Fizična aktivnost in starost

Ta številka velja za ljudi stare okrog 50 let. S staranjem ljudi pa se število aktivnih in vključenih v različne programe fizične aktivnosti povečuje vse do 70 leta starosti, kjer se z redno rekreacijo ukvarja kar 75% ljudi.

Kako je to pri nas in ali je dostopnost in enostavnejša oskrba z hrano vkljub podražitvam vplivala na bolj sedentarno, oziroma mirujočo obliko življenja in s tem na povečano telesno težo, ki je v naši populaciji v porastu. V tej isti populaciji že 30 % ljudi muči prevelika telesna teža torej imajo Indeks telesne mase (ITM) večji kot 30, torej so predebeli. Idealnega indeksa telesne mase pa nas nima kar 60 % (ITM med 26 - 29.9).

S telesno aktivnostjo, indeksom telesne mase in obsegom trebuha direktno korelira tudi obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja. Ista razmerja veljajo tudi za maligne bolezni Raziskave, opravljene na več kot 4000 preiskovancih med leti 1971 in 2001, so potrdile, da ljudje z večjo aerobno zmogljivostjo, ki so redno fizično aktivni, obolevajo redkeje in pozneje kot drugi, ki imajo nižjo aerobno kapaciteto. Tudi, če se je primerjalo in upoštevalo kajenje, dednost,

elektrokardiografske spremembe med testi, hiperholesterolemija itd., je bila umrljivost med aktivnimi nižja kot med neaktivnimi.

Da se to tudi potrdi in z dokazi vpliva na mentaliteto in aerobno aktivnost naše starejše populacije, so opravljene nove raziskave, ki so dokazale splošno izboljšanje zdravstvenega stanja in nižjo obolevnost in umrljivost, če se fizična aktivnost poveča. Šest pomembnih dejavnikov tveganja se je proučevalo vsake 4 mesece in stanje se je ocenjevalo kot: izboljšanje, delno izboljšanje ali brez sprememb.

Pred tem je vsak udeleženec sodeloval pri vajah hoje, ki jo je povečeval od 0 do 1 ure dnevno. Povečeval je tudi hitrost hoje in na koncu se je ugotovilo, da se stanje izboljša le pri tistih, ki so poleg sprememb dejavnikov tveganja povečali tudi dnevno obremenitev s hojo. Te spremembe niso vezane ne na spol niti starost ali etnično skupino. Pomembno je bilo, da so postali ljudje vse bolj gibljivi in, da so vsak dan ali vsaj trikrat tedensko hodili tako hitro kot so le lahko. Dokazali so, da nikoli ni prepozno, da so rezultati vedno vezani na posameznika in tako lahko vsakdo sam vpliva na kvaliteto življenja. Zmanjšala se je obolevnost in umrljivost. Tako se je po vsaj 30 minutni hoji dnevno zmanjšala umrljivost za 27% . intenzivna fizična aktivnost vsaj 20 minut dnevno pa jo je znižala že za 32 %.

Ti ugodni rezultati pa niso vezani samo na nekadilce, podobni rezultati so doseženi tudi pri kadilcih, kot tudi pri osebah s prekomerno telesno težo, kjer pa je % le nekoliko nižji in je pokazal znižanje umrljivosti za 19%. Ta raziskava opravljena v Heidelbergu nas opogumlja, da se podamo na sprehode vsak, dan saj nas sedaj vabi narava in urejene poti v okolici Celja ali kjer koli drugje. Še najbolj pa smo veseli Celjani, saj imamo v mestnem parku lepo urejeno srčno trim pot že več kot 20 let.

Ob povečani medijski skrbi za starejše, kjer se le sprašujejo, kaj lahko poveča kvaliteto življenja v starosti, nas ti dokazi dodatno vzpodbujajo, da postanemo še bolj aktivni in, da se vključimo v dejavnosti, ki jih za nas organizirajo humanitarna društva sotrpinov, kot so Koronarni klub Celje, Društvo za srce Celje, in Društvo na srcu operiranih bolnikov. Pa tudi to ni potrebno, potrebna je

le dobra volja, ali še kakšen prijatelj, ki nas bo spodbudil da se odpravimo od doma in hitro prehodimo pot, ki jo itak že poznamo. Čeprav so penzije, ki jih sedaj daje država bolj sramota za človeka, kot pa vzpodbuda za dostojno življenje, je bolj kot višina le te pomembneje, kako dolgo in na kako kvaliteten način jih bomo izkoristili. Tega veselja do življenja nam ne more vzeti nihče. Tako bomo z lastno aktivnostjo poskrbeli zase bolj kot vsi administratorji državnih regulativ. Zavedajmo se le, da nikoli ni prepozno! Utrip Srca

Od leta 2000 svet praznuje dan srca, da bi z njim spomnil na težko breme srčnih bolezni, ki pesti prav vse prebivalce našega planeta. Zaradi srčnih bolezni vsako leto umre 17, 5 milijona Zemljanov. Obenem pa je bolezni srca in ožilja mogoče preprečiti, če se zavedamo, kako je treba živeti, da bo srce čim dlje zdravo, da se v žilah ne bo kopičil holesterol in da visok krvni tlak ne bo poškodoval ožilja. Letošnje geslo svetovnega dneva srca, ki je bilo tokrat v nedeljo, 28. septembra, je: »Ali veste, koliko tvegate?«.

S tem geslom želi Svetovna zveza za srce (World Heart Federation) ljudi spomniti, da so nekatere navade škodljive, čeprav na videz ne vplivajo na naše zdravje. Ker visok tlak ali preveč holesterola ne boli, bolniki dostikrat ta dva znaka zanemarijo. Čeprav jim zdravnik predpiše zdravila, jih ne jemljejo. Ali pa jih potem, ko pojedo prvih nekaj škatel, nehajo jemati. Nekateri celo mislijo, da so se pozdravili. Težava je, da so to kronične bolezni in da je zdravila potrebno jemati vse življenje. Najceneje (in najbolje) je biti zdrav

Svetovni dan srca ni namenjen le bolnikom. Namenjen je zdravim ljudem, da bi spoznali, kaj vse lahko sami naredijo zase in kako zdravje čim dlje obdržati. Zdravje postaja vse bolj tudi ekonomska dobrina, ki si je marsikdo kmalu ne bo mogel privoščiti. Zdravstvene blagajne plačajo vse manj zdravljenja, to pa postaja vse dražje. Za vse je najbolje in najceneje, da zdravje čim dlje ohranjamo s tem, da spremenimo vsaj tisto, na kar lahko vplivamo. Na svetu, na primer, živi več kot 20

milijarda ljudi s previsokim tlakom. Krvnega tlaka pa v večini primerov ni težko nadzorovati, saj imamo danes na voljo veliko učinkovitih zdravil. Če bolniki zdravil ne jemljejo, visok tlak dnevno poškoduje njihove žile in nevarnost, da bo prišlo do neljubih dogodkov (infarkt, možganska kap), je vsak dan večja.

Premalo pomoči kadilcem

Svetovna zveza za srce opozarja tudi na nezdrave navade. O kajenju najbrž nima smisla posebej razlagati, saj je znano, da škoduje celemu telesu in s tem tudi žilam in srcu. Na srečo se je število kadilcev v Sloveniji precej zmanjšalo. Zaskrbljujoče pa je, da začenja na novo kaditi vse več mladih in da kadi vse več žensk. Evropska raziskava, ki je ocenjevala, kako posamezna država skrbi za obvladovanje in zdravljenje srčnih bolezni, kaže, da v naši državi ni dovolj dobro poskrbljeno za pomoč kadilcem, ki bi si želeli odvaditi kajenja. Približno 70 odstotkov kadilcev si namreč želi, da bi se kajenja odvadili. Po nekaj poskusih navadno odnehajo, češ, da jim nikoli ne bo uspelo. Dokazano pa je, da veliko kadilcev neha kaditi skoraj isti hip, ko izvedo, da so zaradi bolezni v smrtni nevarnosti. Če torej država resno želi zmanjšati (tudi) ekonomsko breme zaradi posledic kajenja, bo morala pripraviti kadilcem prijazne programe odvajanja kajenja, ne pa zgolj omejevati njihov prostor.

Ljudje nismo »narejeni« za sedenje

Premalo se zavedamo tudi, da nedejavno življenje, ki je vpeto med stolom v službi in kavčem ob popoldnevih oziroma foteljem pred televizijo zvečer, srcu in žilam škoduje. Človeško telo je »narejeno« za gibanje, ne za ležanje ali sedenje. Redna telovadba prav tako ohranja zdravje srca in vseh drugih organov. V Sloveniji se sicer »gibalni trend« povečuje. Na sprehajališčih in na trim stezah srečujemo vsak dan več ljudi. Toda gre za omejeno skupino ljudi: predvsem so to intelektualci, mlajši ljudje, študentje, redko med njimi naletimo na starejše. Okrog tretjina Slovenk in Slovencev

ne telovadi niti enkrat na teden. Med njimi je tudi vse več šolarjev. Zanje je, kot je pokazala ena od raziskav, edina telovadba tista, ki jo imajo v šoli. Pa še te je zaradi natrpanih urnikov zadnja leta vse manj. Če so se otroci še pred leti v prostem času podili po dvoriščih, se igrali z žogo ali skakali »ristanc«, danes sedijo za računalniki in igrajo računalniške igrice. Zelo veliko sedijo tudi pred televizijskimi sprejemniki.

Debeli otroci

Raziskava, ki so jo pred leti delali med pet let starimi otroki in med najstniki (15 in 16 let), je pokazala, da je pretežkih kar 20, 9 odstotka pet let starih deklic in 18, 4 odstotka petletnih dečkov. Debelih pa je bilo 7, 9 odstotka deklic in 9 odstotkov dečkov. Med najstniki je bilo pretežkih 17, 1 odstotka fantov in 15, 4 odstotka deklet, debelih pa je bilo 6, 2 odstotka fantov in 3, 8 odstotka deklet. Poleg tega raziskave kažejo, da je predebelega tudi precej odraslega prebivalstva: kar 58, 2 odstotka je pretežkih, 18, 8 odstotka pa je debelih. Debelost je, kot je znano, povezana s številnimi boleznimi. Najpogosteje je to sladkorna bolezen, ki vpliva tudi na zdravje srca in ožilja. Če imamo toliko debelih ali pretežkih petletnikov, je verjetno, da bo precej teh otrok že kmalu zbolelo za sladkorno boleznijo in posledično že v mlajši življenjski dobi za boleznimi srca in ožilja. Čeprav nekateri vzorci kažejo, da smo Slovenke in Slovenci začeli bolj zdravo jesti, pa podatki o debelih otrocih kažejo drugačno sliko. Otroci se prehranjevanja »učijo« v svoji družini, za mizo. Če na tej mizi dnevno ni dovolj zelenjave in sadja, ne bodo čutili potrebe po teh živilih. Za zdravo rast in razvoj pa sta sadje in zelenjava še kako pomembna. Tudi

Človeško telo je »narejeno« za gibanje, ne za ležanje ali sedenje. Redna telovadba prav tako ohranja zdravje srca in vseh drugih organov.

otrok bi moral, tako kot odrasli ljudje, dnevno pojesti najmanj pet odmerkov, porcij sadja in zelenjave. To pomeni, da bi moral pojesti kakšno jabolko, hruško, pomarančo ali kakšno drugo sadje, obenem pa pri kosilu skodelico zelene solate in zelenjavno jed. Za večerjo pa spet surovo, svežo zelenjavo in še nekaj kuhane (a ne prekuhane) ter ponovno jabolko, hruško ali kakšno drugo sadje. Jeseni je na voljo veliko zelenjave, od cvetače do zelja in če to hrano redno postavljamo na mizo, jo bodo jedli tudi otroci. Za njihovo zdravje je izrednega pomena.

Enako seveda velja za odrasle ljudi. Od starih prehranjevalnih navad je mnogo gospodinjstev opustilo uporabo nasičenih maščob (na primer svinjsko mast) in začelo raje uporabljati olja. Vendar pa je veliko ljudi, ki jedo premastno, pretežko in premalo raznoliko hrano. Na naših mizah je preveč rdečega mesa. Strokovnjaki pravijo, da je bilo najbolj zdravo obdobje tik po drugi svetovni vojni, ko ljudje niso imeli dovolj hrane in so meso jedli samo za praznike. Takrat je bilo tudi manj srčnih bolezni. Pomanjkanja si sicer nihče ne želi, vendar bi bilo nujno potrebno omejiti porabo soli, sladkorja in maščob, zlasti škodljivih maščob. Namesto sladkorja je odličen med. Namesto škodljivih maščob pa je priporočljivo uporabljati olivno olje. Vendar je tudi pri tem pomembno, da količino omejimo. Marsikdo se ne zaveda, da je za odraslega človeka dovolj, če dnevno zaužije največ dve žlici olja, na primer. Vse drugo je

»višek«, ki ga telo naloži kot maščobo in s tem počasi, a vztrajno škoduje zdravju.

Največ je koronarne bolezni

Med srčnimi boleznimi je še vedno največ koronarne bolezni, se pravi okvarjenih srčnih žil. Podatki so strah vzbujajoči. Zaradi koronarne bolezni v Evropi letno umre 2,73 milijona ljudi. Glede tega smo v samem svetovnem vrhu, saj tudi obe Ameriki precej zaostajata za Evropo (tam jih letno umre 921.000). Veliko jih umre tudi v jugovzhodni Aziji (2,03 milijona smrti zaradi koronarne bolezni). Precej ljudi prezgodaj umre zaradi možganske kapi, ki je pogosta posledica previsokega krvnega tlaka. V Evropi letno zaradi možganske kapi umre 1,447 milijona ljudi. Spet nam sledi jugovzhodna Azija z 1,05 milijona smrti. Obe Ameriki beležita manjšo smrtnost zaradi možganske kapi: 452.000 na leto. Največ ljudi zaradi možganske kapi umre v državah jugozahodnega Pacifika (Avstralija, Kitajska, Japonska, Nova Zelandija), kjer letno beležijo 1,95 milijona smrti zaradi možganske kapi. Precej manj smrti je na afriški celini, kjer je večina revnega prebivalstva, ki si ne more privoščiti najosnovnejše hrane in kjer ljudje umirajo večinoma zaradi nalezljivih bolezni.

Kaj storiti?

Če ne bomo v prihodnosti storili več za preprečevanje bolezni srca in žil, se bo v naslednjih 15 letih število bolnikov s previsokim tlakom, na primer, povečalo kar za 50 odstotkov. Toliko več ljudi bo torej živelo v nevarnosti, da se njihovo življenje lahko vsak hip konča. Vse države, tudi Slovenija, namenja več pozornosti (in denarja) zdravljenju srčnih bolezni, dosti manj pa preprečevanju. Pa vendar bi lahko že z nekaj sistematičnimi ukrepi, ki ne zahtevajo veliko denarja, stvari obrnili na bolje. Društva bolnikov, ki na pomen preprečevanja ves čas opozarjajo, bi z veseljem pomagala, vendar pa jih oblast večinoma ne sliši ali ne posluša.