Globoka venska tromboza

36 UtripSrca

Tekst: Milka Krapež

Zanimivo je, da je imel enako diagnozo tudi njegov nekoliko starejši brat. Pri bratu Robertu se ni zgodilo čez noč. Noga ga je bolela dlje časa. Bolečino je čutil v globini. Šele po kakšnem letu dni je zdravnik ugotovil, da ima globoko vensko trombozo. Sebastjan je sprva mislil, da gre zgolj za krčne žile, ki jih je imela tudi njegova mama. Pogosto se je pritoževala, da jo bolijo noge. V resnici so krčne žile in globoka venska tromboza pravzaprav ista bolezen. V to skupino sodijo tudi hemoroidi, kot zelo nevarna posledica pa pljučna embolija. Gre za strdek v venah, ki nastane zaradi zbiranja krvi na enem mestu, namesto da bi ga kri pod pritiskom poslala nazaj proti srcu. Če se kri zadržuje, je večja verjetnost, da se bo naredil strdek. Ta lahko obstane na mestu, lahko pa potuje po telesu in naredi večjo škodo. Če zastane v nogi, pride do globoke venske tromboze. Če pa se odlušči in potuje po telesu, se zaustavi v pljučih, lahko pride do pljučne embolije, ki je smrtno nevarna. Komaj 40 let star podjetnik z urnikom, ki dovoljuje le malopočitka, je bil na moč začuden, ko mu je nenadoma otekla leva noga, v mečih pa se je oglasila najprej zbadajoča bolečina, ki je prešla v stalno, precej hudo bolečino. Noga je tudi pordela, koža pa zelo mekha na dotik. Osebni zdravnik je poslovneža, imenujmo ga Sebastjan, poslal k specialistu, ki je ugotovil, da gre za globoko vensko trombozo.

O strdkih vsi nekaj malega vemo. Bolj znano pa je, da strdki, ki se tvorijo v arterijah, povzročajo srčni infarkt (če zamašijo srčno, koronarno arterijo) ali pa možgansko kap (če zamašijo arterijo v možganih), poenostavljeno povedano. Toda strdki se lahko tvorijo tudi v venah, se pravi v žilah odvodnicah. Strdki v obeh žilah nastajajo nekoliko drugače. Vzvodi, da nastanejo, so različni. V arterijah so vmešane krvne ploščice (trmbociti), v venah pa pod vplivom faktorjev strjevanja, ki pripeljejo do tvorbe fibrina, glavne beljakovine, ki tvori strdek. Ta strdek je precej bolj odporen, trden kot tisti, ki ga tvorijo krvne ploščice. Strjevanje krvi je nujno, sicer bi lahko izkrvaveli ob najmanjši rani. To se lahko zgodi bolnikom s hemofilijo, ki jim manjka katerega od faktorjev strjevanja krvi. Zato morajo uživati zdravila. Naravni zdravnik v našem telesu torej ob poškodbi takoj poskrbi, da se kri strdi in krvavitev zaustavi. Ko je naloga tega strdka opravljena, pa ga telo razgradi in odplavi skozi krvni obtok. Kar pomeni, da naravni proces poskrbi za oboje, zato, da se strdek naredi, ker to telo za zaščito potrebuje, potem pa, da se razgradi, sicer bi mu lahko škodil. V ta namen imamo encim plazmin, ki je dovolj močan, da razgradi fibrin. Proces strjevanja krvi s ezačne vedno takoj, ko v kri pridejo določene trombogenične substance, ki spodbujajo nastanek tromba, strdka. Veliko takih substanc imamo v koži, a tudi v stenah krvnih žil. Normalno so naravno ločene od krvi, če pa pridejo v stik s krvjo, to pomeni, da gre za poškodbo, začne se postopek strjevanja. Pri ljudeh, ki so v nevarnosti za srčni infarkt ali možgansko kap (tvorba strdka v arterijah) se strdek naredi v voskastem holesterolu, oblogi v arteriji, ki se lahko izlušči, poči, trombogene snovi pridejo v kri in na delu obloge tvorijo strdek, ki potuje ali v možgane ali v srce, lahko pa tudi kam drugam. Ker je tvorba strdkov a arterijah in

Utrip Srca 37

V venah imamo posebne zaklopke, ki krvi ne dopuščajo, da bi se vračala nazaj. Če pa je žilna stena šibka, se žila lahko razširi, kri priteka nazaj in se nabira na mestu, to pa lahko povzroči strdek.

venah različna, bolniki za te bolezni dobijo tudi različna zdravila. Težave torej povzročajo strdki. Vendar je možno tudi, da so žile oslabljene. Vene imajo, kot rečeno, posebno težko nalogo, da krvi vrnejo nazaj v smeri srca, kar se lahko zgodi samo s povečanim tlakom v žilah. To dosežemo s krčenjem mišic ob žilah. Kar pojasni, zakaj se globoka venska tromboza pojavlja pri ljudeh, ki imajo sedeč poklic, ki se premalo gibljejo ali pa kar na vsem lepem kot posledica enkratne dolge vožnje a avtom ali letalom. V venah imamo posebne zaklopke, ki krvi ne dopuščajo, da bi se vračala nazaj. Če pa je žilna stena šibka, se žila lahko razširi, kri priteka nazaj in se nabira na mestu, to pa lahko povzroči strdek. Poleg tega začne zaradi povečanega tlaka tekočina pronicati skozi stene kapilar, posledica je otekanje noge. Logično je tudi, da se to dogaja v spodnjem delu okončin; kot rečeno, največkrat v mečih in v predelu gležnjev, kjer je pritisk najmočnejši. Ker tkivo ne dobi več dovolj hranil in kisika, se začne lokalno odmiranje. Nastane lahko odprta rana, golenska razjeda, ki se zelo počasi celi. Lahko pa so poškodovane tudi zaklopke, kar prav tako povzroča, da se kri vrača nazaj in zbira na mestu, kar spet poveča pritisk. Stena žile se raztegne, plazma izteka v okoliško tkivo in povzroči oteklino. Z daljšim vsakodnevnim sedenjem se vse to samo poslabša. Če se vrnemo v Sebastjanu in Robertu, sta oba bolnika s tako imenovano vensko insuficienco, kar pomeni slabše delovanje žil. Medicina pravi, da je za to lahko kriva tudi genetika, kar pir njima zagotovo drži, saj ima njuna mati podobne težave, le da je bolezen pri njej očitno dosti počasneje napredovala. Vse to ne pomeni, da so strdki v arterijah nevarnejši. Tudi če so v venah in če ne storimo ničesar, so lahko smrtno nevarni. Pljučna embolija se namreč lahko usodno konča. Zdravniki bolnika z znaki globoke venske tromboze pošljejo k specialistu, da bo potrdil bolezen. Za to je več različnih preiskav. Lahko se zgodi, da bolniku veno z operacijo odstranijo. Večinoma pa se odločijo za tako imenovano konzervativno zdravljenje z zdravili in priporočili, da naj se bolnik redno giblje, kolikor se pač lahko, da naj se varuje vročine (na primer savne ali vroče vode, bivanje ob grelnem telesu), pa da naj nosi kompresijske nogavice in podobno. Mi pa smo pregledali druge možnosti,

Divji kostanj

Seme divjega kostanja že zelo dolgo uporabljajo za zdravje žil. Posebej pomaga v začetni fazi, bolezni, a lahko olajša težave tudi, ko se je venska tromboza že bolj razvila. Izvleček iz semena divjega kostanja zmanjša vnetje, pospeši celjenje ran (na stenah žil) in s tem zmanjša iztekanje tekočine v okoliško tkivo (otekline se zmanjšajo ali celo izginejo).

kako si bolnik lahko sam pomaga; in tudi, kaj lahko naredimo, če imamo bolezen v družini. Če sta imela, na primer, oče ali mama krčne žile, bi bilo že dobro, da se zavarujemo pred možnostjo, da bi se težava pojavila tudi pri nas. Posebej velja opozoriti bolnike z rakom, da eden od petih zboli za globoko vensko trombozo v prvem letu po postavljeni diagnozi. Polovica od teh bolnikov zaradi globoke venske tromboze (ne zaradi raka) tudi umre. Največkrat je vzrok pljučna embolija, ko se strdek zatakne v pljučih. Znaki so prepoznavni: težko dihanje, kašelj, bolečina v prsih. Bolnika je treba nemudoma peljati na urgenco. Pri bolnikih z rakom se to pogosteje dogaja iz več razlogov: ker so bili operirani (strdek posledica po operaciji), zaradi

38 UtripSrca

venskega katetra, zaradi nekaterih zdravil in kemoterapije ter tudi zaradi daljše telesne nedejavnosti (ležanje v postelji).

Kaj torej lahko sami naredimo, da preprečimo tako globoko vensko trombozo kot tudi oslabelost žil?

Prvi in bistveni zakon je, da se redno gibljemo. Nujna je telovadba vsaj pol ure na dan od pet do sedem dni v tednu. Posebej pomembne so vaje z nogami tudi, če ves dan sedite za računalnikom. Če se le da, čim večkrat vmes vstanite, sicer pa lahko vaje z nogami delate ves čas. Noge nekoliko dvignete in z njimi krožite v gležnjih v obe smeri. Če to ni mogoče, pa vsaj upogibajte stopala naprej in nazaj, kakor vam svetujejo tudi letalske družbe, ki želijo preprečiti zaplete pri potnikih med vožnjo, odkar se je pokazalo, da je varčevanje pripeljalo do tega, da so sedeži na letalih zelo blizu skupaj (med vrstami), da imajo ljudje komaj kaj možnosti za gibanje nog, to pa je lahko vzrok za globoko vensko trombozo. Zmerne aerobne vaje (na primer poskoki s kolebnico, tek, kolesarjenje, tudi hoja po stopnicah) je treba delati vsak dan. Kadilci, ki imajo v družini globoko vensko trombozo, se bodo morali cigaretam odpovedati, če se bolezni želijo izogniti. Zmanjšati je treba uživanje alkohola, vendar je kozarec rdečega vina dovoljen (celo priporočljiv). Za vene je priporočljiva hrana, ki vsebuje kumarin, vitamina E in D, ribje olje (omega 3 maščobne kisline), svetlinovo olje in še kaj. Zakaj kumarin? Ta namreč ustavi delovanje vitamina K, ki je vpleten v strjevanje krvi. Kumarin najdemo v mnogih zdravilnih zeliščih (korenina angelike, janež, arnika, pelin, navadna regačica, navadni mrzličnik, brezasta dišeča rutica, kitajski cimet, semena zelene, kamilica, žajbelj, kopriva, peteršilj), pa tudi v sadju (pasjonka, robida), v nekaterih esencialnih oljih (cimetovo in sivkino olje), v posebnih zelenih čajih (japonskih, ki jih najprej skuhajo in potem obdelajo, take dobite tudi v naših čajnicah). Za vitamin E so v veliki raziskavi (Women’s Health Study) dokazali, da dodajanje 600 mednarodnih enot (IU) vitamina E vsak drugi dan občutno zmanjša nevarnost globoke venske tromboze in pljučne embolije. Posebej učinkovito je dodajanje vitamina E pri tistih, ki imajo bolezen v družini. Švedska razsikava pa je dokazala, da uživanje vitamina D (vplivi sončnih žarkov ali dodatki) za tretjino zmanjša nevarnost za globoko vensko trombozo. Druga raziskava pa tega ni uspela dokazati. Pomagale bodo tudi omega 3 maščobne kisline. Posebej zanimiva jesnov, ki ji pravijo lubmrokinaze, pridobljena iz deževnikov; ker topi fibrin, deluje proti tvorbi strdkov v venah. Podoben učinek imajo še ginko biloba, ginseng, ingver, magnezij in koencim q10.

Hranila za zdrave žile

Kdor hoče imeti zdravo ožilje, mora zaužiti dnenvo dovolj vlaknin(surova zelenjava, tudi sadje), poleg tega pa flavonoide (te najdemo v sadju, na primer v citrusih) ter vitamine C, E in niacin. Dr.Steven Masley z univerze na južni Floridi bolnikom priporoča sledeče: popijejo naj dovolj vode, najmanj osem velikih kozarcev na dan; dnevno naj popijejo kozarec rdečega vina ali grozdnega soka zaradi vsebnosti flavonoidov (organskega seveda, brez dodanih sladkorjev), redno naj jedo česen, uživajo kakovostno deviško hladno stisnjeno olivno olje, vsak dan naj pojedo najmanj tri kivije, dnevno naj jedo listnato zeleno zelenjavo (skleda solate bo kar dovolj), uživajo naj manj živalskih maščob.

Flavonoidi

V Evropi je bilo narejenih kar nekaj raziskav, ki so pokazale, da so fl avonoidi učinkoviti proti globoki venski trombozi oziroma natančneje izboljšajo stanje ven, zmanjšajo vnetje, celijo drobne luknjice, da prepričijo ponikavanje tekočine v tkivo. Večino raziskav so delali z dvema fl avonodioma: diosminom in hesperidinom v kikronizirani obliki čiste frakcije fl avonodia (MPFF), ki je izboljšala elastičnost žil, limfno drebažo, venski tonus in tudi cirkulacijo v malih žilah, kapilarah. Flavonoide v taki obliki lahko tudi pri nas kupite v lekarnah.

Jabolčni kis

Eden od nasvetov proti globoki venski trombozi oziroma za zdravje žil pravi, da je treba vsak dan popiti dve do tri žlice naravnega jabolčnega kisa, ki ga razredčimo v kozarcu vode. Jabolčni kis namreč naravno redči kri. Logično je, da bolniki, ki dobivajo zdravila za redčenje krvi, tega ne smejo.