Vsaka vlada nam postreže s krilatico, da lahko medicina ponudi veliko več, kot je posamezna zdravstvena blagajna sposobna plačati. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zadnjih nekaj let uspel krmariti tako, da ni zabredel v izgube. Vendar pa vodstvo zadnje dni vse bolj glasno opozarja, da je zdravstvena blagajna v prihodnosti v nevarnosti. Po odgovor, kaj lahko zavarovanci v bodoče pričakujemo, smo se odpravili k Samu Fakinu, generalnemu direktorju ZZZS.
Veliki intervju
Samo Fakin Zdravstvo naj uporablja številke! zdravstvenega sistema pretirana. V zadnjih letih smo skorajda odpravili nekatere tegobe, ki so vznemirjale naše zavarovance. V zadnjih štirih letih so se z dodatnimi programi čakalne vrste na nekaterih najbolj kritičnih področjih skrajšale. To so srčne operacije, srčna diagnostika, siva mrena, ingvinalne hernije, dimeljske kile. Za vse te storitve so zdaj čakali povprečno dva ali tri mesece maksimalno. Nekje celo manj. Lani smo imeli dva projekta za paciente. Eden od njih je bil »Premišljeno z zdravili-za vaše zdravje gre« in učinek tega se pozna. Zdravniki zdravila predpisujejo bolj racionalno, ne več po želji in po inerciji. Bolj pretehtajo.
Kakšna mračna usoda nas čaka? Kaj grozi zavarovalnici in ali to pomeni, da bomo morali na nekatere storitve čakati še dlje kot do zdaj? Zdravje je temeljna stvar in skrb vsakega od nas, saj ga povezujemo s kakovostjo življenja nasploh. Logično je, da si želimo tudi kar najuspešnejši zdravstveni sistem. Ta pa je kompleksen, zato je potreben
14 Utrip Srca
strateški razmislek o dolgoročnih ciljih , vključno s stabilnim financiranjem, ki bo omogočalo razvoj. Predlogi, ki ne izhajajo iz ocene dolgoročnih potreb našega prebivalstva, so lahko dejavnik destabilizacije ali upočasnjenega razvoja. Zato želimo pri takih predlogih vsaj soočanje argumentov, preden pride do odločitev. Sicer pa je oznaka »mračna usoda« glede na današnjo razvitost
Ni to bolj apel na zdravnike, ne na bolnike? Bolniki radi rečejo zdravniku, dajte, napišite mi še to in še to. Če zdravniki nočemo imeti težav, napišemo recept. Pri zdravilih imamo še to težavo, da so običajno pakirana v škatlah po 30 tablet. Je pa veliko takih, ki bi jih rabili samo deset. Recimo, nekoga boli križ, dobi 30 tablet, po treh dneh ga neha boleti, zdravila pa ostanejo. Morali bi imeti manjša pakiranja ali pa tako, kot imajo Američani, ki vam naštejejo tablete na kose. Zavarovalnica plača samo toliko, kolikor zdravnik predpiše. Ta pa predpiše samo toliko, kolikor je določeno, da je pri posamezni bolezni potrebno. Pri nas pa se piše štiri vrste receptov: za eno škatlo, dve, tri in za šest. Zelo malokrat dobite recept
