Revija utrip srca, št.9, december 2008

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

ŠT.9 DECEMBER 2008

Beseda urednika Vladimir Petek Naši člani-naše bogastvo Leto se je kar na hitro obrnilo in ponovno smo pred prazniki. In naključje je hotelo, da skoraj na isti dan kot pred letom dni razpošiljamo našo revijo Utrip srca našim zvestim članicam in članom. Vem, da ste jo mnogi pričakovali že mnogo prej, morda vsaj dva izvoda, vendar se to zavoljo pomanjkanja finančnih sredstev ni zgodilo. Mogoče je to marsikomu težko razumeti, vendar pa je resnica v tem, da je revija brezplačnik in nas vsaka izdaja zelo veliko stane. Najbrž pa tudi ni potrebno posebej razlagati, da društvo ne ustvarja dodane vrednosti - temveč je humanitarna organizacija, ki deluje na osnovi prostovoljstva. Nimamo zaposlenih, ker jih tudi plačati ne zmoremo. Odvisni smo od denarja, ki se zbere od članarin, donacij in letos smo se lotili tudi tega, da si od vaših dohodnin - ki so sicer namenjene državi, pridobimo pol procenta z vašim sodelovanjem, v korist našega društva. Sodelujemo pa tudi na razpisih, kjer z določenim programom, ki je namenjen izobraževanju članom in jim svetuje, kako zdravo živeti, se gibati, družiti in se učiti živeti z boleznijo, kandidiramo za sredstva. Kljub stalnemu pomanjkanju denarja, se počutimo zaradi svojega delovanja - bogati. No, tudi ljudska modrost pravi, da ni vse samo v denarju in da samo denar ne prinaša sreče. Seveda bi lahko rekli, da je temu tako - toda nekaj ali vsaj toliko, kolikor ga nujno potrebuješ, pa je že dobro, da ga imaš - saj je potem tudi sreča lepša. Ko že omenjamo, da smo kljub vsemu bogati, bi rad poudaril, da je naše bogatvo v vas številnih članicah in članih, ki zaupate našemu društvu in njegovemu vodstvu, kar dokazujejo vsak dan nove in nove včlanitve. Težko bom, kot vaš predsednik, našel dovolj velike besede, da se vam zahvalim za to zaupanje in veličino, kajti ta pripadnost k vedno večji večji družni nas dela še močnejše, še pomebnejše in vsekakor enega prepoznavnejših členov civilne družbe v državi. Morda ni naključje, da dobivamo čudovite pohvale predvsem od članic in članov, ki so se nam šele pred kratkim pridružili. Mnogi namreč nadvse prijetno presenečeni ugotavljajo, da so na druženju z nami na delavnicah ali enodnevnih izbraževalnih ekskurzijah odkrili nekaj tako čudovito lepega, dobrega, da preprosto težko dojamejo, da v tem vsak dan bolj krutem pehanju za preživetje kaj takega sploh še obstaja. Zelo nas spodbujajo takšne pohvale, ki ne prihajajo samo od kogarkoli, temveč tudi od zelo izobraženih udeležencev, kot na primer z zadnje ekskurzije izjemna pohvala člana, slovenskega državljana s prof. dr. nazivom, ki živi v Švici. Takšnih in podobnih s področja gospodarsva in drugih uglednih položajev je kar veliko, čeprav velja pri nas načelo, da smo vsi enaki in skupaj srečni. In naj vam na koncu še svetujem za bližajoče se praznike. Ne utrujajte se po megamarketih z iskanjem dragih daril, temveč poklonite svojim bližnjim ljubezen in kaj simboličnega, kar jih naj preseneti pod okrašeno jelko. Saj vemo - sreča je v majnih pozornostih. In prav takih, drobnih, toda srečnih trenutkov vam želim ob božiču in novem letu obilo. Hkrati se vsem članom, sponzorjem, donatorjem in vsem drugim, ki kakorkoli sodelujete v naših prizadevanjih za prijetnejše, zdravo in srečno življenje - res iskreno zahvaljujem za vašo dosedanjo naklonjenost ter vam želim veliko dobrega v poslovnem in zasebnem življenju.

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino. Uredništvo: Predsednik Vladimir Petek, sodelavka uredniškega odbora Milka Krapež, Člani: Jože Smrekar, Miroslav Lesjak, Gregor Bajt Fotografija: Arhiv uredništva, iStock Photos, Jupiter Images, arhiv društva Tehnična obdelava in prelom: Plior, Info tech Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana Elekronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna Mi Bo d.o.o., Maribor Naklada: 2500 izvodov.

Utrip Srca 3

št.9-december-2008

www.drustvo-nsos.si

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

Pod lupo 9

Klinika Medicor

Rezultat prijateljstva, trdega in dolgotrajnega dela ter vrhunske strokovnosti

19 Fizična aktivnost in starost Z modernim slogom življenja, ki je vezano na vsakdanji transport z avtomobilom, urbanizacijo, ki omogoča manj fizičnega dela in delo, ki postaja vse bolj avtomatizirano ter ne zahteva velikih fizičnih obremenitev se je spremenila oblika fizične aktivnosti med populacijo v razvitih družbah.

22 Čudež iz borovega lubja

Malo je ljudi v Slovenskem prostoru, ki vedo, kako je nastal projekt klinike MEDICOR, kot ideja iz mladosti, ki se je rojevala v glavah sester Zorc dolga leta.

12

Bolj informirani - bolj zdravi Vsak človek se vsak dan odloča o stvareh, ki so na prvi pogled morda nepomembne, vendar imajo dolgoročni učinek na zdravje. Že samo z izbiro živila v trgovini ali na tržnici vplivamo na svoje zdravje in na zdravje svoje družine.

Žile se kvarijo postopoma, počasi in sprva bolnik nima težav. Z leti pa se te kar nabirajo: poveča se krvni tlak, v krvi je vse več maščob, glukoze, na stenah žil nastajajo obloge in ateroskleroza se razvija naprej, dokler žile usodno ne zamaši..

24 Hujšanje za vztrajne 14

Intervju - Samo Fakin Vsaka vlada nam postreže s krilatico, da lahko medicina ponudi veliko več, kot je posamezna zdravstvena blagajna sposobna plačati.

4

Utrip Srca

Debelost postaja problem svetovnih razsežnosti. Za človeka, ki se bojuje z odvečnimi kilogrami, pa je to osebni problem, poln grenkobe, jeze...

28 Strupene TRANS maščobe

MC MEDICOR – IZOLA MEDICINSKI CENTER ZA KARDIOVASKULARNE BOLEZNI

Klinika MC Medicor - Izola je posebna ustanova, saj je bila že drugo leto po vrsti izbrana za najboljšo medicinsko ustanovo v Sloveniji.

Center se nahaja na prelepi lokaciji v bolnišnici v Izoli od koder se odpira prekrasen pogled na koprski zaliv. Dih primorskih oljk, ki obkrožajo center in se v obliki sličic pojavljajo tudi v notranjosti ustanove daje kliniki poseben značaj. Primorsko okolje, polno optimizma dodatno pripomore k učinkovitemu zdravljenju. Ustanova je specializirana za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Bolnikom lahko pomagamo s srčno operacijo ali pa tudi na manj invaziven način, z vstavljanjem žilnih opornic v arterije v srcu, vratne arterije in v arterije okončin. V letošnjem letu smo razvili tudi poseben oddelek za zdravljenje srčnih hib, oziroma za zapiranje z zapirali brez operativnega zdravljenje. Ta metoda vrne zdravje srčnim bolnikom brez bolečin v nekaj dneh. V centru sodelujejo najbolj priznani kardiologi in srčni kirurgi iz Slovenije in tujine na čelu s prof. dr. Ninoslavom Radovanovičem, prof. dr. Robertom Favalorom in prof. dr. Markom Nočem. Zdravljenja bolnikov se vodijo skrbno in natančno pod budnim očesom predsednice uprave centra prof. dr. Metke Zorc. Ambulantna dejavnost poteka v centru Medicor v Ljubljani. Ordinacijski čas: ponedeljek - petek med 9 in 19 uro. Naročanje: ponedeljek, torek in sreda od 15 - 19 ure na telefon 01-432-2152 (fax: 01-430-2461).

V ambulantah ustanove Medicor v Ljubljani, Kotnikova ul 5/I, Center Ledina, se vršijo pregledi bolnikov z boleznimi srca in ožilja, pregledi pred in po operacijah na srcu, pregledi pred in po invazivnih diagnostičnih postopkih, pregledi bolnikov z zvišanim krvnim tlakom ter preventivni pregledi. Bolniki lahko tukaj opravijo vse vrste ultrazvočnih pregledov (UZ): UZ srca ali UZ trebušnih organov ali doplerski pregled vratnega in perifernega ožilja. Vsi pregledi so omogočeni slovenskim bolnikom z napotnico, kar je posebnost medicinskega centra Medicor. Za vse vedno poskrbimo prijazno in skušamo omogočiti, da se vsem vrne zdravje čim hitreje in čim bolje.

Utrip Srca 5

World Heart Day 2008

Govor predsednika društva ob svetovnem dnevu srca Spoštovani gostje, drage članice in člani našega društva! Svetovni dan srca je za vse nas pomembna priložnost, da opozorimo na nevarnost srčnih bolezni, ki so še vedno najpogostejši vzrok za smrt v Evropi. To velja tako za države Evropske Unije kot tudi za vse druge evropske države. Po podatkih Svetovnega združenja za srce zaradi srčnih bolezni letno umre 17,5 milijona ljudi po vsem svetu. To je več, kot jih umre zaradi aidsa, tuberkoloze, malarije, sladkorne bolezni in vseh vrst raka skupaj. V državah EU zaradi srčno žilnih bolezni letno umre več kot dva milijona ljudi. V vseh evropskih državah je ta številka še večja: 4,3 milijona ljudi. Gospodarstvo EU srčno žilne bolezni letno stanejo 192 milijard evrov. 57 odstotkov tega denarja gre za direktne stroške zdravljenja, drugo pa so stroški izgube delovnih dni in oskrbe bolnikov na domu. To pomeni, da srčne bolezni porabijo kar 23 odstotkov denarja za zdravstvo in so največje breme za zdravstvene blagajne vseh držav EU. Med srčnimi boleznimi je še vedno najbolj pogosta in najbolj usodna koronarna bolezen, zaradi katere umre eden od šestih moških v EU in ena od sedmih žensk. Kap vzame življenje enemu od 11 moških in eni od osmih žensk. 48 odstotkov smrti v vsej Evropi povzročijo srčne bolezni. Evropa tu močno zaostaja za Združenimi državami Amerike, saj imajo tam precej manj smrti zaradi koronarne bolezni in možganske kapi. Največja nevarnost za oboje sta povišan krvni tlak in preveč maščob v krvi. Če bi ljudje pojedli več sadja in zelenjave dnevno, na primer, namesto treh raje pet porcij vsak dan, bi se število bolnikov s koronarno boleznijo zmanjšalo za 17 odstotkov, so pokazale raziskave. Problem je, da ljudje nevarnost srčnih bolezni podcenjujejo. Še hujši problem je, da ga očitno podcenjujejo tudi države oziroma vlade. Le malo je evropskih držav, ki bi imele nacionalni program za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo po srčnih

6

Utrip Srca

boleznih. Tudi Slovenija takega programa nima, čeprav je dosedanje prizadevanje ministrstva za zdravstvo dalo nekaj rezultatov. Akcije in raziskave so omejene na regije, na posamezna področja tveganja in na populacijo,

ki jo te akcije dosežejo. Večina ljudi pa se še vedno ne zaveda, da si lahko z nezdravo hrano, debelostjo, kajenjem in malo ali nič gibanja z leti nakopljejo srčno bolezen. Mi, bolniki, ki smo preživeli kalvarijo bolezni in zdravljenja, se najbrž najbolj zavedamo pomena zdravega življenja, predvsem pa dragocenosti zdravja, vsakega dneva, vsake ure posebej. Verjemite, kdor je zrl smrti v oči, zna življenje najbolj ceniti. Sredi letošnjega poletja so prišli na dan rezultati uspešnosti preprečevanja, zdravljenja in rehabilitacije po srčnih boleznih v vseh državah, članicah EU ter v Švici in na Norveškem. Slovenija se je uvrstila na odlično osmo mesto. S tem bi lahko bili zadovoljni, če nam ne bi bilo znano, da so nekatere stvari raziskovalci ocenili precej velikodušno. Podatke so dobili tako od ministrstva za zdravje, kakor tudi drugih inštitucij, ki se ukvarjajo z zdravstveno politiko in z zdravljenjem. Stanje pa so ocenjevali tudi bolniki.

Pokazalo se je, da je Slovenija zelo dobra glede dostopnosti bolnikov z bolečino v prsih do specialistov, da je pri nas prevoz do nujne pomoči zelo hiter, saj nas reševalci povprečno pripeljejo do urgence v manj kot desetih minutah. No, ta podatek v praksi zagotovo ne drži - najbrž to ni mogoče niti v prestolnici, kaj šele, če v to povprečje vključimo še podeželje. Tudi glede raztapljanja strdkov je slovensko zdravstvo dobro organizirano. Najboljšo oceno smo dobili tudi na nekaterih drugih področjih: umrljivosti v 30 dneh po srčnem

z infarktom v nekem optimalnem času. Narobe pa zbuja skrb, da do takrat, ko je ta bolnik dejansko oskrbljen, mine od pol do cele ure. To pa je nerazumljiva izguba dragocenega časa, ko je pomembna vsaka minuta.

Na nekaterih področjih smo dobili slabo oceno. To velja predvsem za področje preventive. Država kadilcem ne namenja dovolj pomoči pri opuščanju kajenja. Poleg tega pa je veliko ljudi predebelih in tudi tu država premalo naredi. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji debelih kar 58 odstotkov odraslih ljudi. Na področju zdravljenja srčnih bolnikov smo Med najbolj nevarnimi dejavniki tveganja, izrazito slabi pri o katerih bodo pozneje spregovorili naši predpisovanju ustrezne terapije zdravniki, so povišan krvni tlak, maščobe za bolnike s v krvi, sladkorna bolezen, nezdrava hrana, preveč holesterola v krvi, se pravi kajenje, premalo gibanja in debelost. pri predpisovanju s t a t i n o v . Enako velja za infarktu, spodbujanju zdravnikov za izvajanje predpisovanje antikoagulantnih zdravil, ki preventivnih programov, število ur telovadbe v preprečujejo nastanek strdkov. Slabi smo tudi osnovnih šolah, dostopnosti do diagnostičnih na področju informiranja bolnikov, na kar naše preiskav, za pravico do izbire bolnišnice, kjer društvo že vrsto let opozarja, vendar do zdaj bi se radi zdravili in tudi, da naši bolniki dobijo zaman. Bolniki namreč nimajo dostopa do kopije izvidov. informacij, kako uspešna je posamezna klinika za zdravljenje srčno žilnih bolezni. Do danes Ne bom se spuščal v ocenjevanje, ali so nismo dobili podatkov o uspešnosti operacij te ocene točne ali ne. Rad pa bi poudaril, v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani da naša osnovnošolska in srednješolska in v Mariboru. Edino Medicor je ustanova, mladina zagotovo nima dovolj telovadbe. Naše kjer te podatke lahko dobimo za vsako vrsto raziskave namreč ugotavljajo, da je že med operacije posebej. V Ljubljani in v Mariboru pet let starimi otroki veliko takih, ki so na meji pa bolnik ne more izvedeti, koliko bolnikov je debelosti in tudi veliko debelih. Enako velja za določeno operacijo preživelo in koliko jih ni, odraščajočo mladino. Debelost pa je tesno kar je nedopustno. povezana z nastankom srčnih bolezni. Drugo, s čimer se bo strinjalo veliko bolnikov, pa je, da Kardiologi v Evropi in v svetu za razliko od pri nas ne dobimo vedno kopij izvidov. Pohvalno vodstev držav postavljajo preprečevanje srčnih je, da pride reševalec do bolnika po možnpsti in žilnih bolezni na prvo mesto. Bolniki se

najbolj zavedamo, da je kakovost zdravljenja srčnih bolezni izredno pomembna, toda bolje je preprečevati kot zdraviti. Ta pregovor poznamo vsi, vendar pa je danes upoštevan bolj na deklarativni kot na dejanski ravni. Zdravljenje srčno žilnih bolezni nas zelo veliko stane. Evropa, kot sem že povedal, zanj letno odšteje 192 milijard evrov, kar pomeni 223 evrov na prebivalca na leto. Zdravljenje koronarnih bolezni je države EU v letu 2006 stalo samo malo manj kot 24 milijard evrov. Zdravljenje kapi pa okrog 18 milijard evrov. Slovenija je, na primer, za zdravljenje teh bolezni v letu 2006 odštela 91 evrov na prebivalca oziroma 7 odstotkov od vsega denarja za zdravstvo. Pri vsem tem pa je bolezni srca in ožilja v veliki meri mogoče preprečiti. Tudi zaradi teh stroškov poudarjam pomen preventive, ki mora biti celovito organizirana na nacionalni ravni, če hočemo, da bomo breme srčno žilnih bolezni zmanjšali. Res je, da se tudi pri nas v zadnjih nekaj letih število na novo zbolelih zmanjšuje. Vendar pa ostaja veliko vprašanje, do kdaj se bo ta krivulja še spuščala. Po podatkih iz leta 2003 je Slovenija med 51. evropskimi državami na 44. mestu po številu diabetikov. Kot je znano, pa je sladkorna bolezen eden od hujših dejavnikov tveganja za srčno žilne bolezni. Po številu diabetikov so za nami samo še Estonija, Madžarska, Ukrajina, Latvija, Španija, Bolgarija in Nemčija. Če k temu dodamo še prej omenjena dejstva, koliko ljudi je pri nas debelih, pa tudi, da se jih ena tretjina sploh nič ne giblje, postane jasno, da se utegne število srčnih bolnikov z leti spet povečati. Ob svetovnem dnevu srca, ki ima letos geslo POZNAŠ SVOJE TVEGANJE, bi rad pozval, da stopimo skupaj, zdravniki, bolniki, farmacevti in država, da čim prej pripravimo nacionalni program, ki bo segel v vse pore našega življenja. Od tega bomo imeli korist vsi. Posebej poudarjam, da ne želimo samo sitnariti in zahtevati, pač pa aktivno sodelovati. Ne moremo več dopustiti, da bi nas kreatorji zdravstvene politike prezrli. Imamo veliko izkušenj, vemo in na svoji koži krepko čutimo, kje naš zdravstveni sistem šepa in smo zelo pripravljeni pomagati. Le skupaj nam bo uspelo. Hvala. Vladimir Petek

Utrip Srca 7

Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu srca Naše društvo je ob svetovnem dnevu srca organiziralo predavanja na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Strokovnjaki so nam predavali o dejavnikih tveganja za srčno žilne bolezni, o življenju s temi boleznimi, pa tudi o tem, kakšne so naše pravice, torej pravice bolnikov. Mag. asist. Nena Kopčavar-Guček, dr.med., specialistka družinske medicine je spregovorila o dejavnikih tveganja za srčno žilne bolezni. Med drugim je poudarila, da imamo v Sloveniji nacionalni program, ki poskuša odkriti čim več srčnih bolnikov, ki se svoje bolezni in z njo velikega tveganja sploh ne zavedajo. Program se izvaja pri splošnih in družinskih zdravnikih. Ti na temelju bolezenskih znakov posameznika ocenijo, kdo sodi med posebej ogrožene, ki potem gredo na nekaj preiskav, da se pokaže, ali so že srčni bolniki ali pa so na »dobri poti«, da bodo to postali. Seveda sledi pomoč, informacije, pogovor s takimi bolniki.

8

Utrip Srca

V zdravstvenih domovih so posebne šole, delavnice, ki pomagajo bolniku pri hujšanju, naučijo se zdravega življenjskega sloga. Tistim, ki bi radi prenehali kaditi, pa so namenjeni tečaji o prenehanju kajenja. O pomenu jemanja zdravil je spregovoril dr. Marko Gričar, dr. med., predsednik Slovenskega medicinskega društva. Tematika je nam vsem zelo dobro poznana. K er srčne bolezni ne bolijo in dolgo časa bolniku ne delajo posebnih težav, se dostikrat zgodi, da bolnik zdravila preneha jemati. To pa ima lahko usodne posledice. Prof.dr. Metka Zorc, dr.med. je predavala

o pomembnih srčnih posegih in o izkušnjah, ki jih imajo v zvezi z njimi v MC Medicor. Milka Krapež, novinarka in podpredsednica Zveze društev kroničnih bolnikov Slovenije pa je spregovorila o slovenskem bolniku in njegovi pravici. Po končanih predavanjih smo se udeležili kostanjevega piknika v lovski koči na Horjulu . Društvo na srcu operiranih Slovenije se posebej zahvaljuje farmacevtskima podjetjema MSD in Pfizer za velikodušno pomoč pri organizaciji strokovnega srečanja ob svetovnem dnevu srca.

Prof.dr. Josip Turk s svojima študentkama Metko in Rudo

Klinika MEDICOR – rezultat prijateljstva, trdega in dolgotrajnega dela ter vrhunske strokovnosti Malo je ljudi v Slovenskem prostoru, ki vedo, kako je nastal projekt klinike MEDICOR, kot ideja iz mladosti, ki se je rojevala v glavah sester Zorc dolga leta. Metka in Ruda Zorc, slovenski zdravnici sta odraščali v odvetniški družini Rudolfa in Ivanke Zorc, v posebnem okolju ljubezni in strogega načina življenja, kjer so jim bile že v zibelko položene ideje očeta, ki jih je prenašal na svoji hčerki: »V življenju je potrebno biti pošten, samo z vztrajnostjo, delom in poštenostjo ter ljubeznijo do okolja lahko uresničiš sanje.« Utrip Srca 9

Širša družina akademika prof. Tavčarja, ki je postavil temelje sodobne medicine na slovenskem jima je bila mladostni vzor. Družinske povezave družine Zorc, Goršič in Tavčar ter sorodniki v tujini so jima omogočili, da sta že v rani mladosti spoznali svet in da sta pridobivali znanje tudi v tujih deželah. Vsa mladostna leta, ki sta jih preživeli v domači hiši, v Trnovem v Ljubljani, so stkala neverjetne povezave obeh sester, katerih življenska pot se je včasih razhajala, pa vedno zbliževala in na koncu tudi uresničila idejo klinike MEDICOR. Tudi vrhunec strokovne kariere v klinični in fakultetni poti sta doživeli skupaj v začetku leta 2008, ko sta postali redni profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani. S čudovitim nastopnim predavanjem sta konec oktobra predstavili svojo strokovno in življensko pot. Tudi člani društva na srcu operiranih Slovenije smo z veseljem spremljali njuno delo in se veselili njunih uspehov. Odločili smo se, da v nadaljevanju objavimo v kratkem zapisu njuno delo. Prof. dr. Metka Zorc, dr.med. Prof. dr. Metka Zorc je v svojem dolgoletnem delu na Inštitutu za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete v Ljubljani uspela uspešno povezati pedagoško in znanstveno – raziskovalno dejavnost s klinično prakso. Že v začetku dela na Inštitutu se je kot asistentka in kasneje kot docentka vključila v pripravo računalniško organiziranega pouka, ki ga je skupno s sodelavci uspešno razvijala vsa leta dela na Inštitutu. Izobraževanje v tujini ji je omogočilo prenos znanja organizacije pouka na Medicinsko fakulteto. Kot predstojnica Inštituta je v zadnjih letih sooblikovala pomembna učna gradiva za študente medicine, dentalne medicine, farmakologije in laboratorijske medicine. Pri pedagoškem delu se je vedno trudila, da študentom prikaže smisel aktivnega učenja predmeta Histologija in embriologija, ki je potreben za dobro klinično prakso. V svojih predavanjih je vedno poudarjala pomembnost zdravniškega poklica, ki ni samo poklic, temveč predstavlja posebno poslanstvo. S svojim strokovnim in človeškim odnosom do študentov in bolnikov predstavlja vsa leta poseben vzgled. V znanstveno – raziskovalem delu se je

10 Utrip Srca

posvetila boleznim srca in ožilja. Na Inštitutu za histologijo in embriologijo je razvila novo dejavnost histološke analize vzorcev bioptičnega materiala srčne mišice, katerih razultati so pomembni pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Posvetila se je raziskovanju vzrokov aterosklerotičnega procesa koronarnih in perifernih arterij, povezanih z dejavniki tveganja. Zadnja leta raziskuje predvsem teorijo infektivnega vzroka te bolezni. Kot gostujoča profesorica je predavala na številnih Univerzah ter kongresih doma in v tujini. Uspela je stkati trajne strokovne povezave z Univerzo v Ženevi, Univerzitetno kliniko v Clevelandu in s Favaloro Univerzo v Buenos Airesu, s katerimi so podpisane tudi pogodbe o sodelovanju. Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije ji je omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR. Prof. dr. Ruda Zorc, dr.med. Profesorico je zanimanje za pedagoško in raziskovalno delo že kot študentko leta 1973 pripeljalo na Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kateremu je ostala zvesta vse do današnjih dni. Zaznamujejo jo izjemne značajske vrednote kot so: kolegialnost, spoštljivost, objektivnost v odnosu do sodelavcev in študentov, potrpežljivost, vztrajnost in inovativnost pri raziskovalnem in strokovnem delu. Na dodiplomski stopnji poučuje študente medicine, dentalne medicine, fizioterapije,

farmakologije in živilske tehnologije. Svoje bogato znanje histologije je skupaj s soavtorji prenesla v pet bogato ilustriranih učbenikov. Profesorica je kot vsestranska, komunikativna in nesebična raziskovalka, znala vzpostaviti sodelovanje tudi z raziskovalci sorodnih strok doma in v tujini. Uspešno je vodila raziskave s sodelavci onkološkega inštituta, kjer je za raziskavo »O vlogi limfocitov pri nastanku postiradiacijskih sprememb v sluznici črevesa« skupaj s sodelavci prejela nagrado sklada Borisa Kidriča. Zelo odmevna je bila tudi raziskava, pri kateri je pomagala pri oranju ledine na področju citofotometričnega določanja gostote DNA in faz celičnega ciklusa malignomov za načrtovanje kemoterapije. Rezultati njene doktorske disertacije »Morfološke in morfometrične spremembe črevesja po obsevanju in kemoterapiji« so sad sodelovanja z mentorjem prof. dr. Francem Lukičem z onkološkega inštituta. V zadnjem desetletju se je prof.dr. Ruda Zorc Pleskovič posvetila intenzivnim morfološkim raziskavam bolezni srca in ožilja, predvsem pa vzpostavljanju meddržavnega raziskovalnega sodelovanja s Favaloro Foundation Cilinic v Buenos Airesu in University Hospital v Clevelandu, ZDA, kjer je bila tudi gostujoča profesorica. Njena objavljena raziskovalna dela so mednarodno odmevna in citirana. Vedno je uspevala v pravem času in na pravem mestu uporabiti teoretično znanje v klinični praksi. Svoje izkušnje in znanje je zadnja leta usmerila v organizacijo tretjega slovenskega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja, MC MEDICOR.

Vlado Petek - prejemnik zlatega priznanja Občine Laško Zlati grb Občine Laško je lahko podeljen posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za življenjsko delo ali za več vrhunskih uspehov in dosežkov, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Laško.

Nagrajenca je potrdil občinski svet s zlatim grbom občine Laško. Vlado Petek je dolgoletni predsednik Društva na srcu operiranih bolnikov Slovenije in zagotovo eden najbolj znanih predsednikov društev bolnikov v naši državi. S svojim delom za sotrpine je naredil precej pionirskih korakov naprej zavedajoč se, da bo sicer deležen kritike, vendar pa trdno verujoč v vizijo, ki jo ima ves čas pred sabo. Vlado je namreč vedno čutil, da delo v društvu ne pomeni zgolj to, da se bolniki sestajajo in se pogovarjajo o svojih izkušnjah zaprti v svoj krog. Delo v društvu je pomenilo dosti več, odpiranje v javnost, opozarjanje na probleme, nenehno delo za preprečevanje bolezni srca in žil. Kljub temu pa je ves čas v ospredju bolnik, ki potrebuje pomoč. Z vsakoletnimi

delavnicami in predavanji, ki jih s svojimi sodelavci organizira, je bolnikom in njihovim svojcem pomagal, da so spoznali naravo bolezni in da lažje z njo živijo. Ker pa to ni bilo dovolj, je v koraku s časom ugotovil, da društvo potrebuje komunikacijo z javnostjo. Tako je nastala revija Utrip srca, ki jo člani društva in drugi vedno nestrpno pričakujejo. Poleg tega pa so nastale tudi spletne strani društva, da lahko preko spleta vsi tisti, ki jih zanima zdravje srca in žil, pregledajo pomembne vsebine in se naučijo živeti bolj zdravo.V zadnjih desetih letih se je stanje na področju srčne kirurgije v Sloveniji močno poslabšalo. Vse več bolnikov je umiralo med čakanjem na operacijo. Nekateri so čakali tudi po štiri leta ali več. Vladu je bilo jasno, da mora tudi civilna družba, torej Društvo na srcu operiranih, pomagati družbi, da bo prepoznala problem in ga tudi rešila. Zato se je s svojimi sodelavci aktivno vpletel v nastajanje tretjega srčnega centra. To je postal Medicor v prostorih splošne bolnišnice Izola. Z začetkom dela Medicorja kmalu čakalne vrste ni bilo več. Vendar pa se je bilo treba za to pridobitev marsikdaj neprijetno izpostaviti, kar je Vlado vsakič brez pomisleka storil. V medijih so se vrstili napadi nanj, vendar je vse prenesel

z zavestjo, da bo končni rezultat v prid vsem Slovenkam in Slovencem, kar se je končno tudi izkazalo za pravilno. Društvo je raslo ne samo po številu, pač pa tudi po kvaliteti svojega dela, po prepoznavanju problemov našega zdravstva. Vlado Petek je bil tisti predsednik društva bolnikov, ki je alarmiral vse druge, ko je hotela oblast sprejeti uvedbo primerljivih zdravil. To bi zlasti kronične bolnike močno prizadelo. Ne le po finančni plati, pač pa predvsem po zdravstveni. Zavedajoč se tega je opozoril svoje kolege, ki so tokrat prvič, združeni z istim ciljem, stopili skupaj, kar se prej še nikoli ni zgodilo. Iz tega se je razvila sedanja Zveza društev kroničnih bolnikov, krovna organizacija, katere »boter« je zagotovo Vlado Petek. To je bila velika zmaga civilne družbe in predvsem pogum Vlada Petka, ki je zavestno tvegal napade nase. Vendar je treba dodati, da je celotni upravni odbor društva ves čas stal za njim. Vlado Petek je ogromno naredil za ozaveščanje vseh prebivalcev Slovenije za bolezni srca in žil. Nenehno poudarja, da je najpomembnejši zdrav način življenja in da lahko največ za svoje zdravje naredi vsak sam. Ko pa kdo potrebuje pomoč, je tu društvo in njegov predsednik, ki so bolnim in obupanim vedno na voljo.

Vsak človek se vsak dan odloča o stvareh, ki so na prvi pogled morda nepomembne, vendar imajo dolgoročni učinek na zdravje. Že samo z izbiro živila v trgovini ali na tržnici vplivamo na svoje zdravje in na zdravje svoje družine. Zato je izredno pomembno, da smo zdravstveno dovolj izobraženi za sprejemanje pametnih odločitev o svojem zdravju. Na žalost najmanj tretjina Evropejcev o zdravju ne ve dovolj. Kar velja tudi za Slovenke in Slovence. Androulla Vassiliou, nova evropska komisarka za zdravje pravi, da boljša izobraženost, informiranost bolnikov pomeni znižanje stroškov za zdravstvo.«Če bolniki o svoji bolezni ne vedo dovolj, se ne bodo zdravo odločali. Če ne bodo vedeli, zakaj je pomembno, da upoštevajo zdravnikova navodila, zakaj morajo jemati zdravila, kdaj in koliko jih morajo vzeti, se ne bodo zdravili optimalno. To ima za posledico slabše zdravstveno stanje prebivalstva, kar pa pomeni večje stroške,« je poudarila komisarka. Prihodnost torej zahteva zdravstveno bolj izobraženo prebivalstvo. Po komisarkinih besedah so za svoje zdravstvene sisteme odgovorne države, članice EU same. Evropska komisija pa si prizadeva za spodbujanje izboljšanja zdravstvenega varstva. Zato se je odločila za financiranje projekta, ki bo dal sliko o zdravstveni izobraženosti Evropejcev. Projekt posega v posamezne regije, spremlja njihovo kulturo, zdravstveno strategijo, ocenjuje socialne in politične vplive na zdravje ljudi. Ko bo projekt zaključen, bo EU natančneje vedela, kam in kako je treba usmeriti načrte za prihodnost. »Nepopularna« preventiva Evropa je sprejela celo vrsto pravil, ki naj bi ljudem omogočala, da se lažje odločajo. Tako, na primer, bodo prihodnje leto obveljala nova pravila o označevanju živil. Da pa bi se lahko na temelju natančne informacije na živilu (na

12 Utrip Srca

da bi se to spremenilo. V Evropi je dogajanje med bolniki vse bolj živahno. Evropski forum bolnikov, ki združuje okrog 150 milijonov evropskih bolnikov (med njimi bodo kmalu tudi slovenski), se je odločil, da bo poskrbel za boljšo informiranost svojih članov. Vendar ne samo članov, torej ne samo bolnih ljudi, pač pa predvsem zdravih, da se bodo lahko modro odločali o svojem zdravju. Prof. dr.Ilona Kickbusch iz Svetovne zdravstvene organizacije pravi, da se dostikrat zgodi, da zavarovalnice niso navdušene nad večjo izobraženostjo ljudi na področju zdravstva. »Mislijo, da ljudje z več znanja, več zahtevajo. Zanje to pomeni večje stroške. Ne

primer, koliko nasičenih maščob vsebuje, koliko prečiščenega sladkorja in podobno) ljudje »zdravo« odločali, je pomembno, da vedo, kaj je zdravo in kaj ni. Preventivni programi, ki so kot obveznost zapisani v vsaki nacionalni strategiji zdravstvene politike, pa so še vedno pri zdravstveni politiki nepopularni. Res je več pozornosti namenjeno preprečevanju nekaterih pogostih bolezni, vendar pa so mnoge pri tem zanemarjene. V Sloveniji je zaživel presejalni program za preprečevanje raka dojke. Uvaja se tudi presejanje za preprečevanje raka debelega črevesa in danke, medtem ko imamo presejalni program za zgodnejše odkrivanje raka materničnega vratu že nekaj let. Še vedno pa nimamo nacionalnega programa za obvladovanje raka. Enako velja za nacionalne programe za vrsto drugih bolezni, za katerimi najpogosteje obolevajo naši državljani: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, degenerativne bolezni okostja, osteoporoze in še bi lahko naštevali. 150 milijonov bolnikov Slovenska društva bolnikov si prizadevajo,

razumejo, da slaba informiranost ljudi pomeni slabše zdravstveno stanje. Da je torej zgodba ravno obrnjena, »pravi dr.Kickbuscheva, odlična poznavalka zdravstvenih sistemov. Med drugim je svetovala avstralskemu premierju, svetuje tudi evropski komisiji, švicarski vladi, poleg tega pa je predavala na številnih svetovno znanih univerzah. Zdravniki in bolniki za isto mizo

Predstavniki Evropskega foruma pacientov (EPF) so na pogovor o zdravstveni informiranosti prebivalcev Evrope povabili tudi predstavnika zdravnikov in predstavnika farmacevtskih družb. Odnos med bolnikom in zdravnikom je namreč še vedno najpomembnejši in ima odločilen vpliv na bolnikovo zdravje. Evropska komisarka Androulla Vassiliou je poudarila, da morata biti bolnik in zdravnik v odnosu enakopravna partnerja. Bolnik mora biti informiran o svoji bolezni, o različnih možnostih zdravljenja, zdravnik pa naj bi mu priporočil eno od teh možnosti kot najboljšo. Vendar pa je odločitev bolnikova pravica. Po besedah predstavnikov različnih organizacij bolnikov je marsikje v Evropi res tako. Prav gotovo je tudi v Sloveniji nekaj zdravnikov, ki ravnajo na tak način. Večinoma pa so bolniki še vedno v podrejenem položaju. Predstavnik iz Poljske je povedal, da je problem zlasti pri starejših zdravnikih, ki takšnega načina komuniciranja preprosto niso vajeni. Mnogo medicinskih univerz po Evropi poučuje

komunikacijo z bolniki, vendar pa bo potrebno tudi na tem področju veliko spremeniti. Ni namreč dovolj, da se zdravniki učijo komunikacije. Pomembno je, da se zavedajo enakopravnosti odnosa med bolniki in njimi. Dva milijona evropskih zdravnikov Dr.Michael Wilks je predstavnik odbora organizacije Evropskih zdravnikov, ki združuje okrog dva milijona zdravnikov.« S ponosom sem povedal, koliko zdravnikov zastopam.

Toda, ko sem slišal, koliko bolnikov zastopate vi, sem postal zelo majhen in ponižen,« je dr.Wilks povedal Andresu Olausonu, predsedniku Evropskega foruma bolnikov. Obe organizaciji sta namreč konec lanskega leta začeli pogovore o sodelovanju, januarja letos pa sta podpisali posebno listino o sodelovanju na nekaterih področjih: spletnih straneh e-zdravje, zdravljenje brez državnih meja (zdravljenje v drugih državah, obenem pa tudi zagotovljena mobilnost zdravnikov), informiranje bolnikov, njihova varnost (tema postaja vse bolj aktualna po vsem svetu in je prednostna v Evropi) in učenje komunikacije. Informiranje o zdravilih Posebna zgodba pa je informiranost bolnikov o zdravilih. Pravila na tem področju so namreč zelo stroga. Brian Ager, generalni direktor EFPIA (European Federation of Pharmacuetical Industries and Associations, Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj), je povedal, da ima njihova organizacija etični kodeks, ki industriji določa pravila v odnosu do bolnikov in do informiranja o zdravilih. Trenutno velja, da industrija bolnikom o svojih zdravilih ne sme dajati informacij, čeprav ima najbolj točne in natančne podatke o svojih proizvodih. Kot pravi Brian Ager, si EFPIA ne bo prizadevala, da bi uveljavila tako imenovani ameriški sistem, ki dovoljuje tudi direktno oglaševanje zdravil. Pač pa se dogovarjajo, da bi pravila sprostili v tej meri, da bi bolniki dobili informacijo, ko bi jo sami želeli. To pomeni, da industrija ne bi obveščala ljudi o zdravilih v medijih, pač pa da bi poskrbela za informacije tistim, ki bi to želeli. Anders Olauson, predsednik Evropskega foruma bolnikov je razložil tudi odnos med to evropsko organizacijo bolnikov in farmacevtsko industrijo. Tako kot v Sloveniji, je namreč, tudi v Evropi slišati očitke, da organizacije bolnikov delajo po nareku farmacevtske industrije, ki jih tudi financira, ker ima pri tem svoje interese. Resnici na ljubo je treba povedati, da je evropski parlament ob ustanovitvi EPF odločil, da bo to organizacijo financiral in je to tudi zapisal v svoje sklepe. Potem pa je evropska komisija ocenila, da to ni zakonito in je finančno pomoč za delovanje krovne evropske organizacije bolnikov

preprosto črtata. Farmacevtka industrija je od samega začetka tista, ki v veliki meri (najmanj 90 odstotno) financira delovanje EPF. Toda skladno s svojimi strogimi pravili to financiranje ne povezuje s kakršnimi koli zahtevami. Drugače povedano, farmacevtska industrija daje organizaciji denar, ne da bi se vmešavala v njeno delovanje. Vendar pa se spreminja tudi to, saj je evropska komisija letos odobrila denar za dva večja projekta, ki sta se v okviru EPF že začela.

Kje sem Kje sem v nemirnem svetu Sem sredi razburkanih valov, ki pljuskajo do roba, ki motna voda jih obkroža. Morda tu ni problemov in vse je rožato in belo, vse s soncem, obsijano, le rahel vetrič veje čez planjavo. Bilo bi prelepo, če bi vse bilo samo lepo. A smo v sivini časa, ki nemirno nad nami, kot oblak teman, črni ples prinaša. Ta čas odženimo stran, sonce naj nas z žarki boža, naj megle odžene, prijazen nasmeh na licih dene. Lepa naj bo starost in mladost, se imejmo radi. Objemi naj bodo vsakdanji poklon in porok za srečen dom. Moj, naš in tvoj.

Zlata Strel, Zidani Most Poklon, objem in čestitko namenjam g.Vladu Petku, ki je ob občinskem prazniku občine Laško prejel za svoje delo najvišje priznanje občine laško Zlati grb. Spoštovani g.Vlado naj vam bo v ponos, da so vaše delo opazili mnogi in ne samo člani društva. Iskrene čestitke.

Utrip Srca 13

Vsaka vlada nam postreže s krilatico, da lahko medicina ponudi veliko več, kot je posamezna zdravstvena blagajna sposobna plačati. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zadnjih nekaj let uspel krmariti tako, da ni zabredel v izgube. Vendar pa vodstvo zadnje dni vse bolj glasno opozarja, da je zdravstvena blagajna v prihodnosti v nevarnosti. Po odgovor, kaj lahko zavarovanci v bodoče pričakujemo, smo se odpravili k Samu Fakinu, generalnemu direktorju ZZZS.

Veliki intervju

Samo Fakin Zdravstvo naj uporablja številke! zdravstvenega sistema pretirana. V zadnjih letih smo skorajda odpravili nekatere tegobe, ki so vznemirjale naše zavarovance. V zadnjih štirih letih so se z dodatnimi programi čakalne vrste na nekaterih najbolj kritičnih področjih skrajšale. To so srčne operacije, srčna diagnostika, siva mrena, ingvinalne hernije, dimeljske kile. Za vse te storitve so zdaj čakali povprečno dva ali tri mesece maksimalno. Nekje celo manj. Lani smo imeli dva projekta za paciente. Eden od njih je bil »Premišljeno z zdravili-za vaše zdravje gre« in učinek tega se pozna. Zdravniki zdravila predpisujejo bolj racionalno, ne več po želji in po inerciji. Bolj pretehtajo.

Kakšna mračna usoda nas čaka? Kaj grozi zavarovalnici in ali to pomeni, da bomo morali na nekatere storitve čakati še dlje kot do zdaj? Zdravje je temeljna stvar in skrb vsakega od nas, saj ga povezujemo s kakovostjo življenja nasploh. Logično je, da si želimo tudi kar najuspešnejši zdravstveni sistem. Ta pa je kompleksen, zato je potreben

14 Utrip Srca

strateški razmislek o dolgoročnih ciljih , vključno s stabilnim financiranjem, ki bo omogočalo razvoj. Predlogi, ki ne izhajajo iz ocene dolgoročnih potreb našega prebivalstva, so lahko dejavnik destabilizacije ali upočasnjenega razvoja. Zato želimo pri takih predlogih vsaj soočanje argumentov, preden pride do odločitev. Sicer pa je oznaka »mračna usoda« glede na današnjo razvitost

Ni to bolj apel na zdravnike, ne na bolnike? Bolniki radi rečejo zdravniku, dajte, napišite mi še to in še to. Če zdravniki nočemo imeti težav, napišemo recept. Pri zdravilih imamo še to težavo, da so običajno pakirana v škatlah po 30 tablet. Je pa veliko takih, ki bi jih rabili samo deset. Recimo, nekoga boli križ, dobi 30 tablet, po treh dneh ga neha boleti, zdravila pa ostanejo. Morali bi imeti manjša pakiranja ali pa tako, kot imajo Američani, ki vam naštejejo tablete na kose. Zavarovalnica plača samo toliko, kolikor zdravnik predpiše. Ta pa predpiše samo toliko, kolikor je določeno, da je pri posamezni bolezni potrebno. Pri nas pa se piše štiri vrste receptov: za eno škatlo, dve, tri in za šest. Zelo malokrat dobite recept

s predpisanimi petimi škatlami. Zakaj? Zato, ker mora zdravnik zraven po latinsko napisati, koliko škatel. Latinsko besedo za ena, dve, tri in šest še poznamo, za druge pa se precej zdravnikov ne spomni več, kako se napiše po latinsko. To so bolj banalni razlogi za neracionalno rabo zdravil. Že dolgo ugotavljate, da smo Slovenke in Slovenci zelo veliko bolni. Se je število bolnikov na bolniški v zadnjem času kaj zmanjšalo? Vprašanje je, če smo Slovenci kaj bolj bolni od ostalih narodov. Vsekakor pa smo bolj zahtevni, saj smo pri zdravnikih v povprečju večkrat kot nekateri naši evropski sosedi. Bolniška nas stane okrog 200 milijonov evrov na leto. To so bolniške nad 30 dni, do 30 dni plača delodajalec. To še vedno ostaja problem. Eden od strateških ciljev je, da se število bolniških zmanjša, zagotovi bolniku čim hitrejše okrevanje in povratek na delovno mesto. To, da se bolniška izkorišča za kaj drugega kot za zdravstvene težave, je nemoralno početje. Nekajkrat ste opozorili, da se zdravstveni blagajni v prihodnosti obeta izguba. Lahko to malo bolj pojasnite? Kaj se dogaja? V ZZZS smo za naslednja leta predvideli štiri možne scenarije. Eden je, da bo prišlo do prenosa pravic iz obveznega v prostovoljno zavarovanje oziroma krčenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je najslabši scenarij. Drugi scenarij je, da bo država prepoznala potrebe družbe (čakalne dobe, izgube bolnišnic, staranje) in se bomo dogovorili, da se prispevna stopnja za zdravstvo dvigne. Tretja možnost je, da se prepozna večje potrebe in gre ZZZS v zadolževanje. Posledično država pokrije izgubo ZZZS. Najbolj realen je scenarij, da se gibamo v okviru razpoložljivih možnosti. Glede na vse makroekonomske kazalce poskušamo z ukrepi notranje racionalizacije tako v ZZZS kot pri vseh izvajalcih. S tem bi ohranili pravice na istem nivoju in jih širili skladno z razvojem medicine in farmacije. Zelo grobo povedano imamo v zdravstvenem sistemu tri glavne elemente, ki določajo, koliko denarja bomo porabili: plače zaposlenih (malo več kot polovica denarja), materialni stroški za delovanje zdravstvenih služb in razna nadomestila, bolniške, pogrebnine, porodniška, stroški za zdravila in tehnične pripomočke ter druge denarne dajatve ZZZS. Karkoli dodatnega pride, recimo, da se povečajo stroški za zdravila, to pomeni, da je treba vzeti nekje drugje. Če se povečajo plače, velja isto. Dolgoročni cilj ZZZS

Kaj menite, imamo v Sloveniji zares premalo zdravnikov? V primerjavi z zahodno Evropo (EU15) je to sicer res. Vendar pa se bomo z zahodno Kako pa je s presežki? ZZZS jih je navadno Evropo lahko primerjali takrat, ko bomo usmeril v tiste programe, kjer je imeli zahodnoevropski standard bilo največje pomanjkanje, in blaginjo. Po drugi strani Vprašanje torej v skrajševanje pa so v slovenskih je, če smo čakalnih dob. bolnišnicah lani zdravili Slovenci kaj bolj bolni od To bo še naprej 350.000 bolnikov, ostalih narodov. Vsekakor tako. To je naša kar je celo malo nad naloga. Toda, to lahko evropskim povprečjem pa smo bolj zahtevni, saj smo narediš šele, ko imaš hospitaliziranih pri zdravnikih v povprečju presežek. Zelo nevarno bolnikov glede na večkrat kot nekateri naši bi bilo na podlagi število prebivalcev in da evropski sosedi. makroekonomskih so ti zdravniki izpolnili vse kazalcev planirati, kakšen obveznosti iz pogodb, ki so jih bo ta presežek in ga v naprej sklenili z ZZZS. Delo je bilo torej porabiti. Lani so, na primer, napovedali opravljeno. Iz tega lahko naprej sami 2,5 odstotno inflacijo, potem je bila pa 4,6 sklepate. Delo je treba izmeriti, postaviti norme. odstotna, zdaj je že čez šest odstotkov. Podražil Šele na temelju številk bomo lahko govorili o se je bencin, kar bo spet dvignilo inflacijo. preveč ali premalo. Slišati je bilo, na primer, da Torej je nemogoče napovedati, kaj se bo imamo celo okrog 2000 zdravnikov premalo. prihodnje leto dogajajo s prihodki in odhodki. V primerjavi z Nemčijo in Luksemburgom Tega ne zna nihče točno napovedati. Razlike je to res. Vendar damo mi nekaj čez osem se bodo gibale med 100 in 200 milijoni evrov. odstotkov od BDP za zdravstvo, Nemci pa To pa je veliko denarja, na primer za eno večjo 11 odstotkov. Poleg tega je odstotek od BDP bolnišnico. S tem denarjem lahko dosežemo, v Nemčiji bistveno večji kot v Sloveniji. Če bi da čakalnih dob ne bo več. Vendar pa ne bilo res 2000 zdravnikov v Sloveniji premalo, vemo, kako se bodo gibale plače v zdravstvu potem bi moral povprečno zdravnik delati 12 in v gospodarstvu. Vlada se je sicer dogovorila ur na dan. Pa mi pokažite takega. Zanimivo pa o odstotkih, toda prevedba plač iz starega je, da nimamo niti ene analitične študije, ki bi sistema v novega je nevarna. Šele potem, ko raziskala, koliko se v zdravstvu dejansko dela. se bo to zgodilo, bomo videli, kakšne bodo Imamo vse potrebne podatke in to res ne bi bilo plače. Zato imajo vse zavarovalnice rezerve za težko narediti. Podatki iz analize ministrstva za vsaj dva tedna ali en mesec. zdravje izpred dveh let kažejo, da je povprečno število bolnikov na zdravnika v bolnišnicah Kaj poslovanje v okviru danih možnosti pomeni med 150 in 350. Po teh podatkih imamo, na za bolnike? primer, pediatrični oddelek, v katerem pride Plače zdravstvenim delavcem so se 120 primerov na enega pediatra v enem letu. povečale, kar pomeni letno 147,5 milijona Ker je povprečna ležalna doba dva, tri dni, to evrov več iz zdravstvenih zavarovalnic, od pomeni, da pogleda enega bolnika na dan. tega 126 milijonov več iz ZZZS. V letu 2009 in Mislim, da je za slovensko zdravstveno politiko 2010 si bomo širitve zdravstvenih programov velika priložnost, da začne uporabljati številke. lahko privoščili samo na račun notranjega prestrukturiranja. To pomeni, da bo treba Kaj torej storiti? kakšen program opustiti, da se bo morala Vprašanje je, če je tak pediatrični oddelek zdravstvena služba racionalizirati, izboljšati bo sploh še varen. Zdravniki na takih oddelkih treba organizacijo. Če tega ne bomo naredili, nimajo potrebne rutine. Kaj storiti? Najprej je potem novih programov ne bo mogoče uvesti. treba sprejeti strokovne varnostne standarde. Večina zdaj pravi, da je vse to treba storiti, po To evropska stroka pozna in tudi pri nas se drugi strani pa slišimo, da imamo premalo pogovarjamo o tem. Logično je, da si greš kadrov. Približna ocena je, da naj bi bilo v operirat žolč ali sivo mreno k nekomu, ki našem zdravstvu premalo zaposlenih okrog naredi vsaj 250 takih operacij letno. Vprašanje 1500 do 1600 zdravnikov. To pa pomeni okrog je torej, h komu se potem lahko gremo 50 milijonov evrov dodatnih stroškov. operirat. Imamo oddelke, ki imajo povprečje 80 operacij na leto, vendar pa so znotraj teh je stabilno poslovanje, kar je v interesu nas vseh. Če poslujemo z minusom, je ogrožena zdravstvena varnost zavarovancev.

Utrip Srca 15

oddelkov kirurgi, ki naredijo 300 operacij, in taki, ki naredijo komaj 50 operacij letno. Ko načrtujete delo, se morate vedno vprašati najprej, kaj je minimalni strokovni prag, da je še varno. In drugo, kaj je ekonomsko upravičeno. Odstopanja so možna samo pri urgenci. Toda ker nimamo določenega minimalnega strokovnega praga, tega ne moremo urediti. Kdo bi moral to določiti? Razširjeni strokovni kolegiji, ki jih imamo. Potem bi bile stvari takoj zelo jasne. Edino en strokovni kolegij je to določil: kolegij za onkologijo, ki je dejal, da v bolnišnici, kjer opravijo manj kot 150 operacij dojke v enem letu, tega ne smejo početi. Zato so, na primer, v Slovenj Gradcu nehali delati te operacije. Verjetno jih bodo nehali delati tudi v Celju. V kolikšni meri bo racionalizacija prizadela ljudi? Mislim, da nič. Delo se bo izboljšalo in verjetno bodo imeli tudi bolniki korist od tega. Gre za optimizacijo dela v zdravstvenih zavodih. Tipičen primer je, da gre bolnik samo enkrat po napotnico in je z njo »obdelan« do konca. Ne pa, da ga pošljejo še h kardiologu, potem pa še k ortopedu, nakar pride nazaj k splošnemu zdravniku, ta pa mu napiše spet napotnico. To je samo podvajanje. Enako je pri preiskavah. Naredijo mu jih v zdravstvenem domu, potem pa še enkrat v bolnišnici. Ali pa, specialist napiše, da mora jemati določena zdravila, nakar mora bolnik k svojemu zdravniku, da mu ta zdravila napiše. Splošni zdravnik si zabeleži obisk. In sicer samo zato, da sprejme izvid in napiše recept za zdravilo, ki ga je določil specialist. Bolnik pa mora romati od enega do drugega. Tako potem zdravnik reče, danes sem imel pa 45 bolnikov. Pri tem pa pozabi povedati, da jih je 15 prišlo samo po recept. Deset let sem delal v splošni ambulanti in zelo dobro vem, kako gredo te stvari. Kako si predstavljate racionalizacijo v veliki bolnišnici kot je, denimo, Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana? Nujno potrebujejo posodobitev organizacije. Prioriteta UKC Ljubljana je bilo strokovno delo, poslovno-organizacijski del pa so zanemarjali,

16 Utrip Srca

kar se danes vidi praktično povsod. UKC Ljubljana potrebuje posodobitev logistike. V tako veliki hiši bi morali imeti posebne ljudi,

“Monopolisti niso nikoli navdušeni nad izboljševanjem kakovosti, ker jim to ni potrebno. Zato mora v imenu

”

državljanov to narediti država.

ki bi se ukvarjali z logistiko. Glavna slabost zdravstvenega sistema je, da se delovni proces vrti okrog zaposlenih, ne okrog bolnika. To se mora obrniti. Ljudje se morajo prilagajati, da vskočijo v delovni proces, ko pacient pride do njih. Zdaj pa oni odločajo. Primer: če kirurgi zjutraj potegnejo svoj sestanek za 15 minut, jih ta čas v operacijski dvorani čakajo najmanj štirje zaposleni in še bolnik zraven. To je ura (štirikrat 15 minut) izgubljenega delovnega

časa. Na enega zdravnika pride med sedem in devet zaposlenih v bolnišnici. In če toliko ljudi čaka, potem je to izgubljeni delovni čas. Zelo pomembno je, da je zdravnikovo delo čez dan zelo natančno načrtovano. Od zdravnika je namreč odvisna vsa ostala logistika. Izjemno pomembno je, kako je urejen delovni čas zdravnika, ker je na njegov delovni čas vezan delovni čas drugih zdravstvenih delavcev. Če v tem procesu zdravnikov čas ni zelo natančno urejen, vsi drugi čakajo. Meritve ene od slovenskih bolnišnic sedem let nazaj so

pokazale, da takrat, ko to ni urejeno, vsi drugi povprečno dve uri ne delajo nič. Ali pa to: zjutraj vsi pridemo ob sedmih v službo, ambulante pa začnejo delati ob devetih. Kaj delajo sestre dve uri? Pa laboratorijski tehniki? Primer dobre prakse je jeseniška kirurgija. Samo tri operacijske dvorane imajo in so prenesli prakso iz Heidelberga, kjer za optimizacijo organizacije dela v operacijski dvorani skrbi tako imenovani »case managerj«, ki skliče vse ljudi, ko je čas za to. Pri operacijah ne moreš nikoli točno napovedati, kdaj se bodo končale. Praksa je, da zaključijo eno operacijo, šele potem se začno priprave na drugo. Med eno in drugo operacijo je lahko tako tudi 20, 30 ali celo 40 minut časa. Case manager pa skrbi, da se ta čas skrajša na pet minut. Na koncu jim je ostalo eno uro in pol časa. Tako, na primer, delata Medicor in sanatorij Rožna dolina, kjer naredi en kirurg 500 operacij na leto. Kako pa je s čakalnimi dobami? Tiste, ki so objavljene, se ne ujemajo z dejanskimi? V marsikateri bolnišnici sploh nimajo skrbnika čakalnih dob. Se pravi nekoga, ki bi nadzoroval, ali je bolnik prišel na poseg ali ne. Tako se zgodi, da ostajajo na čakalni listi tudi bolniki, pri katerih je bil poseg že davno opravljen kje drugje. Okrog 20 odstotkov ljudi na čakalnih seznamih je takih, ki posega ne potrebujejo več. Bolnišnice so tiste, ki dajejo podatke zavarovalnici (ZZZS ima namreč na svojih internetnih straneh objavljene čakalne dobe na nekatere preiskave in posege, op.pis.). Ugotovili smo, da nam podatke dajejo ljudje iz plansko analitskih služb, ki pa pravih podatkov nimajo. Naši nadzorniki so vse to preverili in izločili tiste, ki posega ali preiskave ne potrebujejo več. Veliko primerov dobre prakse imamo tudi v Sloveniji. V eni od slovenskih bolnišnic, na primer, boste po operaciji kile ležali le pol dneva. Zjutraj pridete, popoldne ob šestih pa lahko greste domov. V drugi pa boste ležali štiri dni. Pa za isti poseg zavarovalnica plača enako ceno. Večina slovenskih bolnišnic pa ima organizacijo dela še iz leta 1985. V vmesnem času se je število hospitaliziranih bolnikov na dan zmanjšalo za 30 odstotkov, ker smo povprečno ležalno dobo skrajšali z osem do devet dni na pet. Na okulistiki, na primer, večino bolnikov obdelajo brez hospitalizacij, sester imajo pa še vedno toliko kot prej. Te spremembe se odvijajo prepočasi. Vsak pa varuje svoj fevd in staro organizacijo. Drug primer: v Sloveniji vsak dan dela v dežurni službi okrog sto zdravnikov. Če bi ti zdravniki vsak dan pogledali smo dva bolnika,

bi prišlo na enega zdravnika 700 bolnikov več na eno leto in 70.000 ambulantnih pregledov. Čakalne dobe ne bi bilo več. V enem letu bi to lahko uredili. Kakšne pristojnosti ima zavarovalnica, da bi se to uredilo? Bolnišnice so v lasti države, torej ima pristojnosti ministrstvo za zdravje, zdravstveni domovi pa so v lasti občin. Mi pa smo plačniki storitev. Odločili smo se, da se bomo problema lotili s sistemom dobrih praks. Eno tako dobro prakso smo že vnesli. To je bilo čakanje pred vrati splošnega zdravnika. Zdaj se bolniki naročajo, da jim ni treba več čakati. Vse, kar je treba narediti, je, da bolnike naročiš v skupinah. V prvi skupini od sedme do devete ure lahko pridejo le tisti, ki so zboleli na tisti dan. Od devetih do dvanajstih pridejo na vrsto naročeni bolniki, potem pa še tisti, ki pridejo le po recept ali napotnico. Je pa res, da mora biti zdravnik točen. V enem letu lahko zdravnik svojo ordinacijo uredi tako, da ima za 20 odstotkov manj dela. To so pokazale izkušnje doma in v tujini. Zato bomo še naprej spodbujali izmenjavo dobrih praks tudi v bolnišnicah. Kaj se da v prihodnosti narediti glede akreditacij bolnišnic? Znan je francoski model, po katerem zavarovalnica vsako leto odkupi storitve tistih ustanov, ki jih bolniki dobro ocenijo in ki imajo tudi dobre rezultate uspešnosti zdravljenja. Da, tak model imajo tudi Američani. ZZZS ima danes na voljo okrog dva odstotka denarja za stimulacijo. Ena od zamisli je, da bi bolnišnicam dali ta denar samo v primeru, da zadostijo določenim kakovostnim kriterijem. Problem je isti kot pri uvajanju sprememb povsod drugod. Monopolisti niso nikoli navdušeni nad izboljševanjem kakovosti, ker jim to ni potrebno. Zato mora v imenu državljanov to narediti država. ZZZS bo zagovarjal meritve kakovosti na temelju številk, ne pa občutkov. Bolnika zanimajo konkretne stvari: v kateri bolnišnici ne bom dobil MRSe? Kje imam manjše možnosti za komplikacije? V kateri bolnišnici operirajo kirurgi, ki imajo najboljši uspeh? Kdaj bomo to izvedeli? Ali lahko vi, kot plačnik storitev, zahtevate te podatke? To lahko vsekakor zahtevajo zavarovanci. Nesporno je pravica bolnikov, da izvedo te podatke. O tem sploh ne bi smelo biti debate.

Zdravilo proti holesterolu ima mnogo učinkov

Britanski znanstveniki (University of Cambridge) so prepričani, da statini, zdravila za zniževanje holesterola v krvi, zaustavljajo staranje žil. Bolnikom s srčno boleznijo se namreč žile hitreje starajo kot ostalo telo, zaradi česar so v večji življenjski nevarnosti. Najnovejše odkritje znanstvenikov daje slutiti, da so morda statini ključ do uspešnega zdravljenja srčnih bolezni, ne samo zmanjševanja holesterola v krvi. Kolikokrat se lahko celice v našem telesu delijo, je omejeno. Celice v žilah bolnikov s srčno boleznijo se delijo od sedem do 13 krat pogosteje kot pri zdravem človeku. S pogostejšo delitvijo pride do poškodbe DNK teh celic in s tem do zmanjšane sposobnosti, da preprečujejo nabiranje morebitnega plaka na stenah žil. Plak oziroma nekakšna obloga, ki se naredi iz maščobnih celic in nekaterih odpadkov v krvi, se lahko kot strdek odlušči in potuje po telesu, dokler nekje žile ne zamaši. Lahko pa se nabira

na steni in vse bolj oži žilo in zmanjšuje njeno svetlino(lumen). Britanski znanstveniki so odkrili, da statini zvišajo raven posebne beljakovine, ki je vpletena v proces popravljanja DNK celic. To pa pomeni, da morda lahko zadržijo učinke staranja v stenah žil. Prof. Martin Bennet, dr.med. je rekel, da je izjemnega pomena, da statini ne delujejo samo proti holesterolu, pač pa tudi varujejo žile. To pa daje upanje, da so lahko koristni tudi pri rakavih bolnikih. Če namreč spreminjajo poškodovano DNK v celicah, bi jih lahko uporabili po kemo ali radio terapiji. Obe terapiji, s katerima zdravijo rakave bolnike, namreč poškodujeta tudi zdrave celice

Utrip Srca 17

in njihovo DNK. Drugače povedano, statini bi lahko zmanjšali neželene stranske učinke kemo in radio terapije. Prof. Peter Weissberg, dr.med., medicinski

direktor Britanske fundacije za srce je povedal, da preveč holesterola v krvi spodbuja stalno ponavljanje poškodovanja in popravljanja celic v stenah žil. Če ta mehanizem ne deluje dobro, pride do infarkta. Statini pa ne samo, da znižujejo holesterol, tudi spodbujajo naravni sistem popravljanja celic. Na drugi strani Atlantika pa so ameriški znanstveniki odkrili, da statini zmanjšujejo nevarnost demence. Na Univerzi v Michiganu so namreč zaključili raziskavo o vplivu statinov na nastanek demence. Ugotovili so, da so ljudje, ki redno jemljejo statine od pet do

18 Utrip Srca

Statini so zdravila, ki zavirajo delovanje encima, ki sodeluje pri tvorbi holesterola v jetrih. Tako učinkovito in varno zmanjšujejo vsebnost holesterola in maščob v krvi, pomembnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. sedem let, v 50 odstotkov manjši nevarnosti, da po 60. letu zbolijo za demenco. Statini namreč skrbijo za prehodnost žil, do demence pa pride tudi zaradi slabe prekrvavljenosti možganov. Še vedno pa ni jasno, kako so statini vpleteni v biokemične procese pri nastajanju demence. Ena od možnosti je, da zmanjšajo raven hormona insulina, ki naj bi bil vmešan v razvoj demence. Nevrologi, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolnikov z demenco in Alzheimerjevo boleznijo, pravijo, da so to spodbudni podatki, vendar pa vseeno opozarjajo, da ljudje ne smejo začeti jemati statinov kar po svoje. V ZDA in v Veliki Britaniji je možno namreč statine v manjših odmerkih kupiti brez recepta. Pri nas je zanje potreben zdravniški recept. Učinke statinov raziskujejo naprej in šele, ko bo z velikimi raziskavami po svetu dokazano, da imajo dejansko take učinke, je mogoče pričakovati, da jih bodo predpisovali tudi za omenjene indikacije. M.K.

Z modernim slogom življenja, ki je vezano na vsakdanji transport z avtomobilom, urbanizacijo, ki omogoča manj fizičnega dela in delo, ki postaja vse bolj avtomatizirano ter ne zahteva velikih fizičnih obremenitev se je spremenila oblika fizične aktivnosti med populacijo v razvitih družbah. Istočasno se v teh razvitih deželah opaža paradoks, da se ljudje ob manjših dnevnih fizičnih obremenitvah vse bolj ukvarjajo s športom, ki postaja vsakdanja oblika rekreacije pri že 50% aktivne populacije.

Ta številka velja za ljudi stare okrog 50 let. S staranjem ljudi pa se število aktivnih in vključenih v različne programe fizične aktivnosti povečuje vse do 70 leta starosti, kjer se z redno rekreacijo ukvarja kar 75% ljudi. Kako je to pri nas in ali je dostopnost in enostavnejša oskrba z hrano vkljub podražitvam vplivala na bolj sedentarno, oziroma mirujočo obliko življenja in s tem na povečano telesno težo, ki je v naši populaciji v porastu. V tej isti populaciji že 30 % ljudi muči prevelika telesna teža torej imajo Indeks telesne mase (ITM) večji kot 30, torej so predebeli. Idealnega indeksa telesne mase pa nas nima kar 60 % (ITM med 26 - 29.9). S telesno aktivnostjo, indeksom telesne mase in obsegom trebuha direktno korelira tudi obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja. Ista razmerja veljajo tudi za maligne bolezni Raziskave, opravljene na več kot 4000 preiskovancih med leti 1971 in 2001, so potrdile, da ljudje z večjo aerobno zmogljivostjo, ki so redno fizično aktivni, obolevajo redkeje in pozneje kot drugi, ki imajo nižjo aerobno kapaciteto. Tudi, če se je primerjalo in upoštevalo kajenje, dednost,

elektrokardiografske spremembe med testi, hiperholesterolemija itd., je bila umrljivost med aktivnimi nižja kot med neaktivnimi. Da se to tudi potrdi in z dokazi vpliva na mentaliteto in aerobno aktivnost naše starejše populacije, so opravljene nove raziskave, ki so dokazale splošno izboljšanje zdravstvenega stanja in nižjo obolevnost in umrljivost, če se fizična aktivnost poveča. Šest pomembnih dejavnikov tveganja se je proučevalo vsake 4 mesece in stanje se je ocenjevalo kot: izboljšanje, delno izboljšanje ali brez sprememb. Pred tem je vsak udeleženec sodeloval pri vajah hoje, ki jo je povečeval od 0 do 1 ure dnevno. Povečeval je tudi hitrost hoje in na koncu se je ugotovilo, da se stanje izboljša le pri tistih, ki so poleg sprememb dejavnikov tveganja povečali tudi dnevno obremenitev s hojo. Te spremembe niso vezane ne na spol niti starost ali etnično skupino. Pomembno je bilo, da so postali ljudje vse bolj gibljivi in, da so vsak dan ali vsaj trikrat tedensko hodili tako hitro kot so le lahko. Dokazali so, da nikoli ni prepozno, da so rezultati vedno vezani na posameznika in tako lahko vsakdo sam vpliva na kvaliteto življenja. Zmanjšala se je obolevnost in umrljivost. Tako se je po vsaj 30 minutni hoji dnevno zmanjšala umrljivost za 27% . intenzivna fizična aktivnost vsaj 20 minut dnevno pa jo je znižala že za 32 %. Ti ugodni rezultati pa niso vezani samo na nekadilce, podobni rezultati so doseženi tudi pri kadilcih, kot tudi pri osebah s prekomerno telesno težo, kjer pa je % le nekoliko nižji in je pokazal znižanje umrljivosti za 19%. Ta raziskava opravljena v Heidelbergu nas opogumlja, da se podamo na sprehode vsak, dan saj nas sedaj vabi narava in urejene poti v okolici Celja ali kjer koli drugje. Še najbolj pa smo veseli Celjani, saj imamo v mestnem parku lepo urejeno srčno trim pot že več kot 20 let. Ob povečani medijski skrbi za starejše, kjer se le sprašujejo, kaj lahko poveča kvaliteto

življenja v starosti, nas ti dokazi dodatno vzpodbujajo, da postanemo še bolj aktivni in, da se vključimo v dejavnosti, ki jih za nas organizirajo humanitarna društva sotrpinov, kot so Koronarni klub Celje, Društvo za srce Celje, in Društvo na srcu operiranih bolnikov. Pa tudi to ni potrebno, potrebna je

le dobra volja, ali še kakšen prijatelj, ki nas bo spodbudil da se odpravimo od doma in hitro prehodimo pot, ki jo itak že poznamo. Čeprav so penzije, ki jih sedaj daje država bolj sramota za človeka, kot pa vzpodbuda za dostojno življenje, je bolj kot višina le te pomembneje, kako dolgo in na kako kvaliteten način jih bomo izkoristili. Tega veselja do življenja nam ne more vzeti nihče. Tako bomo z lastno aktivnostjo poskrbeli zase bolj kot vsi administratorji državnih regulativ. Zavedajmo se le, da nikoli ni prepozno!

Utrip Srca 19

Od leta 2000 svet praznuje dan srca, da bi z njim spomnil na težko breme srčnih bolezni, ki pesti prav vse prebivalce našega planeta. Zaradi srčnih bolezni vsako leto umre 17, 5 milijona Zemljanov. Obenem pa je bolezni srca in ožilja mogoče preprečiti, če se zavedamo, kako je treba živeti, da bo srce čim dlje zdravo, da se v žilah ne bo kopičil holesterol in da visok krvni tlak ne bo poškodoval ožilja. Letošnje geslo svetovnega dneva srca, ki je bilo tokrat v nedeljo, 28. septembra, je: »Ali veste, koliko tvegate?«. S tem geslom želi Svetovna zveza za srce (World Heart Federation) ljudi spomniti, da so nekatere navade škodljive, čeprav na videz ne vplivajo na naše zdravje. Ker visok tlak ali preveč holesterola ne boli, bolniki dostikrat ta dva znaka zanemarijo. Čeprav jim zdravnik predpiše zdravila, jih ne jemljejo. Ali pa jih potem, ko pojedo prvih nekaj škatel, nehajo jemati. Nekateri celo mislijo, da so se pozdravili. Težava je, da so to kronične bolezni in da je zdravila potrebno jemati vse življenje. Najceneje (in najbolje) je biti zdrav Svetovni dan srca ni namenjen le bolnikom. Namenjen je zdravim ljudem, da bi spoznali, kaj vse lahko sami naredijo zase in kako zdravje čim dlje obdržati. Zdravje postaja vse bolj tudi ekonomska dobrina, ki si je marsikdo kmalu ne bo mogel privoščiti. Zdravstvene blagajne plačajo vse manj zdravljenja, to pa postaja vse dražje. Za vse je najbolje in najceneje, da zdravje čim dlje ohranjamo s tem, da spremenimo vsaj tisto, na kar lahko vplivamo. Na svetu, na primer, živi več kot

20 Utrip Srca

milijarda ljudi s previsokim tlakom. Krvnega tlaka pa v večini primerov ni težko nadzorovati, saj imamo danes na voljo veliko učinkovitih zdravil. Če bolniki zdravil ne jemljejo, visok tlak dnevno poškoduje njihove žile in nevarnost, da bo prišlo do neljubih dogodkov (infarkt, možganska kap), je vsak dan večja. Premalo pomoči kadilcem Svetovna zveza za srce opozarja tudi na nezdrave navade. O kajenju najbrž nima smisla posebej razlagati, saj je znano, da škoduje celemu telesu in s tem tudi žilam in srcu. Na srečo se je število kadilcev v Sloveniji precej zmanjšalo. Zaskrbljujoče pa je, da začenja na novo kaditi vse več mladih in da kadi vse več žensk. Evropska raziskava, ki je ocenjevala, kako posamezna država skrbi za obvladovanje in zdravljenje srčnih bolezni, kaže, da v naši državi ni dovolj dobro poskrbljeno za pomoč kadilcem, ki bi si želeli odvaditi kajenja. Približno 70 odstotkov kadilcev si namreč želi, da bi se kajenja odvadili. Po nekaj poskusih navadno

odnehajo, češ, da jim nikoli ne bo uspelo. Dokazano pa je, da veliko kadilcev neha kaditi skoraj isti hip, ko izvedo, da so zaradi bolezni v smrtni nevarnosti. Če torej država resno želi zmanjšati (tudi) ekonomsko breme zaradi posledic kajenja, bo morala pripraviti kadilcem prijazne programe odvajanja kajenja, ne pa zgolj omejevati njihov prostor. Ljudje nismo »narejeni« za sedenje Premalo se zavedamo tudi, da nedejavno življenje, ki je vpeto med stolom v službi in kavčem ob popoldnevih oziroma foteljem pred televizijo zvečer, srcu in žilam škoduje. Človeško telo je »narejeno« za gibanje, ne za ležanje ali sedenje. Redna telovadba prav tako ohranja zdravje srca in vseh drugih organov. V Sloveniji se sicer »gibalni trend« povečuje. Na sprehajališčih in na trim stezah srečujemo vsak dan več ljudi. Toda gre za omejeno skupino ljudi: predvsem so to intelektualci, mlajši ljudje, študentje, redko med njimi naletimo na starejše. Okrog tretjina Slovenk in Slovencev

ne telovadi niti enkrat na teden. Med njimi je tudi vse več šolarjev. Zanje je, kot je pokazala ena od raziskav, edina telovadba tista, ki jo imajo v šoli. Pa še te je zaradi natrpanih

zelenjave in sadja, ne bodo čutili potrebe po teh živilih. Za zdravo rast in razvoj pa sta sadje in zelenjava še kako pomembna. Tudi otrok bi moral, tako kot odrasli ljudje, dnevno

Človeško telo je »narejeno« za gibanje, ne za ležanje ali sedenje. Redna telovadba prav tako ohranja zdravje srca in vseh drugih organov. urnikov zadnja leta vse manj. Če so se otroci še pred leti v prostem času podili po dvoriščih, se igrali z žogo ali skakali »ristanc«, danes sedijo za računalniki in igrajo računalniške igrice. Zelo veliko sedijo tudi pred televizijskimi sprejemniki. Debeli otroci Raziskava, ki so jo pred leti delali med pet let starimi otroki in med najstniki (15 in 16 let), je pokazala, da je pretežkih kar 20, 9 odstotka pet let starih deklic in 18, 4 odstotka petletnih dečkov. Debelih pa je bilo 7, 9 odstotka deklic in 9 odstotkov dečkov. Med najstniki je bilo pretežkih 17, 1 odstotka fantov in 15, 4 odstotka deklet, debelih pa je bilo 6, 2 odstotka fantov in 3, 8 odstotka deklet. Poleg tega raziskave kažejo, da je predebelega tudi precej odraslega prebivalstva: kar 58, 2 odstotka je pretežkih, 18, 8 odstotka pa je debelih. Debelost je, kot je znano, povezana s številnimi boleznimi. Najpogosteje je to sladkorna bolezen, ki vpliva tudi na zdravje srca in ožilja. Če imamo toliko debelih ali pretežkih petletnikov, je verjetno, da bo precej teh otrok že kmalu zbolelo za sladkorno boleznijo in posledično že v mlajši življenjski dobi za boleznimi srca in ožilja. Čeprav nekateri vzorci kažejo, da smo Slovenke in Slovenci začeli bolj zdravo jesti, pa podatki o debelih otrocih kažejo drugačno sliko. Otroci se prehranjevanja »učijo« v svoji družini, za mizo. Če na tej mizi dnevno ni dovolj

pojesti najmanj pet odmerkov, porcij sadja in zelenjave. To pomeni, da bi moral pojesti kakšno jabolko, hruško, pomarančo ali kakšno drugo sadje, obenem pa pri kosilu skodelico zelene solate in zelenjavno jed. Za večerjo pa spet surovo, svežo zelenjavo in še nekaj kuhane (a ne prekuhane) ter ponovno jabolko, hruško ali kakšno drugo sadje. Jeseni je na voljo veliko zelenjave, od cvetače do zelja in če to hrano redno postavljamo na mizo, jo bodo jedli tudi otroci. Za njihovo zdravje je izrednega pomena. Enako seveda velja za odrasle ljudi. Od starih prehranjevalnih navad je mnogo gospodinjstev opustilo uporabo nasičenih maščob (na primer svinjsko mast) in začelo raje uporabljati olja. Vendar pa je veliko ljudi, ki jedo premastno, pretežko in premalo raznoliko hrano. Na naših mizah je preveč rdečega mesa. Strokovnjaki pravijo, da je bilo najbolj zdravo obdobje tik po drugi svetovni vojni, ko ljudje niso imeli dovolj hrane in so meso jedli samo za praznike. Takrat je bilo tudi manj srčnih bolezni. Pomanjkanja si sicer nihče ne želi, vendar bi bilo nujno potrebno omejiti porabo soli, sladkorja in maščob, zlasti škodljivih maščob. Namesto sladkorja je odličen med. Namesto škodljivih maščob pa je priporočljivo uporabljati olivno olje. Vendar je tudi pri tem pomembno, da količino omejimo. Marsikdo se ne zaveda, da je za odraslega človeka dovolj, če dnevno zaužije največ dve žlici olja, na primer. Vse drugo je

»višek«, ki ga telo naloži kot maščobo in s tem počasi, a vztrajno škoduje zdravju. Največ je koronarne bolezni Med srčnimi boleznimi je še vedno največ koronarne bolezni, se pravi okvarjenih srčnih žil. Podatki so strah vzbujajoči. Zaradi koronarne bolezni v Evropi letno umre 2,73 milijona ljudi. Glede tega smo v samem svetovnem vrhu, saj tudi obe Ameriki precej zaostajata za Evropo (tam jih letno umre 921.000). Veliko jih umre tudi v jugovzhodni Aziji (2,03 milijona smrti zaradi koronarne bolezni). Precej ljudi prezgodaj umre zaradi možganske kapi, ki je pogosta posledica previsokega krvnega tlaka. V Evropi letno zaradi možganske kapi umre 1,447 milijona ljudi. Spet nam sledi jugovzhodna Azija z 1,05 milijona smrti. Obe Ameriki beležita manjšo smrtnost zaradi možganske kapi: 452.000 na leto. Največ ljudi zaradi možganske kapi umre v državah jugozahodnega Pacifika (Avstralija, Kitajska, Japonska, Nova Zelandija), kjer letno beležijo 1,95 milijona smrti zaradi možganske kapi. Precej manj smrti je na afriški celini, kjer je večina revnega prebivalstva, ki si ne more privoščiti najosnovnejše hrane in kjer ljudje umirajo večinoma zaradi nalezljivih bolezni. Kaj storiti? Če ne bomo v prihodnosti storili več za preprečevanje bolezni srca in žil, se bo v naslednjih 15 letih število bolnikov s previsokim tlakom, na primer, povečalo kar za 50 odstotkov. Toliko več ljudi bo torej živelo v nevarnosti, da se njihovo življenje lahko vsak hip konča. Vse države, tudi Slovenija, namenja več pozornosti (in denarja) zdravljenju srčnih bolezni, dosti manj pa preprečevanju. Pa vendar bi lahko že z nekaj sistematičnimi ukrepi, ki ne zahtevajo veliko denarja, stvari obrnili na bolje. Društva bolnikov, ki na pomen preprečevanja ves čas opozarjajo, bi z veseljem pomagala, vendar pa jih oblast večinoma ne sliši ali ne posluša.

Pycnogenol

Čudež iz borovega lubja

Veliko bolezni srca in ožilja je posledica nezadostnega delovanja žil na tak ali drugačen način. Dotok kisika in hranil v vse dele človekovega telesa pa je bistvenega pomena za zdrav organizem, normalno delovanje, dobro presnovo in zadosti energije. Če torej žile iz katerega koli vzroka ne delujejo, kot bi morale, če ne morejo dovajati kisika in hranil, čuti posledice celo telo. 22 Utrip Srca

Žile se kvarijo postopoma, počasi in sprva bolnik nima težav. Z leti pa se te kar nabirajo: poveča se krvni tlak, v krvi je vse več maščob, glukoze, na stenah žil nastajajo obloge in ateroskleroza se razvija naprej, dokler žile usodno ne zamaši. Na srečo dostikrat prej pride do zdravniške intervencije s širjenjem žile, vstavljanjem žilne opornice ali pa kakšnim tretjim načinom zdravljenja, ki ga priporočajo kardiologi. Vsi vemo, da k zdravemu srcu in žilam veliko pripomore zdrav življenjski slog, kar pomeni fizično aktivnost, redna telovadba torej, zraven pa še uživanje zdrave, čim bolj pestre hrane. Nekaj pripomočkov za bolj zdravo srce in ožilje nam ponuja narava. Taka pomoč iz narave prihaja iz lubja obmorskega bora. Učinkovina se imenuje pycnogenol. Veliko raziskav je dokazalo, da pycnogenol pomaga ohranjati zdrave žile in srce. Znanstveniki se z raziskovanjem učinkovine ukvarjajo že več kot 35 let. Do zdaj je bilo narejenih preko 230 raziskav, ki so vse brez izjeme potrdile njeno učinkovitost. Največ težav večine srčno žilnih bolezni izvira iz tega, da žila ne more proizvajati dovolj najbolj pomembnega žilnega mediatorja, dušikovega oksida. Celice žilne stene (imenovane tudi endotelijske celice) namreč nenehno sintetizirajo dušikov oksid, ta se sprošča iz žil in součinkuje s posebnimi receptorji na arterijah, kar povzroči sproščanje in povečevanje svetline žile. To omogoča boljši pretok krvi in uravnava krvni tlak. Dušikov oksid deluje tudi direktno na celice. Posebno učinkovanje na krvne ploščice zmanjša njihovo aktivnost, s tem zmanjša tudi njihovo sposobnost za zlepljenje oziroma tvorbo krvnih strdkov. Pri bolnikih s povišanim tlakom, aterosklerozo, sladkorno boleznijo in tudi s starostjo samo se proizvodnja dušikovega oksida iz endotelijskih celic zmanjšuje. Posledica je krčenje žilnih sten, kar zmanjšuje pretok krvi, povečuje možnost tvorbe strdkov, to pa poveča nevarnost, da pride do tromboze. Pycnogenol učinkuje na endotelijske celice tako, da spet spodbudi proizvodnjo dušikovega oksida. S tem se spet normalizira proces, ki omogoča širjenje žil in preprečevanje tvorbe krvnih strdkov. Znanstveniki so učinek pycnogenola na kapilare ob nohtni korenini gledali pod mikroskopom. Ugotovili so, da dnevno jemanje po 60 mili gramov (v štirih

ÄŒista moÄ? narave

PycnogenolÂŽ

tednih) obÄ?utno razĹĄiri kapilare, kar deluje tudi ves mesec po tem, ko pycnogenola ne uĹživamo veÄ?. Lani so znanstveniki podrobneje raziskovali uÄ?inek pycnogenola na sproĹĄÄ?anje Ĺžilnih sten na mladih, zdravih prostovoljcih. Ugotovili so, da se je pretok krvi po Ĺžilah po dveh tednih jemanja pycnogenola poveÄ?al za 46 odstotkov. Z izboljĹĄanim pretokom krvi, oziroma z razĹĄiritvijo Ĺžil, se je zniĹžal krvni tlak. Tudi to dejstvo so potrdili z raziskavo med bolniki z mejnimi vrednostmi krvnega tlaka, ki ĹĄe niso dobivali zdravil. Po osmih tednih jemanja pycnogenola se je tlak bistveno zmanjĹĄal, kar velja tako za zgornjega kot za spodnjega. V neki drugi raziskavi so ugotavljali uÄ?inek pycnogenola na bolnike, ki za zmanjĹĄevanje tlaka jemljejo zaviralce kalcijevih kanalÄ?kov. Kar 60 odstotkov bolnikov je lahko odmerek zdravila, zaviralca kalcijevih kanalÄ?kov zmanjĹĄalo za polovico. Hipertenzija, ateroskleroza in sladkorna bolezen pripomorejo k vse veÄ?ji poĹĄkodbi Ĺžilnih sten, s tem pa se poveÄ?uje nevarnost tromboze in srÄ?nega infarkta zaradi zlepljenja krvnih ploĹĄÄ?ic v strdek. PoĹĄkodba ima za posledico zmanjĹĄanje proizvodnje duĹĄikovega oksida, kar dodatno poveÄ?a moĹžnosti za tvorbo strdkov. Ko krvne ploĹĄÄ?ice spoznajo, da je Ĺžilna stena poĹĄkodovana, se sproĹži razvoj strdka. Ta lahko Ĺžilo delno ali popolnoma zapre in prepreÄ?i, da bi kri priĹĄla v nekatere dele telesa, odvisno od tega, kje strdek je. To je lahko smrtno nevarno. Kadar so prizadete srÄ?ne arterije (koronarke), predel srca ne dobi kisika, posledica je miokardni infarkt. S poveÄ?anim sproĹĄÄ?anjem duĹĄikovega kisika Pycnogenol bistveno zmanjĹĄa aktivnost krvnih ploĹĄÄ?ic in s tem prepreÄ?uje tvorbo strdkov. Pycnogenol se je posebej izkazal kot uÄ?inkovit pri kadilcih, pri katerih je aktivnost krvnih ploĹĄÄ?ic oziroma trombocitov veÄ?ja kot pri nekadilcih. To so dokazali s posebno raziskavo, pri kateri so kadilcem jemali kri pred in dve uri po tem, ko so zauĹžili pycnogenol. Analiza krvi je pokazala zmanjĹĄano aktivnost trombocitov, izrazito povezano s koliÄ?ino pycnogenola, ki ga je preiskovanec dobil. DrugaÄ?e povedano, veÄ? ko ga je zauĹžil, bolj je bila aktivnost trombocitov za tvorbo strdkov zmanjĹĄana. Poleg tega pa pycnogenol ni podaljĹĄeval Ä?asa krvavenja, kar je znaÄ?ilno za nekatera zdravila proti strjevanju krvi. Uporaba pycnogenola proti tvorbi strdkov je patentirana. PreizkuĹĄali so ga tudi na bolnikih z velikim tveganjem za trombozo. Tudi v tej raziskavi se je izkazal kot uÄ?inkovit. Tri druge raziskave pa so ugotavljale, ali je uÄ?inkovino pycnogenol mogoÄ?e uporabiti tudi za zniĹževanje holesterola. Zdravim mladim prostovoljcem so ĹĄest tednov dajali pycnogenol in po tem Ä?asu ugotovili, da se je raven slabega, LDL holesterola bistveno zniĹžala, medtem ko je bilo dobrega, HDL holesterola veÄ?. Tudi ĹĄtiri tedne pozneje, ko preiskovanci uÄ?inkovine niso veÄ? uĹživali, je raven slabega ostala nizka, raven dobrega pa viĹĄja. Pokazalo se je tudi, da pycnogenol okrepi stene kapilar z uÄ?inkovanjem na kolagen. S tem postanejo stene Ĺžil bolj odporne. ZmanjĹĄana odpornost Ĺžilnih sten je povezana z nastankom edemov, otekanja. Nekaj kliniÄ?nih raziskav je dokazalo, da lahko s pycnogenolom izboljĹĄamo stanje, ki nastane zaradi kroniÄ?nega venskega popĹĄuĹĄÄ?anja. Pycnogenol lahko dobimo tudi pri nas v specializiranih trgovinah in v lekarnah.

PycnogenolÂŽ je najuÄ?inkovitejĹĄi naravni antioksidant, ki nevtralizira neprestano nastajajoÄ?e proste radikale in dovaja novo energijo telesu.

r [NBOKĂ˜B UWFHBOKF [B OBTUBOFL TSÇ OP Ă&#x;JMOJI PCPMFOK r VHPEOP WQMJWB OB PISBOKBOKF GVOLDJPOBMOPTUJ PĂ&#x;JMKB r J[CPMKĂ˜B ĂŞ[JPMPĂ˜LP BLUJWOPTU PSHBOJ[NB r QPWFÇ B EFMPWOP TUPSJMOPTU JO PISBOJ WJUBMOPTU r PLSFQJ OBSBWOP PEQPSOPTU

1SFISBOTLP EPQPMOJMP KF OB WPMKP W MFLBSOBI JO TQFDJBMJ[JSBOJI USHPWJOBI

Ars PharmaeŽ, d.o.o. Železna cesta 14, 1000 Ljubljana T 01 4205 730, F 01 4205 735 www.arspharmae.com

Hujšanje za vztrajne Debelost postaja problem svetovnih razsežnosti. Za človeka, ki se bojuje z odvečnimi kilogrami, pa je to osebni problem, poln grenkobe, jeze nase, pomanjkanja samozavesti, pa spet hlastanja po hrani, slabe vesti. Začaran krog. In vendar je najbolj enostaven in zanesljivo delujoč recept za hujšanje vsem dobro poznan: jesti je treba manj, predvsem manj nekaterih živil, ki poleg debelosti pomenijo nevarnost za zdravje. Kardiologi opozarjajo, da že samo nekaj kilogramov manj pomeni manjšo nevarnost za možgansko kap ali srčni infarkt. Debelost v pasu je, po najnovejših ugotovitvah, najbolj nevarna. Ženske ne bi smele imeti več kot 80 (maksimum je 88, odvisno tudi od višine) centimetrov v pasu, moški pa ne več kot 94 (največ 102 centimetra). Če je obseg pasu večji, poleg tega pa je povečan krvni tlak ali holesterol, zdravniki že govorijo o tako imenovanem metaboličnem sindromu. Ta pa je lahko zanesljiv vzrok za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, če seveda česa ne ukrenemo. Najtežje se odpovemo dobri hrani Hujšanje je za bolnike najtežji problem. Tako pravijo vsi zdravniki, od pulmologov do kardiologov. Celo kajenja se ljudje odvadijo lažje in prej kot pa shujšajo. Ponudba raznih diet je tudi pri nas vse bolj pestra. Nekatere

24 Utrip Srca

izločajo posamezna živila, druge priporočajo samo eno vrsto hrane na dan, tretje spet štejejo glikemični indeks, kalorije, točke, potrebno je tehtanje, pisanje dnevnika… Diete obljubljajo tudi idealno težo v dveh tednih, na primer. Če seveda nekdo namerava shujšati za okrog deset kilogramov, ne pa, če je teh mnogo več. Vse to je nezdravo in neučinkovito. Ljudje se med seboj razlikujemo. Nekateri se bodo bolj redili zaradi mesa, drugi zaradi sladkorja. Koliko ima tukaj besedo naša duševnost, je še neraziskano. Dejstvo pa je, da imajo nekateri raje meso, drugi pa riž in testenine z zelenjavo. Učinkovit način hujšanja je torej ta, da vsak prilagodi jedilnik svojim željam, da pri tem čim manj trpi. In da to postane vsakdanji način prehranjevanja, ne pa dieta. Angležinja Judy Jameson je predstavila tak način, ki ljudem zagotavlja, da bodo počasi shujšali do želene teže.

Zmote o hujšanju Olje brez holesterola ne redi. Ne drži. Olje je tako ali tako brez holesterola, vendar je maščoba in redi. Hrana in pijača z oznako »lahki« ali »lahka« (light, tudi lite) je priporočljiva za hujšanje. Ne drži. Oznaka lahek se navadno nanaša zgolj na eno sestavino (recimo manj sladkorja), medtem ko se na druge ne (sol, maščoba). Rastlinska olja in margarina so za hujšanje boljši kot maslo. Ne drži. Tudi rastlinska olja in margarina so maščobe, teh pa potrebujemo zelo malo. Testenine redijo. Ne drži. Redijo maščobe, ki jih dajemo na testenine (sir, na primer). Če hočeš zares shujšati, ne jej rdečega mesa. Ne drži. Rdeče meso je vir beljakovin. Za človeški organizem je potrebno pojesti nekaj mesa, vendar pa v manjših količinah. Tudi če boste jedli govedino, svinjino ali piščanca, boste shujšali.

Britanci imajo med evropskimi narodi največ zelo debelih ljudi. Temeljna pravila so: hrana, bogata s sestavljenimi ogljikovimi hidrati ni samo nasitna, pač pa odlično pomaga pri izgorevanju maščob. Ali se boste zredili ali ne, ni toliko odvisno od zaužitih kalorij kot od maščob. Enostavna, zmerna, vendar redna telovadba zagotavlja dobro presnovo, ki pomaga pri hujšanju. Hujšanje mora potekati počasi in vztrajno. Najbolj zdravo je izgubljati po pol do enega kilograma na teden. Primerna telesna teža je zagotovilo za to, da ostanemo dolgo zdravi. Živila, ki pomagajo pri izgorevanju maščob Pri izgorevanju maščob bo pomagalo 30 živil, sadja, zelenjave, pa tudi testenin: jabolka, banane, stročnice (vse in v vseh oblikah), črn kruh (najboljši je doma pečen, brez sintetičnih dodatkov), brokoli je zakon, zelje enako, pa tudi cvetača, zelena (stebelna ali gomoljna), citrusi (pomaranče, limone in grenivke ter vse vmes), bučke ali buče vseh vrst, brusnice in borovnice, grozdje, marmelada brez sladkorja in konzervansov, por, zelena solata in radič, melone, gobe, žita in testenine (iz polnovredne moke), hruške, grah, paprike, ananas, krompir, riž, vse vrste rastlin, pri katerih jemo korenine (kolerabica, korenje, peteršilj…), špinača, koruza, paradižnik, celo vaflji in palačinke, če so pripravljeni iz dobre moke in z malo maščobe. Vsa ta živila imajo še eno dobro lastnost: vsebujejo veliko vlaknin, kar pomaga pri presnovi in prebavi. Enostavni in sestavljeni ogljikovi hidrati Mnogo ljudi ne pozna razlike med enostavnimi in sestavljenimi ogljikovimi hidrati. Enostavni so v bonbonih, sladkarijah vseh vrst, predvsem pa v sladkanih pijačah. Vse pijače z okusi in mehurčki imajo dodan sladkor. Sestavljeni ogljikovi hidrati pa so v mnogih živilih, v sadju in zelenjavi, v testeninah, krompirju in rižu. Mesojedci navadno pravijo, da se zredijo prav zaradi sestavljenih ogljikovih hidratov. Tudi mnoge diete slonijo na tej teoriji (Atkins). Druge spet izločajo krompir, češ, da je hrana za prašiče (Montignac). Britanska nutricistka Judy Jameson meni drugače. Vsaj

Sovražnik vitkosti: maščoba

65 odstotkov dnevno zaužite hrane mora biti iz sestavljenih ogljikovih hidratov. Bistveno pri tem je, da tem živilom ne dodajamo maščob oziroma, da jim dodamo zelo malo maščob. Slovenci smo vajeni, da jemo krompir samo v kombinaciji z maščobo: če gre zgolj za kuhan krompir, ga zabelimo, če pečemo mlad krompir, se to dogaja v maščobi, da ne govorimo o pireju, ki je poln maščob, pa o ocvrtem krompirju tudi. Najbolj zdrav bo pečen ali kuhan krompir brez maščob ali samo za sled. Enako velja za vse druge sestavljene ogljikove hidrate. Kitajci in Japonci, na primer, riž preprosto skuhajo. Rezance tudi. In jih ne polivajo z maščobo, pač pa jim dodajo omake z zelo malo maščob in mesa (če sploh), pač pa z obilo zelenjave in sojine omake.

Za zdravje človek potrebuje tudi maščobe. Vendar je dnevna potreba maščob le za čajno žličko olivnega olja, na primer. Znanstveniki so preučevali vzroke, zakaj se nekdo redi, nekdo pa ne, čeprav oba pojesta približno enako. Razlika med debelim in vitkim je v količini zaužite maščobe, v tem, kako je hrana pripravljena. Veliko maščob je tudi v pripravljenih izdelkih: salamah, klobasah, prekajenem mesu, pa seveda v sirih. Če hočemo shujšati, moramo na te jedi kar pozabiti. Da pa ljubiteljem tovrstne hrane ne bo pretežko, naj si sem ter tja privoščijo kakšen »greh«. Polne maščob so tudi nekatere sladice: krofi, baklave, torte vseh vrst. Poleg maščob vsebujejo tudi obilo sladkorja, to pa je najboljše zagotovilo za kopičenje kilogramov. Tudi na te sladice je bolje pozabiti in jih zamenjati s sadjem (brez dodanega sladkorja), lahko tudi s suhim sadjem, le da je treba preveriti, da ni sladkano.

Utrip Srca 25

Največ bolnikov, ki jih sprejmejo v enotah nujnih pomoči, pride tja zaradi atrijske fibrilacije. Tako namreč strokovno imenujemo stanje, ko srčna preddvora utripata kaotično, zmedeno, ne pa v enakomernem in ustaljenem ritmu s spodnjima srčnima votlinama, prekatoma. Posledica je nepravilno in pospešeno bitje srca, kar povzroči, da gre premalo krvi po telesu. Bolnik čuti, kot da mu srce razbija, težko diha, počuti se slabotnega.

26 Utrip Srca

Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna, lahko pripelje do hujših zapletov, ki se včasih tudi usodno končajo. Povzroči lahko nastanek krvnega strdka, s tem pa se poveča nevarnost za kap. Glavna značilnost atrijske fibrilacije je, da srce ne bije dovolj učinkovito, da bi po telesu poganjalo dovolj krvi. To pomeni, da kisik in hrana najpomembnejših organov ne dosežeta v zadostni količini. Krvni tlak se zniža. Večina bolnikov se svoje bolezni ne zaveda. Zdravniki jo odkrijejo naključno pri rednih pregledih. Običajni znaki, ki lahko pomenijo, da gre za atrijsko fibrilacijo, so: nervozno utripanje srca (znano kot palpitacije), bolniki pravijo, da čutijo, da srce bije neenakomerno, občutijo nelagodje, kot sesedanje v prsih; slabotni so, zmedeni, težko dihajo, dostikrat čutijo bolečino v prsih. Najbolj pogost vzrok za atrijsko fibrilacijo je poškodba v srcu, na primer srčnih zaklopk ali »sistema črpanja« krvi, ki je dostikrat posledica dolgotrajnega visokega tlaka. Zgodi pa se, da bolnik z atrijsko fibrilacijo ni imel nobene od omenjenih težav, pa vseeno zboli. Kot možne vzroke za nastanek atrijske fibrilacije medicinska znanost omenja tudi srčne napade, prirojene srčne napake, preveč aktivno delovanje ščitnice ali kakšno drugo neravnovesje v delovanju žlez, uživanje raznih zdravil, tudi kofeina, tobaka in alkohola, sindrom neenakomernega srčnega ritma, emfizem ali kakšna druga bolezen pljuč, srčna operacija, virusna okužba, stres po pljučnici, operaciji ali kakšni drugi bolezni in spalna apneja. Pogosteje zbolijo starejši ljudje, bolniki s srčnimi in drugimi kroničnimi boleznimi, ljudje, ki uživajo preveč alkohola in tisti, ki se jim bolezen pogosteje pojavlja v družini. Približno 20 let medicina ni imela na voljo učinkovitega zdravila za to bolezen. Kardiologi so bolnikom predpisovali zdravila za izboljšanje

srčnega ritma (antiaritmiki), tudi za redčenje krvi, še bolj pogosto pa so bolnikom predpisovali razne posege. Zdravila so morali bolniki jemati do konca življenja. Na žalost pa dostikrat niso bila učinkovita. Med posegi je znana električna konverzija oziroma zaustavitev srca in potem ponovni zagon z električnim impulzom. Včasih ritma tudi na ta način ni mogoče uravnati. Tedaj se zdravniki odločajo za upočasnitev srca, spet s pomočjo zdravil. Tudi takšno zdravljenje ima pomanjkljivosti (učinkovito je le, če bolnik miruje), zato večinoma bolniki potrebujejo še celo vrsto drugih zdravil oziroma kirurške posege. Nedavno pa so bili objavljeni rezultati najnovejše raziskave ATHENA, ki je pokazala odlične rezultate zdravljenja s popolnoma novim zdravilom dronedarone (Multaq). V raziskavi je sodelovalo 4628 bolnikov z atrijsko fibrilacijo po vsem svetu. Znanstveniki so hoteli ugotoviti, ali bo novo zdravilo zmanjšalo število hospitalizacij in smrti kot posledic atrijske fibrilacije. Učinek zdravila so primerjali s placebom. Pokazalo se je, da novo zdravilo zmanjša tako število hospitalizacij kot tudi smrti. Drugače povedano, z jemanjem novega zdravila je manj bolnikov doživelo zaplete, še manj jih je umrlo. To pa pomeni, da ima medicina prvič po dveh desetletjih v rokah učinkovito orožje zoper atrijsko fibrilacijo in zaplete, ki jih povzroča. Med pomembnimi učinki, ki jih je pokazala analiza rezultatov raziskave, so, da se je nevarnost za srčno smrt pri teh bolnikih zmanjšala za 30 odstotkov, nevarnost za smrt zaradi aritmije pa se je zmanjšala za 45 odstotkov. V skupini bolnikov, ki so prejemali dronedarone, se je zmanjšalo število smrti zaradi katerega koli vzroka. Poleg tega se je število bolnikov, ki so morali v bolnišnico, zmanjšalo za 25 odstotkov. Zaradi teh rezultatov strokovnjaki menijo, da so to prelomne ugotovitve in da bodo v bodoče spremenile način zdravljenja atrijske fibrilacije. Najbolj pogosti neželeni stranski učinki novega zdravila so bile prebavne motnje, pri manjšem številu bolnikov kožni izpuščaj in pri še manjšem številu povišana vrednost kreatinina.

Društvo na srcu operiranih Slovenije VABI NA OBNOVITVENO REHABILITACIJO V TERME ŠMARJEŠKE TOPLICE

7 dnevni program ŠOLA ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA POSEBNA PONUDBA ZA ČLANE DRUŠTVA Termin za skupino:

od nedelje, 22. februarja do nedelje, 1. marca 2009

V Termah Šmarješke Toplice smo za vas pripravili poseben program počitnic za srčne bolnike ŠOLA ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA. V prijetnem okolju zdraviliškega parka ter ob ravno prav topli termalni vodi si boste lahko hkrati odpočili ter izboljšali Vašo telesno kondicijo. Že pred zajtrkom se nam boste lahko pridružili na jutranji gimnastiki v telovadnici ali pa v notranjih bazenih. V kasnih popoldanskih urah Vas bomo popeljali tudi na vodene sprehode v prelepo okolico zdravilišča, kjer smo uredili nov sistem nordijskih sprehajalnih poti. Celoten program telesne aktivnosti je skrbno načrtovan in voden. Da pa se boste pri nas počutili kar najbolj varno pa smo v našem zdravilišču zagotovili prisotnost dežurnega zdravnika. Vsebina paketa: • 7 polpenzionov oz. polnih penzionov z varovalnim menijem in namestitvijo v eno in dvoposteljnih sobah hotela Toplice**** ali Šmarjeta**** • pregled pri kardiologu • organizirano telesno vadbo v termalnem bazenu (dvakrat dnevno, jutranjo hidrogimnastiko, vodno aerobiko) in v telovadnici (enkrat dnevno) • sprehode in pohode, prilagojene telesnim zmogljivostim udeležencev (vsak dan dve uri) • dovoljene športne igre (dvakrat tedensko po dve uri) • predavanje s področja dejavnikov tveganja in zdravih življenjskih navad (dve predavanji v tednu) • tečaj priprave zdrave hrane (izbira živil in tehnologija priprave hrane (dve uri v tednu) • hotelska animacija 7-dnevni paket

Hotel Toplice****

Hotel Šmarjeta****

polni penzion v 1/2 sobi

324,81 EUR

358,74 EUR

polpenzion v 1/2 sobi

290,87 EUR

324,81 EUR

polni penzion v 1/1 sobi

363,59 EUR

416,92 EUR

polpenzion v 1/1 sobi

329,65 EUR

387,83 EUR

Možen je tudi 3 –dnevni paket (polpenzion v dvoposteljni sobi): 145,80 EUR (Hotel Toplice), 162,81 EUR (Hotel Šmarjeta). Navedene cene že vključujejo zgornjo mejo vseh popustov (30% popust) , nanje ni možno uveljavljati dodatnih popustov. Cene veljajo na osebo, turistična taksa ni vključena v ceno (1,01 EUR na dan na osebo). Prijave sprejemamo od: 15.1. - 10.2.2009

Predsednik društva: Vladimir Petek 03 734 1310 ali Erika Petek 040 731 784 Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana

PONOVNO V LETU 2009! PRIDRUŽITE SE NAM PRAVOČASNO SE PRIJAVITE IN SI ZAGOTOVITE PROSTOR

+386 (0)7 38 43 400, e-mail: booking.smarjeske@terme-krka.si, www.terme-krka.si

Strupene TRANS maščobe Največ najbolj debelih ljudi na svetu je v ZDA. Vendar pa jih je tudi v Evropi vsak dan več. Celo med Francozi, ki so bili dolgo vzgled vsem drugim, so se začeli rediti. Nič čudnega, če pa so male, domače in simpatične gostilne zamenjali lokali s hitro prehrano, kjer ponujajo jedi s strupenimi trans maščobami. Tekst: Milka Krapež

N

a slovitih Elizejskih poljanah v Parizu najdemo že kar nekaj restavracij iz ameriških verig, kjer si lahko privoščite slovite hamburgerje, ocvrt krompirček in zelo sladke pijače. Ali pa ocvrtega piščanca, ki tudi v Franciji postaja zelo priljubljen. Američani so sprejeli vrsto določil, po katerih mora biti vsa ta hrana natančno označena, koliko maščob ima, koliko sladkorja, ogljikovih hidratov in podobno. Oznake morajo biti »semaforske«, se pravi vidne vsem. Poleg tega posebej zahtevajo, da je označeno, kakšne maščobe vsebuje določeno živilo. Med njimi so nenasičene in nasičene maščobe. Proizvajalec mora zapisati tudi, koliko trans maščob je v neki hrani. Prav trans maščobe, ki sodijo med nasičene, so zdravju najbolj škodljive.

28 Utrip Srca

Na žalost je Evropska komisija, ko je sprejemala pravila o označevanju živil (v veljavi bodo od začetka prihodnjega leta), ravnala bolj ohlapno. Označevanje vsebnosti trans maščob ni potrebno. Ko smo pripravljalce (iz komisariata za zdravje in zaščito potrošnikov) vprašali, zakaj so se tako odločili, so pojasnili, da v Evropi ne uživamo tako veliko trans maščob in se jim zato to ni zdelo potrebno. Pozabili pa so, da v Evropo vse bolj prodirajo ameriški giganti s hitro prehrano in da jih ohlapnejša evropska določila od ameriških k temu samo spodbujajo. Zakaj so trans maščobe škodljive Kaj so torej trans maščobe in zakaj nam tako škodujejo? To so večinoma maščobe,

ki jih izdela človek in ki jih prehrambena industrija ljubi, naše žile in srca pa niti najmanj. V 19. stoletju so kemiki odkrili, da lahko tekoče rastlinsko olje spremenijo v trdno ali poltrdno, če mu dodajo atome vodika. To so naredili tako, da so rastlinskemu olju penasto dodajali plin ob prisotnosti nikljevega katalizatorja. Tega niso počeli iz čiste radovednosti, kaj se bo zgodilo, pač pa zato, ker so hoteli doseči, da se olje ne bi tako hitro pokvarilo. Takšna maščoba je obstojna tudi, če jo večkrat pregreješ. Značilnosti, ki so bile za proizvajalce prehrambenih izdelkov zelo pomembne. Tako so postala hidrogenizirana olja glavna sestavina margarin, industrijsko pečene hrane (peciva), prigrizkov. Ko so bile nasičene maščobe (na primer goveji loj, svinjska mast) obtožene, da povzročajo naraščanje holesterola v krvi, so nekateri največji proizvajalci pripravljene hrane v ZDA (hamburgerjev, ocvrtih piščancev in krofov) te maščobe zamenjali s hidrogeniziranimi rastlinskimi olji. V tistem času se je to zdelo tudi smiselno in zdravo. Uživanje trans maščob (hidrogeniziranih rastlinskih olj) je zelo naraslo. Prej so edine trans maščobe v manjših količinah uživali ljudje, ki so jedli kravje meso in mleko ter mlečne izdelke, ovčetino in jelenje meso. V teh živalih živi bakterija, ki proizvaja male količine trans maščob. Trans maščobe nevarne za srce Leta 1981 je skupina strokovnjakov posumila, da je uživanje trans maščob povezano z nastankom srčne bolezni. Dobrih deset let pozneje (1993) so na slovitem Harvardu naredili raziskavo, da bi odkrili, ali je to res, ali lahko trans maščobe pripeljejo do tega, da človek doživi srčni infarkt. Ugotovili

so, da se nevarnost za infarkt zmanjša za celo tretjino, če samo dva odstotka energije, ki jih človek dobi z uživanjem trans maščob, zamenjamo z bolj zdravimi nenasičenimi maščobami (na primer z olivnim oljem). Sledile so konference in simpoziji znanstvenikov, ki so hoteli še natančnejše dokaze. Toda dejstvo, da trans maščobe škodujejo, je že pritegnilo pozornost javnosti. Nevarnost za zdravje v celoti Kaj je znanosti uspelo dokazati do danes? To, da trans maščobe povišujejo vsebnost slabega (LDL) holesterola v krvi, obenem pa znižuje raven dobrega (HDL) holesterola, ki pomaga odstranjevati slabi holesterol. Poleg tega trans maščobe povečajo nagnjenost k strjevanju krvnih ploščic, se pravi k tvorjenju strdkov, ki so lahko za človeka usodni. In kot da to še ni dovolj, te maščobe spodbujajo vnetne procese in pretirano delovanje imunskega sistema. Vse to je povezano z nastankom bolezni srca in žil, sladkorne in še mnogih drugih kroničnih bolezni. Ameriški znanstveniki so preračunali, da bi z odstranitvijo trans maščob iz njihove hrane preprečili od šest do 19 odstotkov srčnih infarktov in s tem povezanih prezgodnjih smrti. V ZDA zaradi tega vsako leto umre najmanj 1,2 milijona ljudi. Prazne obljube Čeprav so nekatere največje prehrambene verige v ZDA obljubile, da bodo spremenile sestavo maščob v hitro pripravljeni hrani, pa se večinoma to ni zgodilo. Velika porcija ocvrtega krompirčka še vedno vsebuje okrog osem gramov trans maščob. Medtem ko so ZDA svoje državljane zavarovale pred temi škodljivimi maščobami vsaj tako, da so uzakonile obvezno navedbo vsebnosti trans maščob, pa Evropa na široko dovoljuje, da se bodo škodljive maščobe znašle v jedeh, ki jih uživamo Evropejci. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker se v lokalih s hitro prehrano največ prehranjujejo mladi, šolarji, srednješolci, študentje in tudi drugi ljubitelji hitre prehrane. Poleg tega daje ohlapnejša zakonodaja (ki pa bo vseeno bolj restriktivna kot sedanja) več možnosti izdelovalcem margarin, ki jih na tržišču kar mrgoli.

Milijarde predebelih ljudi

Svetovna zdravstvena organizacije je za leto 2005 ugotovila, da je na svetu kar 1,6 milijarde predebelih in okrog 400 milijonov zelo debelih ljudi. Teh podatkov pred 50. leti še niso zbirali, ker tedaj problema debelosti na svetu sploh ni bilo. V Veliki Britaniji so, na primer, leta 1951 ugotovili, da je povprečna mera žensk v pasu okrog 70 centimetrov. Leta 2004 je bila ta mera že 86 centimetrov, kar je po določilih še zdravega obsega pasu ravno še znotraj »normalnega«. Zdravniki priporočajo, da obseg pasu ne bi smel presegati 88 centimetrov pri ženskah (pri moških 102 centimetra). Najbolj zaskrbljujoče pa so številke, ki zadevajo otroke: leta 2005 je bilo na svetu več kot 20 milijonov predebelih otrok, mlajših od pet let. Povečevanje števila debelih ljudi pomeni več zelo bolnih ljudi. To so bolniki, ki so mladi in ki bodo z leti zaradi mnogih kroničnih bolezni potrebovali drago zdravstveno nego.

Utrip Srca 29

Petdnevna zdravstvena delavnica v Portorožu od 2. do 6. aprila 2008 in 14. redni občni zbor društva dne 5. aprila 2008 Prvi dan: sreda 2. april Z avtobusom smo se odpeljali iz Celja v jutranji uri proti Ljubljani kjer so se nam spotoma pridružili ostali člani iz drugih delov Slovenije. Prvi daljši postanek smo imeli na Lomu, kjer smo se prijateljsko pozdravili. Zaužili smo manjši obrok, popili kozarček dobrega vinca nekateri še kavico in nadaljevali proti Kopru. Ob naslednjem postanku v prodajalni Vino Koper, smo si ogledali njihov asortima vin in ga kupili za seboj. Kosilo nas je čakalo v restavraciji Emonec, kavica pa v lokalčku poleg restavracij. Po vseh teh opravilih smo se odpeljali v Portorož, kjer so nas s koktejlom pričakovali v hotelu Riviera. Po namestitvi v hotelskih sobah in kratkem počitku nas je ob 19.00 uri čakala samopostrežna večerja . Ob večerji seveda malo klepeta, izmenjava mnenj o počutju in ostalem. Drugi dan: četrtek 3. april

30 Utrip Srca

Po zajtrku ob 10.00 uri je sledilo predavanje gospe Sanje Lončar na temo »Kako na naraven način krepimo imunski sistem«. Mogoče bi vas samo malo spomnil na njene besede in podal nekaj njenih povzetkov: -Kaj je imunski sistem? -Kako deluje imunski sistem? -Kaj slabi imunski sistem? ( porušeno naravno ravnovesje, pomanjkanje dobre volje, smeha, pozitivne družbe, preobremenjenost telesa, pomanjkanje vitaminov, encimov, izguba ritma, premalo počitka, itd.). -Kaj uničuje našo obrambo? ( slabe maščobe, sladkor, premalo vode -Način priprave hrane (ne priporoča se homogenizirano mleko, priprave hrane v mikrovalovni pečici, najbolje na plinu, itd.). Veliko je bilo povedanega o ameriškem slamniku. Vsebuje polisaharide, vitamine

C,E,A. Pripravimo ga lahko kot čaj, pridobimo tinkturo in ga uživamo po kapljicah ali ga namočimo v alkohol. Priporočila je uživanje zdravilnih zelišč, vendar jih moramo dobro poznati in vedeti kje so bila nabrana Aloe vera (gojena brez kemije, hladno stiskana, sveža predelana v šestih urah. Alge (uravnavajo naravni imunski sistem, preprečujejo vnetja, vnetja sklepov, je antidepresiv, priporoča se pri menopavzi itd.). Vitamin C ( samo naraven, limone, jabolka, zelje, karibska češnja-acerola). Cink (nadzoruje učinkovit potek dogajanj v telesu, pira bučna semena). Kalcijevi preparati ( kopriva, jajčna lupina, koralni kalcij). Železo (povečuje odpornost, preprečuje utrujenost,slabokrvnost – olja pšeničnih kalčkov, oreščki kot hrana , priporoča se goveje ledvice, svinjska jetra, srce, breskve, lešniki, črna čokolada 70% beluši, makaroni

proizvajalca SVIT, KANT, sol iz črnega morja…) Predavanje je bilo zelo zanimivo z veliko vprašanj, mnenj, priporočil in medsebojnih izmenjav. Zaključek predavanja je bil ob 12.00 uri. Popoldan smo bili prosti in vsak je lahko čas porabil za svoje aktivnost: kopanje v bazenih z morsko vodo, podvodno masažo, nekateri so šli na sprehod ali počitek. Ob 17.00 uri je sledilo predavanje firme Solvey Pharmaceuticals o novem zdravilu Omacor pri nas. Zdravilo nam je predstavil prim. dr. Matija Cevc. Pomen tega zdravila je, da vpliva na trigliceride ne pa toliko na slabi holesterol. Zdravilo je možno dobiti le na beli recept in ga je potrebno plačati. Po predavanju smo odšli na večerjo in potrebni počitek. Tretji dan: petek 4. april Ob 10.00 uri predstavitev in delovanje ustanove CINDI SLO. Predavala je dir. ga. Jožica Mavčec Zakotnik dr.med. CINDI je svetovna zdravstvena organizacija in se ukvarja predvsem z množičnimi boleznimi. Delo poteka predvsem na preventivi 50 % in kurativi 50%. Ugotovljeno je , da so žilne bolezni v upadanju, bolezni raka pa v porastu. Izvajal se bo presajalni test imenovan »SVIT« danke in debelega črevesja. Po pošti bomo dobili navodila in pripomočke za odvzem vzorcev. Program se bo pričel izvajati konec aprila in bo zajel populacijo od 50 do 75 let starosti. Dejavnosti CINDI se organizirano izvajajo po zdravstvenih domovih z različnimi dejavnostmi oz. programi. Naj naštejem le nekaj teh: zdravo prehranjevanje, razne aktivnosti, fizični testi, nujnost gibanja, predvsem hoja, zaradi spodbujanja mišične mase, predvsem se spodbuja nordijska hoja, kjer spodbujaš vse mišice. Predavanje je bilo zelo zanimivo z veliko vprašanji, predlog in možnostmi vključevanja teh dejavnosti v program našega društva. Po zaključku predavanja smo zopet imeli čas za svoje aktivnosti, bazen, hojo ali počitek. Ob 17.00 uri smo imeli predstavitev oz. fizični

prikaz prve pomoči v primeru srčnega zastoja. Predaval nam je dr. Aleš Pleskovič. Povedal nam je, kakšni so predhodni znaki pri srčni kapi. Ti so: prsna bolečina, tiščoča, topa, pekoča, žgoča bolečina. Bolniku se da nitroglicerin, aspirin 500 in pokliče številko 113 ali 112. Če je bolnik nezavesten, kar moramo ugotoviti in sicer tako, da ga za ramena stresemo, poslušamo če še diha in če ne, pričnemo z oživljanjem. To poteka tako, da se s stegnjenimi rokami opremo na njegov prsni koš, 30 krat močno pritisnemo in nato 2 krat vdihnemo v njegova usta, usta na usta; možnost je prikriti usta z redko tkanino. Če prične kašljati oz. dihati ga obrnemo na bok. Z oživljanjem je potrebno nadaljevati do prihoda reševalcev. Praktični prikaz smo lahko izvajali na plastični lutki. Po predavanju je sledila večerja in počitek. Četrti dan: sobota 5. april Ob 10.00 uri se je pričel redni letni občni zbor Društva na srcu operiranih. Po izvolitvah v vse organe delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, določitev zapisnikarja smo pričeli z uvodnim kulturnim programom učencev glasbene šole iz Pirana. Kulturni program je nadaljevala gospa Eva Seme z recitacijo pesmi dr. Franceta Prešerna, nadaljevala Ivanka Stepan s svojim venčkom pesmi, katero je napisala in recitirala v ta namen. Pesmico nam je zapela tudi mala

vnukinja našega predsednika. V nadaljevanju občnega zbora nam je predsednik društva g. Petek Vlado predstavil delovanje društva v preteklem letu in še enkrat nas spomnil na zanimive obletnice kot je bila 20 letnica društva , 30 letnica prve dilatacije koronarne arterije in 40 letnica prve operacije na koronarnem ožilju .Predstavil nam je smernice in delo društva za leto 2008. Članom društva je bilo podano finančno poročilo društva za leto 2007 in finančni plan društva za leto 2008. Po zaključku občnega zbora smo imeli manjšo zakusko na terasi hotela, se poveselili medsebojno pogovorili in izrekli kakšno šalo za boljše počutje. Do večerje nam je ostalo še dovolj časa za plavanje v bazenu, hojo in počitek. Peti dan: nedelja 6. april Vse enkrat mine in prišel je dan slovesa. Po zajtrku smo morali do 11.00 ure zapustiti sobe in do prihoda avtobusa je ostal le čas za kakšno kavico ali sladoled, stiski rok in objemov z željami po zdravju in da se kmalu zopet vidimo. Delavnica je minila v prijetnem in prijateljskem razpoloženju. Vreme nam je bilo še kar naklonjeno, brez padavin, malo oblačnosti ter tudi malo sonca. Petdnevne delavnice in občnega zbora se je udeležilo 56 članov društva. Branko Noč

Utrip Srca 31

Tudi tako je lepo Portorož. Poučni dnevi delavnice so bili za nami in bilo je lepo, sončno sobotno popoldne. Gremo. Na sprehod. Mimogrede smo bili »za« trije pari. Veselo smo maširali ob obali do marine in nato mimo kampa navkreber in že se nam je odprl čudovit razgled, desno na Portorož in naselja nad njim, levo smo malo zavistno opazovali bogato in lepo izdelane vile. Proti vrhu, kot sta nam obljubila Marjan in Mari, smo prišli do Forma Vive s prečudovito oblikovanimi kamni. Povsod so bili, levo desno in tudi pred nami. Veliki in lepi. Kar nismo si mogli načuditi. Posebno jaz in Brane, ki do sedaj še nisva vedela za to znamenitost. Tudi Malka in Milan sta si jih do sedaj ogledala le manjši del. In glej ga zlomka , rumeno sončece se je skrilo za oblake, in nas pametnjakoviče, ki smo bili kar v kratkih rokavih, je pričelo rahlo zebsti. Precej istih misli smo se začeli ozirati okoli, saj se ve za čim. Nekaj toplega bi popili seveda. Ker smo se že tako namenili na drugo stran griča, kjer so soline, je naš sopotnik Marjan kmalu našel ob vznožju ob Sečoveljskih solinah prijetno gostišče. Na videz seveda. Nič niso bili prijazni,

32 Utrip Srca

nič ustrežljivi. Za njih je morda res bil čas kosila, mi pa žejni. Vsedli smo se za lepo mizo, na lepo klop, blizu šanka. Na vidno mesto. Pa nismo bili vidni. Nekaj natakarjev je švigalo mimo s pladnji hrane in pijače. Za nas pa nič. Naši vrli fantje so bili že nestrpni in so drug za drugim prosili mimo leteče postreščke za kako pijačo. Prvi je odgovoril da streže samo hrano in pokazal na drugega. In glej ga šmenta tudi ta je stregel samo hrano. Tako tudi tretji. Žeja je huda reč in Marjan je odšel do šanka za katerim je mlada »natakarica« brisala kozarce, za njim še Brane. Pa jo njuna šarmantnost ni omehčala , da bi kaj postregla. Ostali žalujoči smo tudi vstali in odkorakali v lepo naravo. Dobra volja nas vseeno ni pustila na cedilu. Šli smo na osvajanje bifeja v kampu in ob kampu. Med potjo je na travniku ob stezi nekaj fantov kurilo roštilj in pilo pivo. Pošalili smo se če jim kaj hodi odveč. Zasmejali so se, hitro pobrali vsak svoje pivo in se nam hudomušno nasmihali. Tudi v kampu so se iz zaprtih bifejev le hudomušno nasmihali, seveda, če je bil sploh kdo notri. Še vedno dobre volje smo odšli proti Portorožu in tam navalili na večjo gostilno. Večina miz je bila zasedena, ne pa vse. Napotim se proti večji

mizi, ki ni bila servirana za hrano. Tedaj pa mi zastane korak. Naši vljudni fantje so natakarja lepo vprašali , če lahko kaj popijemo. Odgovor je bil –NE !! Je čas kosila. Ob 16,00 uri. Pika.!! Par minut naprej majhen lokalček. Natakar sam samcat strmi v televizor in gleda šport. Mi noter. Juuhuhu.! Poskoči, ponudi mizo, čez nekaj trenutkov je bila kavica kuhana. Že prej dobre volje se kar glasno in veselo smejemo, natakar nas bodri, veseli ga, da smo veseli. Vesel je tudi on. Dobra kavica, jegermajster lepo zelen in tako dober, da smo že kmalu veselo prepevali. Z dovoljenjem seveda, naša Malka zna tudi lepo zavriskati. Bili smo sami v lokalu. Pa ne dolgo. Prišlo je še nekaj prijateljev iz društva, Jožica, Mirko, Vanda in Vinko. Bilo je veselo, polno smeha in petja. Kasneje ob odhodu smo ugotovili, zakaj je natakar še dodatno včasih hodil okoli naše mize. Naš Vinko namreč rad govori, zato smo ga večkrat kaj vprašali. Natakar se je na koncu predstavil, da je tudi on Vinko. Povabil nas je, da še pridemo in zapojemo, ker smo vesela družba. Bil je že čas večerje in odšli smo veselo proti hotelu. Zeblo pa nas ni več! Cvetka Mandelj

Zlata poroka dolgoletnih članov društva zakoncev Rebernik V soboto sta se s slovesnostjo v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah zakonca Amalija in Ivan Rebernik iz Šenčurja zahvalila za pet desetletij lepega skupnega življenja. (Gorenjski glas - četrtek, 15. maj 2008 | Avtor: Marjana Ahačič, Foto: Anka Bulovec) Brezje - »Prav takšen šopek kot danes sem imela na poroki pred petdesetimi leti v Šenčurju,« je v soboto pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah z žarečimi očmi pogledala prelep poročni šopek iz belih nageljnov Amalija Rebernik. »Tudi obleka je bila takrat temna, ampak drugega ... pa ni mogoče primerjati.« Komaj šestnajst let je imela Amalija Muren, ko je takrat dvajsetletnemu Ivanu Reberniku leta 1953 rodila sina Žanka – Janeza. A poroka je morala zaradi Ivanovega služenja vojaščine počakati še dolgih pet let – do 10. maja 1958, ko so v troje začeli novo skupno pot. Ni jim bilo lahko, a tisto najpomembnejše so vedno imeli, pravi Amalija: zdravje in pridne otroke – sinu sta se namreč kasneje pridružili še dve hčeri. Kot je povedala hči Marijana, sta starša še vedno zelo aktivna. Za vsakodnevne sprehode v naravo jih motivira hišni ljubljenec, nemški ovčar, sicer pa še vedno delata in ustvarjata v svojem podjetju. »Oče, ki je kot orodjar dolga leta delal v Puškarni Kranj in v

Iskri, ne more mirovati, mama pa ga spremlja in podpira pri njegovem delu – ne le moralno temveč čisto zares kot najbolj pridna in vdana sodelavka. Njej orodjarsko področje ni domače, saj je delala kot prešivalka v Planiki, kasneje pa je bila tajnica na osnovni šoli v Šenčurju, a jo je prav prijetno videti za »knakarjem« ali »štanco«.« Sicer pa sta zakonca Rebernik vključena v številna društva in organizacije v domačem kraju in okolici. Ob tako aktivnem življenju ni čudno, da so se otroci odločili, da jima teden dni pred okroglo obletnico poroke pripravijo še dekliščino in fantovščino, ki je pred petdesetimi leti seveda nista imela. Udeležili so se je vsi trije otroci z družinami – zdaj imata že šest vnukov in enega, še ne dveletnega pravnuka Karla – pa drugi sorodniki in prijatelji. »Presenečenje je bilo popolno,« pripovedujeta. »Čisto nič nisva vedela, kaj nama pripravljajo ... !« Pravzaprav slovesnost na Brezjah, ki ji je sledilo družinsko kosilo na Bledu, obisk

Blejskega otoka in celo poročno potovanje v Portorož, ni bila obnovitev poročne zaobljube. »Veste, midva sva si to, da bova za vse življenje ostala skupaj v dobrem in v slabem, v zdravju in bolezni, obljubila že pred petdesetimi leti – in tega sva se vedno držala. Tole danes je le čudovita zahvala za 50 lepih skupnih let, za pridne otroke in za zdravje, ki nama še vedno dobro služi,« je s posebno prijaznostjo in odločnostjo obenem v soboto, natančno pet desetletij po poroki, dodal Ivan Rebernik.

Presaditev srca

Novo v zbirki V skrbi za vaše zdravje V zbirki “V skrbi za vaše zdravje”, je izšla nova knjižica z naslovom Presaditev srca. Pripravili so jo sodelavci Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacijo srca na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Izdala jo je Krka, ki bo tudi poskrbela, da bo knjižica prišla k družinskim zdravnikom, kjer bo na voljo končnim uporabnikom. Knjižico v celoti najdete tudi na spletni strani www.krka. si. Zelo pomembno je, da bolnik o svoji bolezni, dogajanju pred presaditvijo, operaciji in okrevanju po njej, predvsem pa o življenju s presajenim srcem dobi čim več podatkov. Informiranost bolnikov je namreč eden od ključnih elementov, ki zagotavlja končni uspeh

presaditve. Pri tem izčrpno pomaga tudi ta knjižica. Avtorji skušajo odgovoriti na ključna vprašanja o presaditvi srca – kako je prišlo do takega stanja, kaj storiti in kako naprej. Strnjeno podajajo glavne odgovore na številna vprašanja in skrbi bolnikov, ki so na čakalni listi za presaditev srca ali pa jim je kardiolog presaditev predstavil kot eno od možnosti nadaljnjega zdravljenja njihove bolezni. Posameznik se ob soočanju z dejstvom, da mu bodo presadili srce, sprašuje o marsičem. Morda ga najbolj obremenjuje prav občutek, da ne more nič storiti, da lahko le nemočno čaka. Vendar ni povsem tako, saj lahko med pripravo na presaditev srca naredi veliko.

Pomemben je pozitiven pristop k problemu, poskrbeti je treba tudi za pravilno prehrano, gibanje, uravnavanje dejavnikov tveganja in jemanje zdravil. Vsekakor mora posameznik sodelovati z medicinsko ekipo, ki ga spremlja do presaditve srca in po njej. Seveda je dobro čim več vedeti o boleznih srca in žilja, predvsem o dejavnikih tveganja, kajti bolezen je pomembno preprečevati, najbolje že v mladosti. V zgodnji fazi bolezni pa si je treba prizadevati, da življenje kljub temu še naprej ostaja kakovostno. Več o boleznih srca in žilja najdete tudi v številnih preostalih knjižicah iz zbirke, “V skrbi za vaše zdravje”.

Utrip Srca 33

Beseda bralcev Vtisi Dr. D. Florjančiča iz ekskurzije Spoštovani in cenjeni gospod predsednik Vladimir Petek. Minilo je nekaj dni od našega skupnega druženja, obiska tovarne Krka in zakasnelega Martinovanja. Celoten program je bil odlično organiziran in na visokem nivoju. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vam in vašim sodelavcem, ki so nam omogočili ogled tovarne Krka, kjer smo videli odlično predstavitev o tem, kako podjetje deluje, nasvete v zvezi z našim zdravjem in ogled proizvodnje zdravil z popolno logistiko. V nadaljevanju je bil zanimiv kratek obisk Kartuzije Pleterje, kateremu je sledilo pestro Martinovanje v prijetni družbi. Z ženo sva bila prvič na takšnem druženju, ki je bogat po tradiciji in duhu in, ki dokazije koristnost takšnih dogodkov. Naše počutje ni odvisno samo od naših zdravnikov in kirurgov, ki nam sicer uspešno “popravljajo” srčne napake, temveč tudi od takšnih prijetnih družabnih dogodkov, kateri bistveno pripomorejo k dobremu stanju duha in delovanju srca. Prepričana sva, da je delovanje vašega društva velik prispevek pri zdravljenju srčnih bolnikov. Čestitava vam! Tudi v prihodnje bova spremljala vaše delovanje društva, kolikor nama bo čas dopuščal in se z veseljem udeležila podobnih ekskurzij. Vam in vaši družini želim vesele praznike, ter zdravja in uspeha polno novo leto 2009. Lep pozdrav iz sončne Gorenjske. Dr. D. Florjančič, Zurich - Švica

Od srca do srca Tridesetega oktobra 2008 smo se v okviru Društva na srcu operiranih Slovenije udeležili posebnega profesorskega predavanja, ki je bil namenjen laični publiki v Veliki dvorani nove medicinske fakultete v Ljubljani. “Da postaneš in ostaneš dober zdravnik, je potrebno veliko truda” je na predavanju razlagala prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Dogodke iz preteklosti je dovolj dobro opisala, saj je čas zavrtela za več kot petindvajset let nazaj, kajti takrat šibka in edina ponudba v Kliničnem centru v Ljubljani še zdaleč ni bila kos, da pride pacient do varne in kakovostne operacije na srcu. “Z edinstvenim druženjem in

34 Utrip Srca

srce@drustvo-nsos.si

prijateljevanjem, z roko v roki, od srca do srca smo dosegli izjemno dobre rezultate, predvsem pa smisel življenja” je poudarila. Prof. dr. Ruda Zorc je na velikem platnu ponazorila dogodke s slikami in osvežila spomine skozi čas. Prof. dr. Josip Turk je v svojem govoru izrazil posebno priznanje profesorjem, zlasti takratni mladi asistentki Metki, sedaj prof. dr. Metki Zorc in Slovenki leta, ki je z določenimi izkušnjami in prakso iz tujine dala pobudo za postavitev še enega operativnega centra v Sloveniji. Pot je bila dolga in zapletena za dosego cilja. “Nizka smrtnost po operativnih posegih nas uvršča med najboljše centre v Evropi” je poudaril. Po predavanju smo se skupno poveselili v avli Medicinske fakultete ter ob dobri kapljici in prigrizku izmenjali mnenja. Počutili smo se krasno. Veliko smo se pogovarjali in bili hvaležni vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in dosegu ciljev. Predavanje je bilo slikovito darilo od srca do srca še dolgo potem, ko smo se razšli. Ivana Dješnić, Celje

Predavanje prof. dr. Metke Zorc in prof. dr. Rude Zorc - Pleskovič za člane društva na srcu operiranih Slovenije dne 30. oktobra 2008 S prisrčnim dopisom prof. dr. Metke Zorc predsedniku Društva na srcu operiranih Slovenije Vladimirju Petku so bili vsi člani vabljeni na posebno predavanje in druženje v veliko predavalnico Medicinske fakultete v Ljubljani. Ugibali smo, kakšna bo vsebina in katere predavatelje bomo pozdravili. Prijetno smo bili presenečeni, ko sta se za predavateljskim pultom pojavili sestri Zorc - obe ugledni zdravnici in profesorici Društva na srcu operiranih Slovenije Vabilu so se poleg članov društva odzvali številni vabljeni gostje iz medicinskih krogov in iz drugih sorodnih strok, njuni sorodniki, prijatelji in drugi. Posebnega pozdrava je bila deležna njuna mama. Prof. dr. Ruda Zorc - Pleskovič se je osredotočila na svoje delo in raziskave na področju histologije v onkologiji ter kasneje v

kardiologiji, kjer je sodelovala s svojo sestro Metko. Prof. dr. Metka Zorc je prikazala svoje strokovno in organizacijsko delo v kardiologiji, še posebej pri ustanovitvi in delovanju Centra Medicor v Izoli, ki ga vodi in ki bo prihodnje leto praznoval deseto obletnico ustanovitve. Pri ustanovitvi in delovanju Medicorja ima Društvo na srcu operiranih Slovenije pomembno vlogo, za kar se je dr. Metka Zorc ob tej priložnosti zahvalila predsedniku Vladimirju Petku in njegovim sodelavcem. Ob koncu vseh predavanj so številni ugledni gostje čestitali sestrama Zorc za njuno izjemno uspešno delo, izmenjana so bila darila in cvetje, kar je še popestrilo že tako prisrčno srečanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Predavateljici sta se nato še enkrat zahvalili za sodelovanje vsem, ki so jima pomagali pri njuni uspešni strokovni poti. Pri tem je imelo veliko vlogo tudi njuno ožje in širše sorodstvo, kjer sta imeli pomembno podporo. Po predavanju se je ob prigrizku nadaljevala živahna razprava s predavateljicama, gosti in seveda medsebojno med člani društva. Predsednik Vladimir Petek je ob koncu še omenil dve letošnji akciji Društva in sceri obisk tovarne Krka zdravil v Novem Mestu in decembra zdarvstveno delavnico v Portorožu s strokovnim programom. Janko in Mira Križnik

Praznovanje dneva srca s kostanjevim piknikom Svetovno združenje za zdravo srce je zadnjo nedeljo v mesecu septembru (letos je bil to 28. september) razglasilo za dan srca. V ta namen so po vsem svetu potekala razna predavanja in simpoziji z namenom čimbolj osvestiti prebivalstvo k čuvanju zdravja srca, predvsem pa na srcu bolnim podaljšati življenjsko dobo in jim omogočiti prijetnejše počutje. Naše društvo: DRUŠTVO NA SRCU OPRIRANIH SLOVENIJE je prvenstveno usmerjeno k tem cilju, zato je s pomočjo prof. dr .Metke Zorc in Milke Krapež na dan 27. september organiziralo srečanje in predavanje z temo: » Ali se zavedaš kolikšno je tvoje tveganje .« Medtem, ko v razvitejših deželah Evrope v zadnjem času upada število na novo obolelih na srcu, je pri nas še vedno v porastu, zato je med dejavnostmi našega

društva pomembno tudi prepričevanje ljudi, da varujejo svoje zdravje. Na srečanju v predavalnici Medicinske fakultete v Ljubljani je prisotne najprej pozdravil presednik Društva na srcu operiranih Slovenije Vladimir Petek in nato še predsednik Kardiološkega društva prof. dr. Miran Kenda, nato so sledila predavanja splošnih zdravnikov in kardiologov, kot sledi: Dr. Nena KopčaverGuček, specialistka družinske medicine s temo o dejavnostih tveganja, dr. Gričar o pomenu rednega jemanja zdravil, o poteku srčnih operacij je predavala prof. dr. Metka Zorc, gospa Milka Krapež pa je prisotne seznanil s pravicami bolnikov pri nas in v nekaterih drugih deželah Evrope. G. Vladimir Petek je imel obsežnejši govor ob svetovnem dnevnu omenil in v njem omenil pomembnost delovanja civilne družbe (raznih društev in ustanov) s ciljem osveščanja prebivalstva. Po končanem predavanju je sledila kratka pogostitev v preddverju Medicinske

fakultete, nato pa obisk kostanjevega piknika z zabavo, ki so jo pripravili člani pododbora Ljubljanske regije v Lovski koči nad Horjulom. Naš prihod je pozdravila čreda bikcev, ki je ves čas radovedno molila glave čez ograjo proti naši terasi. Zahvaljujoč se darežljivosti donatorjev in prispevkov nekaterih članov – organizatorjev piknika ter vloženem trudu, so bili stoški za naše Društvo NSOS

za ta piknik le simbolični. Vabljeni so bili vsi člani Društva na srcu operiranih Slovenije. Udeležba je bila razveseljiva, poleg 51 članov Štajerske regije, je bilo prisotnih še 48 članov Ljubljanske in Gorenjske regije. Kljub nekoliko oblačnemu nebu in občasnem vetru, je bilo vzdušje enkratno, le kako nebi bilo ob okusnem divjačinskem golažu, pečenem kostanju in dobrem cvičku. Najbolj zagreti so se tudi zavrteli ob zvokih harmonikarjev, ki so kar tekmovali, kateri bo urezal boljšo vižo. Po izjavah prisotnih sta praznovanje in piknik izpadla zelo uspešno. Škoda, da je bila notranjost lovske koče malo pretesna za takšno število gostov in so se morali nekateri zadovoljiti za mizami v pokriti verandi koče, v glavnem se tudi ti člani niso posebno

pritoževali saj sta jih grela kar dva ognjišča, na katerih se je kar dolgo v večer pekel slastni kostanj, kljub količini 30 kg bi ga na kraju skoraj primanjkovalo. Po zanimivem predavanju se takšna sprostitev še kako prileže, kar bi kazalo še kdaj ponoviti. Ker se je vse skupaj zavleklo dokaj v noč, smo se dobre volje z željo, da še kdaj tako, poslovili. Miroslav Lesjak, Ljubljana

Spomini polepšajo praznike December je mesec luči in prazničnega pričakovanja. Čas teče hitreje, kot si želimo priznati. Predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije je organiziral šest-dnevno zdravstveno delavnico v Portorožu. Hitro je zbral “svojo čredo”, saj je dobro vedel, da zdravja ni nikoli preveč in je zelo potrebno za vsakodnevno življenje. Iz Celja je odpeljal avtobus okrog devete zjutraj, v torek 2. decembra 2008. V Ljubljani se nam je pridružilo še nekaj udeležencev. Vožnja na relaciji Celje - Ljubljana - Koper Portorož s postankom na Lomu, kjer se nam je prileglo okrepčilo iz prtljažnika. Nadaljevali smo pot v pražarno Emonec v Kopru, kupili dobro kavo, zaužili kapučino in sladice. Nato smo se odpeljali v Portorož, kjer nas je čakal aperitiv in namestitev v hotelu Riviera. Po namestitvi smo že pred večerom čofotali v hotelskem bazenu. Naslednji dan smo se po deseti uri udeležili običajne hoje pod vodstvom hotelske animatorke. Sprehodili smo se do Pirana in nazaj. Za spodbuden začetek zdravtvene delavnice smo se ob 16,30 uri udeležili predavanja na temo “Notranji mir”. Univ. profesor dr. Andrej Fištravec je večer popestril z izčrpnim predavanjem. Bili smo pozorni, odprti za novo nepričakovano in tudi bolj srečni. V pičlih petih minutah po predavanju, se je ozračje v skupini povsem spremenilo, se očistilo in odprlo vrsto vprašanj. Razcvetelo se je najboljše v nas. Spoznali smo, da so okrog nas ljudje, ki lahko z izkušnjami in občutki obogatijo naša življenja. resda smo bili veseli, ko smo si delili svoje radostne trenutke. Nekateri so se pretvarjali in se ves čas samo

Utrip Srca 35

Beseda bralcev smehljali. Nekateri so opisovali svoje stiske. Zdelo se nam je, da je vse skupaj minilo prehitro. Pomislili smo na leto, ki je pravkar minilo. Naravno je, da smo bili iskreni in sočutni drug z drugim. Osvobojeni balasta smo se počutili lažji, ko smo legli k počitku. Naslednji dan, v četrtek, smo se takoj po zajtrku udeležili Nordijske hoje. Bili smo srečni in zadovoljni, ker nam gre dobro. Inštruktor Franjo Luc nas je opremil s palicami za Nordijsko hojo. V petek smo plavali v hotelskem bazenu že pred zajtrkom. Po zajtrku smo se sprehajali po Portorožu. “Ja, čudeži se dogajajo”, smo modrovali. In

36 Utrip Srca

srce@drustvo-nsos.si čudež je tudi bil, da smo po toliko letih spet lahko sedeli v obnovljenem hotelu Palace v Portorožu. Ob kavici smo se pogovarjali: “Sedanjost je vse, kar v resnici imamo in kar v resnici smo” Preteklost je naša dediščina. Prihodnost je še vedno naša pravljica. K sreči nas je s kavico postregel prijazen, lep in mil natakar in nam v hotelu pokazal dovolj vsega lepega. Na koncu še cena ni bila preveč zasoljena. Ob 17. uri smo prisluhnili predavanju na temo Angina Pektoris in zdravljenje z nitroglicerini.

Zaradi novosti, ki jih vseskozi pripravlja za nas dr. Janez Tasič, mu še naprej radi prisluhnemo, da smo lažje kos vsakdanjemu življenju. Za užitke v hotelu Riviera je poskrbelo prijazno osebje. Za pripravo okusnih jedi so bili zadolženi kuharji vešči kuhe in peke. odlikuje jih marsikatera kuharska mojstrovina, ki jo priznavajo strokovnjaki in tudi najbolj kritični gurmani. Cena polpenziona ni bila preveč zasoljena. Kak drobec božjega je še vedno ostal v naših žepih. V soboto, 6. decembra, nas je takoj po zajtrku v hotelski sobi čakalo dragoceno darilo za izbrance. Čokoladni miklavž nas ni pozabil in se je sladko smejal v polni moči na mizi. Popoldne smo se preimerno uredili, seveda v skladu z našimi možnostmi in letom primerno. Ob 17. uri smo se odpravli v veliko kongresno dvorano hotela Slovenija. Povabljen smo bili na Medicor simpozij. Pozdrav in uvodne besede je podala prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Večkrat je poudarila: “Življenje z ljubeznijo” nam je položil na srce naš veliki vzornik dr. Rene Favaloro. V programu simpozija so sodelovali znani domači in tuji strokovnjaki. Predstavili so svetlo pot prihodnosti, nove metode diagnostike in zdravljenja koronarnega ožilja. Simpozij se je nadaljeval ob slavnostni večerji. Večerni dogodki so imeli svoj čar. Ob plesni glasbi smo zdržali dolgo v noč. V nedeljo smo se že zjutraj poslovili od hotelskega bazena. Odhod proti domu je bil ob 11.uri. V avtobusu smo si privoščili kar nekaj šal, ki niso bile preveč mastne. Predsednik društva Vladimir Petek je bil zadovoljen z nami. “Srečen sem, da je zdravstvena delavnica v celoti uspela” je dejal in nam zaželel - Srečno 2009! Ivana Dješnić, Celje

Zdravstvena delavnica v Termah Šmarješke Toplice Naše društvo je za svoje člane, na srcu operiranih, prvič organiziralo sedem dnevno bivanje v termah Šmarješke Toplice pod nazivom ŠOLA ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA. Za tedensko bivanje nam je bil predstavljen posebni program zdravega načina življenja s poglavji telesne aktivnosti, izobraževalni program, program razvedrilnih in kulturnih prireditev, predstavitev in ogled krajevnih znamenitosti. Program telesnih aktivnosti je bil namenjen vzdrževanju in izboljšanju telesne kondicije. Vseboval je jutranje vaje v telovadnici, vadbe v termalnem bazenu (hidrogimnastika in vodna aerobika), sprehode in pohode, individualne fizioterapije. Navedene aktivnosti so bile skrbno

načrtovane in strokovno vodene s posebnim poudarkom na telesni pripravljenosti in zmogljivosti posameznikov. Številni člani naše skupine so bili navdušeni

nad telesno vadbo v termalnem bazenu, kjer so se udobno počutili in se razvajali z jutranjo hidrogimnastiko in popoldansko vodno aerobiko. Slišati je bilo tudi izpoved, da je termalna vodba odnesla neprijetne bolečine iz rok in ramen. Nordijska hoja pod strokovnim vodstvom in na lepem razgibanem terenu v neposredni bližini in daljni okolici term je bila izvrstna priložnost za porabo energije in fizično krepitev telesa. Vsem udeležencem je bil omogočen pregled pri zdravniku – kardilogu, kar je posameznikom omogočalo in zagotavljalo varno izvajanje telesnih aktivnosti in odločanje za individualne fizioterapije. Zdravstvena varnost pa je bila zagotovljena s stalno prisotnostjo dežurnega zdravnika. Izobraževalni program je obsegal predavanja s področja dejavnikov tveganja in zdravih življenjskih navad, priprave zdrave hrane z demonstracijo kuharskih spretnosti. Najbolj koristno in zanimivo predavanje je imela gospa Tanja Lončar s predstavitvijo kako z naravnimi metodami utrditi imunski sistem. Bogata sta bila tudi kulturni in razvedrilni program. Bili smo namreč v času praznovanja slovenskega kulturnega praznika in v času norčavega pusta. Za kulturni praznik smo bili deležni recitala Prešernovega Povodnega moža in Lepe Vide. Navdušeni smo bili nad nastopi harmonikarjev, kjer sta izstopala mladoletna fanta Matic in Matej s predstavitvijo ljudskih skladb. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje zgodovina Šmarjeških Toplic, ki jo je slikovito predstavila gospa Anica Bohič. Predzadnji dan našega bivanja v tem prelepem kraju smo se s turističnim vlakcem peljali v sosednjo vas PAHA do Matjaževe domačije. Na domačiji nas je pričakal gospod Matjaž s svojo

družino in nam izrekel prijazno dobrodošlico z domačo potico. Na svojem posestvu imajo poleg sodobne stanovanjske hiše tudi 150 let staro kmečko hišo, obnovljeno v stilu prvotne podobe s kamnitimi zidovi in slamnato streho. Ob tej stari kmečki hiši je zgrajen prireditveni prostor, kjer nam je bila na filmu predstavljena zgodba o cvičku. Ob koncu smo bili deležni pogostitve in degustacije domačega cvička in njegovih osnovnih vinskih prvin. Navdušilo nas je bivanje v tem lepem hotelskem objektu in prelepem razgibanem okolju, skritem v zavetju gozdov, daleč od mestnega vrveža. Občudovali smo prostrani park s botanično potjo in označenimi rastlinskimi vrstami. Najbolj pa smo bili presenečeni in navdušeni nad gostoljubnostjo osebja na vseh mestih, kjer smo se srečevali in bili deležni mnogoterih pomoči in uslug. Presenečeni smo bili nad brezhibno organizacijo in usklajenim delovanjem številnih medsebojno prepletenih dejavnosti. Bogata in raznovrstna hrana, ki smo jo bili deležni in ob njej uživali, je presegala vse meje bogate in zdrave ponudbe. K posebno prijetnemu vzdušju in razpoloženju je prispevalo prijazno in ustrežljivo osebje, ki nas je razvajalo od prvega do zadnjega dne. Končna ocena ob zaključku je bila: lepo smo preživeli, še si želimo in radi se bomo vračali v ta prelepi kraj s prijaznimi ljudmi. Peter Sekloča, Spodnje Gorje

Utrip Srca 37

Obvestila Aerobika Obvestilo članom Celjske podružnice.

Društvo na srcu operiranih Slovenije sporoča vsem članom društva, ki gravitirajo na Celje, smo se dogovorili z Aerobnim centrom Celje za telovadbo in sicer od: torka do petka med 11. in 13. uro Za Nordijsko hojo: vsak četrtek ob primernem vremenu med 15. in 17. uro _______________________

Kontaktne številke: Aerobni Center (Franjo Luc) tel. 03 5484185 Gregorčičeva ul. 6, Celje

Zahvala podjetjem in posameznikom, ki so prispevali darila za tombolo na enodnevnem izletu dne 20.11.2008 in kostanjev piknik na v lovski koči na Horjulu: ŽITO GORENJKA LESCE KURALT JOŽE GORJE – BLED BVG D.O.O. KRANJ KOVINSKA GALANTERIJA ANTON POKLUKAR, S.P. GORJE BAKO MIRKO NOVOGRADEC S.P. RADOVLJICA MERCATOR CENTER JESENICE TRGOVINA MINI ŠOP ČERNE MARJANCA RADOVLJICA REBERNIK IVAN ŠENČUR LOVSKO DRUŠTVO, HURJUL PEKARNA VIDIC, JESENICE MM ŠPICA TRGOVINA, LJUBLJANA NATURE -EKO KMETIJA PETEK, LAŠKO

Donator finančnih sredstev: AKRON D.O.O.

Kje lahko uveljavljam popuste z člansko izkaznico Društva na srcu operiranih Slovenije?

Band krožek Za popestritev družabnega življenja v našem društvu ob raznih dogodkih, želimo med drugim organizirati tudi nekakšen amaterski band krožek za ljubitelje glasbene dejavnosti. Po nekaterih informacijah imamo v našem društvu tudi člane, ki ljubiteljsko (ali profesionalno) obvladajo določene glasbene inštrumente. V kolikor ste pripravljeni žrtvovati nekoliko svojega prostega časa za dobrobit članov Društva operiranih na srcu Slovenije in prihajati na občasne vaje vas prosimo, da pokličete na tel. štev.: Šercer Jože 041 595 834 ali Miro Lesjak 031 321 085

Humanitarna

organizacija

Društvo na srcu operiranih Slovenije - območni odbor Ljubljana, išče na območju Thermana Laško d.d., Zdraviliška 4, 3270 LAŠKO Zdravilišče Laško, Welnes center Laško 20 % popust na naslednje storitve: - bazen - savna+bazen - fitnes - solarij ter - kombinacija teh storitev 10% popust za kopališke storitve v kombinaciji z gostinsko ponudbo: - kopanje + kosili ali večerja - kopanje + pizza - savna + kopanje -kosilo ali večerja 10% popust za: - masaže - druge welnes storitve - mesečne in letne vstopnice Član lahko koristi popust na podlagi predložitve veljavne izkaznice društva in osebnega dokumenta s sliko. Popust velja za člana na dan koriščenja storitve. popust ne velja za nakup darilnih bonov.

38 Utrip Srca

20 % popust na naslednje storitve: - za bazene in savne ob predložitvi izkaznice 10% popust za naslednje storitve - pregled pri kardiologu in za obremenilno testiranje (obe storitvi je potrebno opraviti skupaj) Terme Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 100 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 07/ 38 43 400, 07/ 38 43 500 Fax: 07/ 30 73 107 E-mail: booking.smarjeske@terme-krka.si

Ljubljane (lahko tudi na obrobju) cenejši prostor za svoje delovanje. Pogoj je možnost parkiranja za nekaj avtomobilov. Pisne ponudbe prosimo pošljite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana oz. pokličite:

V naslednjem letu se bo seznam podjetij, ki bodo nudila ugodnosti na člansko izkaznico - še povečeval, o čemer vas bomo sproti obveščali pisno in na spletnih straneh društva: www.drustvo-nsos.si

01 512 6645 g. Lesjak ali 01 517 1086 g. Šercer.

Vicoteka - SMEH JE POL ZDRAVJA Anatomija "Vi torej dovoljujete, da uporabimo po smrti vaše telo v anatomske namene?" se zanima zdravnik pri potepuhu, ki so ga pripeljali v bolnišnico. Stari zadovoljno prikima: "Ja, tako bom vsaj enkrat plaval v alkoholu." Potovanje “Po desetih letih zakona greva z ženo ponovno na medene tedne.” “No, to je pa res romantično. Kdaj pa gresta?” “Jaz avgusta, ona pa oktobra.” Hladnost Zakonca pred sodnikom obtožujeta drug drugega in zahtevata ločitev. “In zakaj, gospod, se hočete vi ločiti od svoje žene?” vpraša sodnik za razveze. “Žena je spolno hladna! Jaz pa brez seksa tudi ne nameravam živeti!” “Je to res, gospa?” se sodnik obrne k soprogi. “Laže! Jaz spolnost obožujem, toda ta spolni manijak želi seksati trikrat letno!” Kosilo Petrček, ali pri vas doma molite pred kosilom? Ne, moja mama dobro kuha.

Muhe “Kako to, da v juho ne pade nobena muha?” se je začudila mlada kuharica, ki je pravkar nastopila delo v kuhinji večje restavracije. “Muhe se v naši kuhinji izogibajo hrane!” ji je pojasnila šefinja kuhinje.

mu odgovori. “Zaradi enega zoba boš kupoval

Hčerka Nervozen moški se je sprehajal pred porodno sobo. Končno je k njemu pristopila babica in moški jo je vprašal:”No, kaj je?””Hčerko imate, gospod!” ”Kaj pa moja žena?” ”Tudi ona ima hčerko!”

klavir.Mahanik: “Prišel sem vam

Kontracepcija “Doktor, ali obstaja kakšno res zanesljivo kontracepcijsko sredstvo?” vpraša obupana mamica. “Šest otrok že imam, vse sem že poskusila, pa vedno zanosim.””Poskusite še s čajem!””S čajem? Kaj takega pa še nisem slišala! Naj ga pijem pred ali po seksu?””Pijte ga namesto seksa.”

nov glavik?” se mu smeji sosed. “Moram, bil je zadnji!” Klavir Vida je cele dneve in noči igrala uglasiti klavir.” Vida: “Saj nisem nič naročila!”Mehanik: “Naročili so mi vaši sosedje!” V Drogeriji V drogerijo je prišel gospod in vprašal: “Kdo je moji ženi včeraj dal lepilo namesto zobne paste?” “Najbrž jaz,” je oklevajče dejal mlad prodajalec. “Hvala ti, tu imaš jurja,” je dejal gospod. Milijarder “Poglej čez cesto! Tamle gre moj bivši mož.”

Glavnik “Uf, kako sem besen!” potoži Gorenjec svojemu sosedu. “Ja kuga pa je blo?” ga začuden vpraša sosed. “Na glavniku se mi je odlomil en zob,”

“No - in?” “Iz njega sem naredila milijonarja.” “In kaj je bil prej?” “Milijarder.”

V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE

Knjižice V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE lahko dobite pri vašem izbranem zdravniku ali pa jih poiščete na Krkini spletni strani www.krka.si/zdravje. Več informacij o boleznih srca in žilja dobite na www.ezdravje.com/srce.

567-2008-B_VSVZ_knjizice_oglas_21 1

12/4/2008 2:49:57 PM