Malo je ljudi v Slovenskem prostoru, ki vedo, kako je nastal projekt klinike MEDICOR, kot ideja iz mladosti, ki se je rojevala v glavah sester Zorc dolga leta

Vsak človek se vsak dan odloča o stvareh, ki so na prvi pogled morda nepomembne, vendar imajo dolgoročni učinek na zdravje. Že samo z izbiro živila v trgovini ali na tržnici vplivamo na svoje zdravje in na zdravje svoje družine. Zato je izredno pomembno, da smo zdravstveno dovolj izobraženi za sprejemanje pametnih odločitev o svojem zdravju. Na žalost najmanj tretjina Evropejcev o zdravju ne ve dovolj. Kar velja tudi za Slovenke in Slovence.

Androulla Vassiliou, nova evropska komisarka za zdravje pravi, da boljša izobraženost, informiranost bolnikov pomeni znižanje stroškov za zdravstvo.«Če bolniki o svoji bolezni ne vedo dovolj, se ne bodo zdravo odločali. Če ne bodo vedeli, zakaj je pomembno, da upoštevajo zdravnikova navodila, zakaj morajo jemati zdravila, kdaj in koliko jih morajo vzeti, se ne bodo zdravili optimalno. To ima za posledico slabše zdravstveno stanje prebivalstva, kar pa pomeni večje stroške,« je poudarila komisarka. Prihodnost torej zahteva zdravstveno bolj izobraženo prebivalstvo. Po komisarkinih besedah so za svoje zdravstvene sisteme odgovorne države, članice EU same. Evropska komisija pa si prizadeva za spodbujanje izboljšanja zdravstvenega varstva. Zato se je odločila za financiranje projekta, ki bo dal sliko o zdravstveni izobraženosti Evropejcev. Projekt posega v posamezne regije, spremlja njihovo kulturo, zdravstveno strategijo, ocenjuje socialne in politične vplive na zdravje ljudi. Ko bo projekt zaključen, bo EU natančneje vedela, kam in kako je treba usmeriti načrte za prihodnost.

»Nepopularna« preventiva

Evropa je sprejela celo vrsto pravil, ki naj bi ljudem omogočala, da se lažje odločajo. Tako, na primer, bodo prihodnje leto obveljala nova pravila o označevanju živil. Da pa bi se lahko na temelju natančne informacije na živilu (na primer, koliko nasičenih maščob vsebuje, koliko prečiščenega sladkorja in podobno) ljudje »zdravo« odločali, je pomembno, da vedo, kaj je zdravo in kaj ni.

Preventivni programi, ki so kot obveznost zapisani v vsaki nacionalni strategiji zdravstvene politike, pa so še vedno pri zdravstveni politiki nepopularni. Res je več pozornosti namenjeno preprečevanju nekaterih pogostih bolezni, vendar pa so mnoge pri tem zanemarjene. V Sloveniji je zaživel presejalni program za preprečevanje raka dojke. Uvaja se tudi presejanje za preprečevanje raka debelega črevesa in danke, medtem ko imamo presejalni program za zgodnejše odkrivanje raka materničnega vratu že nekaj let. Še vedno pa nimamo nacionalnega programa za obvladovanje raka. Enako velja za nacionalne programe za vrsto drugih bolezni, za katerimi najpogosteje obolevajo naši državljani: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, degenerativne bolezni okostja, osteoporoze in še bi lahko naštevali.

150 milijonov bolnikov

Slovenska društva bolnikov si prizadevajo, da bi se to spremenilo. V Evropi je dogajanje med bolniki vse bolj živahno. Evropski forum bolnikov, ki združuje okrog 150 milijonov evropskih bolnikov (med njimi bodo kmalu tudi slovenski), se je odločil, da bo poskrbel za boljšo informiranost svojih članov. Vendar ne samo članov, torej ne samo bolnih ljudi, pač pa predvsem zdravih, da se bodo lahko modro odločali o svojem zdravju. Prof. dr.Ilona Kickbusch iz Svetovne zdravstvene organizacije pravi, da se dostikrat zgodi, da zavarovalnice niso navdušene nad večjo izobraženostjo ljudi na področju zdravstva. »Mislijo, da ljudje z več znanja, več zahtevajo. Zanje to pomeni večje stroške. Ne

razumejo, da slaba informiranost ljudi pomeni slabše zdravstveno stanje. Da je torej zgodba ravno obrnjena, »pravi dr.Kickbuscheva, odlična poznavalka zdravstvenih sistemov. Med drugim je svetovala avstralskemu premierju, svetuje tudi evropski komisiji, švicarski vladi, poleg tega pa je predavala na številnih svetovno znanih univerzah.

Predstavniki Evropskega foruma pacientov (EPF) so na pogovor o zdravstveni informiranosti prebivalcev Evrope povabili tudi predstavnika zdravnikov in predstavnika farmacevtskih družb. Odnos med bolnikom in zdravnikom je namreč še vedno najpomembnejši in ima odločilen vpliv na bolnikovo zdravje. Evropska komisarka Androulla Vassiliou je poudarila, da morata biti bolnik in zdravnik v odnosu enakopravna partnerja. Bolnik mora biti informiran o svoji bolezni, o različnih možnostih zdravljenja, zdravnik pa naj bi mu priporočil eno od teh možnosti kot najboljšo. Vendar pa je odločitev bolnikova pravica. Po besedah predstavnikov različnih organizacij bolnikov je marsikje v Evropi res tako. Prav gotovo je tudi v Sloveniji nekaj zdravnikov, ki ravnajo na tak način. Večinoma pa so bolniki še vedno v podrejenem položaju. Predstavnik iz Poljske je povedal, da je problem zlasti pri starejših zdravnikih, ki takšnega načina komuniciranja preprosto niso vajeni. Mnogo medicinskih univerz po Evropi poučuje

komunikacijo z bolniki, vendar pa bo potrebno tudi na tem področju veliko spremeniti. Ni namreč dovolj, da se zdravniki učijo komunikacije. Pomembno je, da se zavedajo enakopravnosti odnosa med bolniki in njimi.

Dva milijona evropskih zdravnikov

Dr.Michael Wilks je predstavnik odbora organizacije Evropskih zdravnikov, ki združuje okrog dva milijona zdravnikov.« S ponosom sem povedal, koliko zdravnikov zastopam. Toda, ko sem slišal, koliko bolnikov zastopate vi, sem postal zelo majhen in ponižen,« je dr.Wilks povedal Andresu Olausonu, predsedniku Evropskega foruma bolnikov. Obe organizaciji sta namreč konec lanskega leta začeli pogovore o sodelovanju, januarja letos pa sta podpisali posebno listino o sodelovanju na nekaterih področjih: spletnih straneh e-zdravje, zdravljenje brez državnih meja (zdravljenje v drugih državah, obenem pa tudi zagotovljena mobilnost zdravnikov), informiranje bolnikov, njihova varnost (tema postaja vse bolj aktualna po vsem svetu in je prednostna v Evropi) in učenje komunikacije.

Informiranje o zdravilih

Posebna zgodba pa je informiranost bolnikov o zdravilih. Pravila na tem področju so namreč zelo stroga. Brian Ager, generalni direktor EFPIA (European Federation of Pharmacuetical Industries and Associations, Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj), je povedal, da ima njihova organizacija etični kodeks, ki industriji določa pravila v odnosu do bolnikov in do informiranja o zdravilih. Trenutno velja, da industrija bolnikom o svojih zdravilih ne sme dajati informacij, čeprav ima najbolj točne in natančne podatke o svojih proizvodih. Kot pravi Brian Ager, si EFPIA ne bo prizadevala, da bi uveljavila tako imenovani ameriški sistem, ki dovoljuje tudi direktno oglaševanje zdravil. Pač pa se dogovarjajo, da bi pravila sprostili v tej meri, da bi bolniki dobili informacijo, ko bi jo sami želeli. To pomeni, da industrija ne bi obveščala ljudi o zdravilih v medijih, pač pa da bi poskrbela za informacije tistim, ki bi to želeli. Anders Olauson, predsednik Evropskega foruma bolnikov je razložil tudi odnos med to evropsko organizacijo bolnikov in farmacevtsko industrijo. Tako kot v Sloveniji, je namreč, tudi v Evropi slišati očitke, da organizacije bolnikov delajo po nareku farmacevtske industrije, ki jih tudi financira, ker ima pri tem svoje interese. Resnici na ljubo je treba povedati, da je evropski parlament ob ustanovitvi EPF odločil, da bo to organizacijo financiral in je to tudi zapisal v svoje sklepe. Potem pa je evropska komisija ocenila, da to ni zakonito in je finančno pomoč za delovanje krovne evropske organizacije bolnikov preprosto črtata. Farmacevtka industrija je od samega začetka tista, ki v veliki meri (najmanj 90 odstotno) financira delovanje EPF. Toda skladno s svojimi strogimi pravili to financiranje ne povezuje s kakršnimi koli zahtevami. Drugače povedano, farmacevtska industrija daje organizaciji denar, ne da bi se vmešavala v njeno delovanje. Vendar pa se spreminja tudi to, saj je evropska komisija letos odobrila denar za dva večja projekta, ki sta se v okviru EPF že začela.

Kje sem

Kje sem v nemirnem svetu Sem sredi razburkanih valov, ki pljuskajo do roba, ki motna voda jih obkroža.

Morda tu ni problemov in vse je rožato in belo, vse s soncem, obsijano, le rahel vetrič veje čez planjavo.

Bilo bi prelepo, če bi vse bilo samo lepo. A smo v sivini časa, ki nemirno nad nami, kot oblak teman, črni ples prinaša.

Ta čas odženimo stran, sonce naj nas z žarki boža, naj megle odžene, prijazen nasmeh na licih dene.

Lepa naj bo starost in mladost, se imejmo radi. Objemi naj bodo vsakdanji poklon in porok za srečen dom. Moj, naš in tvoj.

Zlata Strel, Zidani Most

Poklon, objem in čestitko namenjam g.Vladu Petku, ki je ob občinskem prazniku občine Laško prejel za svoje delo najvišje priznanje občine laško Zlati grb. Spoštovani g.Vlado naj vam bo v ponos, da so vaše delo opazili mnogi in ne samo člani društva. Iskrene čestitke.