Zdravje v steklenicah V trgovinah so police, kjer po vojaško zloženi stojijo sadni sokovi, vse daljše. Nekoč smo imeli samo domače sokove v velikih steklenicah, zdaj je embalaža manj nerodna, kakovost sokov pa za ljubitelje verjetno kar dobra. Bolj zahtevni ljudje iščejo biološko pridelane sokove. Tudi teh je pri nas mogoče dobiti kar nekaj. Vendar jih seveda ne pijemo za žejo, pač pa le za zdravje. In včasih tudi zato, ker so odličnega okusa. Sadni in zelenjavni sokovi imajo svojo zgodovino, ki sega več kot sto let nazaj. Vsaj kar zadeva zabeležene podatke. Čisto mogoče je, da so ljudje še dosti prej stiskali sadje in zelenjavo za takojšnjo uporabo. Danes ima marsikdo doma sokovnike, ki iz sadja in zelenjave izločijo vse trdne delce in vrček napolnijo zgolj s tekočino. To so sokovi, ki jih popijemo takoj, saj se že nekaj minut za tem, ko sok stisnemo, začne proces gnitja, ki lahko povzroči prebavne motnje. Za domače stiskanje spet potrebujemo kakovostno sadje in zelenjavo. To predvsem pomeni, da je pomembno, kako je to sadje oziroma zelenjava zrasla. Ne sme biti gnojena z umetnimi gnojili, ne sme biti škropljena, skratka, zaželeno je, da imamo »bio« surovine. Bio je danes zelo moderen izraz. V Ljubljani, na primer, je za vse ljubitelje biološko pridelane hrane, konec tedna na Pogačarjevem trgu odprta biološka tržnica. Takšno tržnico najdemo tudi v BTCju v Ljubljani in verjetno še kje.
Sokovi v lekarnah Odlične sokove iz sadja in zelenjave pa najdemo tudi v specializiranih trgovinah in lekarnah. Proizvajalci so prodajo postavili tja zato, ker so hoteli, da ljudje razumejo, da so to sokovi, ki so namenjeni izboljšanju zdravja. Nekaterim so dodali pomembne sestavine, na primer železo in kakšen vitamin. Proizvajalec takšnih sokov, družba Rabenhorst nas je povabila, da si ogledamo in se na svoje oči prepričamo, kako naravni sokovi pri njih
32 Utrip Srca
nastajajo. V Rabenhorstu (kar v prevodu pomeni krokarjevo gnezdo in takšen je tudi njihov zaščitni znak) izdelujejo slovite sokove po recepturi dr.Steinbergerja, ki jih lahko že nekaj let kupimo tudi v Sloveniji (kot rečeno, samo v lekarnah in v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano). Ob našem obisku v majhnem, idiličnem mestu
ravno prav zrela, se pravi še malce kisla in čvrsta, da je počilo, ko si ugriznil vanje. Bezeg pa je bil malo »zmešan«. V dolgih vrstah rastejo drevesa, ki imajo ponekod zelene, drugod rdeče liste. Na nekaterih so se že šopirile temno rdeče, pravzaprav že kar črne jagode. Na nekaterih pa nas je presenetil dišeč bezgov cvet, ki smo ga pri nas vajeni kakšna dva ali
Unkel ob Renu, kjer je sedež podjetja, smo si najprej ogledali, kako sokove delajo. Pozneje pa smo obiskali še kmetijo, kjer pogodbenik zanje prideluje sadje. Prav zdaj so bila za odkup primerna jabolka in bezeg, ki ga stisnejo v posebej pozimi zelo priljubljen sok. Zakaj pozimi, o tem malo pozneje. Zgodbo bomo malo obrnili in si najprej ogledali pridelavo sadja. Nasadi bezga in jabolk se razprostirajo na okrog deset hektarih. Kmetija ima namreč blizu 60 hektarjev površine. Pridelujejo tudi drugo sadje za odkup, na primer, višnje. Jabolka in bezeg niso ne gnojena ne škropljena. Rdeča jabolka domače sorte so bila
tri mesece prej. Kot je povedal lastnik kmetije, tako jabolka kot bezeg oberejo ročno. Bezeg na kmetiji celo »razpecljajo«, je povedal. Ker si nismo točno predstavljali, kaj bi to pomenilo, nam je pokazal stroj, podoben mlinu, kamor spustijo bezgove grozde. Na koncu iz stroja dobijo le jagode, na vrhu pa ostanejo samo peclji, ki jih uporabijo za kompost. Jabolka pa pripeljejo proizvajalcu sokov še cela.
Črvi nimajo vstopa! Seveda se zgodi, da tako bezgova kot tudi višnjeva drevesa, enako velja za jablane, zbolijo. Kaj storijo v tem primeru, če g r e
