36 UtripSrca
GLOBOKA VENSKA TROMBOZA Tekst: Milka Krapež
Komaj 40 let star podjetnik z urnikom, ki dovoljuje le malopočitka, je bil na moč začuden, ko mu je nenadoma otekla leva noga, v mečih pa se je oglasila najprej zbadajoča bolečina, ki je prešla v stalno, precej hudo bolečino. Noga je tudi pordela, koža pa zelo mekha na dotik. Osebni zdravnik je poslovneža, imenujmo ga Sebastjan, poslal k specialistu, ki je ugotovil, da gre za globoko vensko trombozo. Zanimivo je, da je imel enako diagnozo tudi njegov nekoliko starejši brat. Pri bratu Robertu se ni zgodilo čez noč. Noga ga je bolela dlje časa. Bolečino je čutil v globini. Šele po kakšnem letu dni je zdravnik ugotovil, da ima globoko vensko trombozo. Sebastjan je sprva mislil, da gre zgolj za krčne žile, ki jih je imela tudi njegova mama. Pogosto se je pritoževala, da jo bolijo noge. V resnici so krčne žile in globoka venska tromboza pravzaprav ista bolezen. V to skupino sodijo tudi hemoroidi, kot zelo nevarna posledica pa pljučna embolija. Gre za strdek v venah, ki nastane zaradi zbiranja krvi na enem mestu, namesto da bi ga kri pod pritiskom poslala nazaj proti srcu. Če se kri zadržuje, je večja verjetnost, da se bo naredil strdek. Ta lahko obstane na mestu, lahko pa potuje po telesu in naredi večjo škodo. Če zastane v nogi, pride do globoke venske tromboze. Če pa se odlušči in potuje po telesu, se zaustavi v pljučih, lahko pride do pljučne embolije, ki je smrtno nevarna. www.drustvo-nsos.si
O strdkih vsi nekaj malega vemo. Bolj znano pa je, da strdki, ki se tvorijo v arterijah, povzročajo srčni infarkt (če zamašijo srčno, koronarno arterijo) ali pa možgansko kap (če zamašijo arterijo v možganih), poenostavljeno povedano. Toda strdki se lahko tvorijo tudi v venah, se pravi v žilah odvodnicah. Strdki v obeh žilah nastajajo nekoliko drugače. Vzvodi, da nastanejo, so različni. V arterijah so vmešane krvne ploščice (trmbociti), v venah pa pod vplivom faktorjev strjevanja, ki pripeljejo do tvorbe fibrina, glavne beljakovine, ki tvori strdek. Ta strdek je precej bolj odporen, trden kot tisti, ki ga tvorijo krvne ploščice. Strjevanje krvi je nujno, sicer bi lahko izkrvaveli ob najmanjši rani. To se lahko zgodi bolnikom s hemofilijo, ki jim manjka katerega od faktorjev strjevanja krvi. Zato morajo uživati zdravila. Naravni zdravnik v našem telesu torej ob poškodbi takoj poskrbi, da se kri strdi in krvavitev zaustavi. Ko je naloga tega strdka opravljena, pa
ga telo razgradi in odplavi skozi krvni obtok. Kar pomeni, da naravni proces poskrbi za oboje, zato, da se strdek naredi, ker to telo za zaščito potrebuje, potem pa, da se razgradi, sicer bi mu lahko škodil. V ta namen imamo encim plazmin, ki je dovolj močan, da razgradi fibrin. Proces strjevanja krvi s ezačne vedno takoj, ko v kri pridejo določene trombogenične substance, ki spodbujajo nastanek tromba, strdka. Veliko takih substanc imamo v koži, a tudi v stenah krvnih žil. Normalno so naravno ločene od krvi, če pa pridejo v stik s krvjo, to pomeni, da gre za poškodbo, začne se postopek strjevanja. Pri ljudeh, ki so v nevarnosti za srčni infarkt ali možgansko kap (tvorba strdka v arterijah) se strdek naredi v voskastem holesterolu, oblogi v arteriji, ki se lahko izlušči, poči, trombogene snovi pridejo v kri in na delu obloge tvorijo strdek, ki potuje ali v možgane ali v srce, lahko pa tudi kam drugam. Ker je tvorba strdkov a arterijah in
