega dreme`a zbudili klici otrok, ki so se gnetli okoli na{e lesene ograje. [e dodatnim pro{njam u~iteljic in vzgojiteljic popustimo in za~nemo, ko ostali {e po~ivajo.

Naj razlo`im: "stvar" je 10. Pikin festival v Velenju, "mi" pa smo taborniki, ki imamo vsako leto svoj koti~ek na festivalu, omejen z "na{o leseno ograjo".

Seveda prva leta, ko smo bili le ena izmed mnogih delavnic v dvorani, te ograje {e ni bilo. Bili pa so trije zeleni {otori, nekaj klopi, malo ve~ plakatov, razstava ro~nih del in sestavljiva (instant) pagoda. Vendar taborni{ki duh ni zdr`al dolgo in vedno bolj smo si `eleli sve`ega zraka in trave. Tako smo se po~asi {irili in na koncu pristali zunaj, v improvizirani naravi – na otro{kem igri{~u. Razvili smo se v pravi Pikin tabor z vsemi potrebnimi objekti.

Ko nas obi{~ejo otroci, najprej zagledajo ogromen taborni{ki vhod in na njem vise~e zastave, zatem velik siv {otor (~lenec) in pred njim pano, na katerem je s karikaturami za najmlaj{e in besedo za starej{e prikazanih dvanajst taborni{kih zakonov. Dva tabornika, ki sva tam delala cel teden, sva jih nato z ustrezno razlago oziroma bolj zgodbico o taborni{kem na~inu `ivljenja popeljala na kratko domi{ljijsko taborjenje.

Otroci so osupnili ob predmetih, ki jih taborniki Rodu jezerskega zmaja izdelujemo ob de`evnih (v~asih tudi son~nih) dneh na taboru v Ribnem. Ko smo si skupaj ogledali {e pravi {otor s spalno vre~o, nahrbtnikom in gojzarji

(neverjetno netaborni{ko pospravljen), so tudi najbolj mestni otroci podlegli sku{njavam in se opogumili, ~e{ da bodo tudi oni neko~ spali v takem {otoru. Malo so se za~udili trem zvezanim palicam in na njih vise~i nenavadni posodi, ki jim taborniki pravimo kuhinja in le redko kdo si jih je `elel uporabljati. Da bi bili {e bolj taborni{ki, smo se skupaj lotili postavljanja pagode, ki je povzro~ala kar