Akutni miokardni infarkt (AMI), znan tudi kot srčni napad ali srčna kap je bolezensko stanje, do katerega pride, ko je dovod krvi do dela srca prekinjen

Zdravje v steklenicah

V trgovinah so police, kjer po vojaško zloženi stojijo sadni sokovi, vse daljše. Nekoč smo imeli samo domače sokove v velikih steklenicah, zdaj je embalaža manj nerodna, kakovost sokov pa za ljubitelje verjetno kar dobra. Bolj zahtevni ljudje iščejo biološko pridelane sokove. Tudi teh je pri nas mogoče dobiti kar nekaj. Vendar jih seveda ne pijemo za žejo, pač pa le za zdravje. In včasih tudi zato, ker so odličnega okusa.

Sadni in zelenjavni sokovi imajo svojo zgodovino, ki sega več kot sto let nazaj. Vsaj kar zadeva zabeležene podatke. Čisto mogoče je, da so ljudje še dosti prej stiskali sadje in zelenjavo za takojšnjo uporabo. Danes ima marsikdo doma sokovnike, ki iz sadja in zelenjave izločijo vse trdne delce in vrček napolnijo zgolj s tekočino. To so sokovi, ki jih popijemo takoj, saj se že nekaj minut za tem, ko sok stisnemo, začne proces gnitja, ki lahko povzroči prebavne motnje. Za domače stiskanje spet potrebujemo kakovostno sadje in zelenjavo. To predvsem pomeni, da je pomembno, kako je to sadje oziroma zelenjava zrasla. Ne sme biti gnojena z umetnimi gnojili, ne sme biti škropljena, skratka, zaželeno je, da imamo »bio« surovine. Bio je danes zelo moderen izraz. V Ljubljani, na primer, je za vse ljubitelje biološko pridelane hrane, konec tedna na Pogačarjevem trgu odprta biološka tržnica. Takšno tržnico najdemo tudi v BTCju v Ljubljani in verjetno še kje.

Sokovi v lekarnah Odlične sokove iz sadja in zelenjave pa najdemo tudi v specializiranih trgovinah in lekarnah. Proizvajalci so prodajo postavili tja zato, ker so hoteli, da ljudje razumejo, da so to sokovi, ki so namenjeni izboljšanju zdravja. Nekaterim so dodali pomembne sestavine, na primer železo in kakšen vitamin. Proizvajalec takšnih sokov, družba Rabenhorst nas je povabila, da si ogledamo in se na svoje oči prepričamo, kako naravni sokovi pri njih nastajajo. V Rabenhorstu (kar v prevodu pomeni krokarjevo gnezdo in takšen je tudi njihov zaščitni znak) izdelujejo slovite sokove po recepturi dr.Steinbergerja, ki jih lahko že nekaj let kupimo tudi v Sloveniji (kot rečeno, samo v lekarnah in v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano). Ob našem obisku v majhnem, idiličnem mestu Unkel ob Renu, kjer je sedež podjetja, smo si najprej ogledali, kako sokove delajo. Pozneje pa smo obiskali še kmetijo, kjer pogodbenik zanje prideluje sadje. Prav zdaj so bila za odkup primerna jabolka in bezeg, ki ga stisnejo v posebej pozimi zelo priljubljen sok. Zakaj pozimi, o tem malo pozneje. Zgodbo bomo malo obrnili in si najprej ogledali pridelavo sadja. Nasadi bezga in jabolk se razprostirajo na okrog deset hektarih. Kmetija ima namreč blizu 60 hektarjev površine. Pridelujejo tudi drugo sadje za odkup, na primer, višnje. Jabolka in bezeg niso ne gnojena ne škropljena. Rdeča jabolka domače sorte so bila

ravno prav zrela, se pravi še malce kisla in čvrsta, da je počilo, ko si ugriznil vanje. Bezeg pa je bil malo »zmešan«. V dolgih vrstah rastejo drevesa, ki imajo ponekod zelene, drugod rdeče liste. Na nekaterih so se že šopirile temno rdeče, pravzaprav že kar črne jagode. Na nekaterih pa nas je presenetil dišeč bezgov cvet, ki smo ga pri nas vajeni kakšna dva ali tri mesece prej. Kot je povedal lastnik kmetije, tako jabolka kot bezeg oberejo ročno. Bezeg na kmetiji celo »razpecljajo«, je povedal. Ker si nismo točno predstavljali, kaj bi to pomenilo, nam je pokazal stroj, podoben mlinu, kamor spustijo bezgove grozde. Na koncu iz stroja dobijo le jagode, na vrhu pa ostanejo samo peclji, ki jih uporabijo za kompost. Jabolka pa pripeljejo proizvajalcu sokov še cela.

Črvi nimajo vstopa!

Seveda se zgodi, da tako bezgova kot tudi višnjeva drevesa, enako velja za jablane, zbolijo. Kaj storijo v tem primeru, če g r e

za biološko pridelavo, nas je zanimalo. Nič, je pobirajo steklenice, ki jih ljudje prinesejo nazaj. voda nosila naokrog in seveda povzročila veliko odgovoril kmet, saj škropiv ne smejo uporabljati. Vse to je povezano z njihovim prizadevanjem, škodo. Zanimivo je, da niso nikoli pomislili, da Pokazal nam je tudi nekaj bolnih bezgovih da bi v kar največji meri naravo ohranili bi se preselili kam na višjo lego. Tam so zrasli dreves, vendar ga pri tem ni pretirano skrbelo. Razložil je, da tudi bolna drevesa rodijo, sicer nedotaknjeno. in tam so ostali, so povedali v Rabehorstu. Ena malo manj, vendar si počasi spet opomorejo. Sredi nasadov odraslih dreves so tudi nasadi novih, mladih dreves, ki bodo začela roditi šele Ren poplavlja sode V ogromnih kleteh imajo velikanske sode, kjer od kleti se imenuje grajska klet. Na vsakem sodu je narisan eden od porenskih gradov, ki jih je toliko, da jih nismo mogli prešteti. Nekaj v prihodnjih letih. Drevesa lahko živijo do 40 let. Tista, ki smo jih videli mi in ki so tudi na naših fotografijah, so stara 17 let. Zdaj pa nazaj v tovarno. Ob našem obisku bi so sokovi, ki čakajo na polnjenje v steklenice. Sodi so bledo rumene, smetanaste barve, prekriti z emajlom. Na njih lahko vidimo črtice, dve rdeči sta iz 90. let. Ena kaže, do kod je gradov so danes razvaline, mogočna je le njihova zgodovina. Vendar pa je večina kar lepo ohranjenih in vzdrževanih. Zanimivo je morali stiskati novo pošiljko jabolk, a se to segla voda, ko je Ren poplavljal leta 1993, tudi to, da je večina gradov v zasebni lasti. V ni zgodilo. Dr.Axel Ruttkat, ki je zadolžen za druga pa, ko je poplavljal dve leti pozneje. Sodi nekaterih še danes živi grajska gospoda, znani proizvodnjo, nam je razložil, da so pošiljko so s posebno konstrukcijo naloženi eden vrh grofje, ki pa najbrž ne pijejo sokov, ampak kaj jabolk zavrnili, ker so med jabolki našli nekaj drugega, da so pritrjeni, sicer bi jih poplavljena močnejšega. črvivih. Mislili smo, da se šali, pa se ni. Razložil je, da podjetje sledi svojim ciljem, se pravi pridelavi sokov iz čistega sadja in Korenček, višnje in bezeg zelenjave, kar pomeni tudi brez V nekaterih državah v sezonah ljudje kupujejo točno določene sokove. V Franciji, na primer, črvov, ki bi motili vegetarijance. Tudi to je razložil s popolnoma gre poleti najbolj v slast korenčkov sok. Francija je tako ali tako med »posebnimi«, saj resnim obrazom, čeprav se tam prodajo natanko toliko zelenjavnih kot sadnih sokov. V Aziji pa je ta odstotek bistveno nam je zdela takšna natančnost drugačen. Lahko bi rekli, da je razmerje 1: 99 v korist sadnih sokov. V Aziji so najbolj skorajda absurdna. Jabolka na navdušeni nad višnjevim sokom, v zadnjem času pa je modni trend sok pšenične trave. Ta je dvorišču stresejo v ogromno korito, ki je nekoliko nagnjeno, da precej popularen tudi pri nas. In ko smo že prej omenili bezeg, bezgov sok se najbolje prodaja se na koncu stečejo z vodo v prvi pozimi. In sicer zato, ker je znano, da učinkovine v bezgu (organske kisline, čreslovina, stroj, ki jih zmelje. Močni curki sladkor, vitamina A in C) pomagajo pri prehladih in boleznih dihalnih poti. Te pa so seveda vode namreč jabolka operejo in jih hkrati vodijo do stroja. Oprana jesensko-zimska nadloga. Učinkovine iz bezga človekov organizem spodbudijo, da se dobro in zmleta jabolka stisnejo, od prepoti, da izloči veliko vode, obenem pa tudi pomagajo proti katarju v dihalih. tam pa gre sveže iztisnjen sok Za tiste, ki bi radi shujšali, je priporočljiv že omenjeni sok pšenične trave. Je bledo zelene takoj naprej v polnilnico, kjer je vse bolj ali manj avtomatizirano. barve in je videti popolnoma neužiten. Vendar je presenetljivo odličnega okusa. Za ljudi, ki Sredi tega obrata smo se začudili imajo težave s prebavo, bosta primerna dva soka: zlata sliva, ki je narejen iz suhih sliv, pa nad velikim oleandrom, ki v loncu tudi voda kislega zelja, ki je znana po tem, da popravi prebavo. Za zbijanje vročine je že raste med stroji in naredi delovno dolgo znano, da koristi sok rdeče pese. Priljubljen je tudi sok, narejen po receptu slovitega okolje precej prijetnejše. Sok polnijo v steklenice, značilne, avstrijskega zdravilca Rudolfa Breussa. Narejen je iz pese, korenja, zelene, krompirja in samo njihove oblike. Po Nemčiji redkve. Breuss je verjel, da ta sok pomaga v boju proti raku. Na to lahko rečemo le, da imajo urejeno reciklažo teh škoduje zagotovo ne. Danes ga ljudje uporabljajo predvsem za pomoč pri hujšanju. steklenic. Sami hodijo po lekarnah in prodajalnah, kjer prodajajo njihove sokove, in tam

Ena od nevarnih in zelo razširjenih zmot med ljudmi je, da povišan krvni tlak, sicer pogosto imenovan kot ‘tihi ubijalec’, ogroža predvsem srce. Res nikakor ne dene dobro človekovi obremenjeni in vztrajni mišici v prsnem košu in seveda je izjemno pomembno misliti na to, da se z ustrezno primarno in/oziroma (tudi) s sekundarno preventivo, se pravi z zdravili ter drugimi ukrepi, srcu zmanjša vsaj en dejavnik tveganja, toda pri dolgotrajno povišanem tlaku, ki presega 120/80 mm/Hg (stolpca živega srebra) niso nič manj, če ne celo še bolj, ogroženi človekovi možgani; možganska kap je namreč tretji najpogostejši vzrok smrti, ki se da - ne vselej, v pomembni meri pa vsekakor - preprečiti.

Po podatkih Združenja bolnikov s cerebrovaskulano boleznijo Slovenije, pri nas Vsako leto utrpi možgansko kap približno 4.000 ljudi, približno 40.000 pa je bolnikov, ki so jo utrpeli v preteklosti in se zdravijo. V Evropi umre vsako leto najmanj 650.000 ljudi in poznavalci te problematike opozarjajo, da bi jih lahko z ustreznim nadzorom krvnega tlaka rešili najmanj 260.000. Pri tem ne gre tudi spregledati opozorila, da je razširjenost povišanega krvnega tlaka, ki sodi, kot je bilo že omenjeno, med najpogostejše samostojne dejavnike tveganja za možgansko kap, v Evropi za 60 odstotkov večja kot v ZDA in v Kanadi. Evropejci, med katerimi jih le približno četrtina ve, da je možganska kap tretji najpogostejši vzrok smrti, le malo več pa jih to povezuje s povišanim krvnim tlakom, bi torej morali drastično spremeniti svoj pogled na dejavnike tveganja in nadzor nad njimi. Tako je tudi razumljivo, da vodilni mednarodni strokovnjaki odločno pozivajo k večji aktivnosti za njeno preprečevanje. To bi morala biti ena od prednostnih nalog na področju javnega zdravstva, saj bi lahko z boljšim usposabljanjem strokovnjakov za sledenje te bolezni in učinkovitejšim ozaveščanjem širše javnosti preprečili velik delež te bolezni, ki se seveda povečuje s starostjo in nezdravim življenjskim

slogom ljudi; slednje je, vsaj v določeni meri oziroma na videz, presenetljivo. S splošnim življenjskim standardom in napredkom na številnih področjih življenja, bi morali ljudje bolj zdravo živeti, se primerno hraniti, gibati... Vsi pa vemo, da v veliki meri ni tako, ampak je pogosto ravno obrnjeno in tako možganska kap vsako leto zahteva pet milijonov življenj, naslednjih pet milijonov ljudi pa ostane zaradi nje huje prizadetih. Čeprav prevladuje mnenje, da prizadene predvsem ljudi v zahodnem svetu, se danes število možganskih kapi hitro povečuje tudi v državah v razvoju. Povišan krvni tlak najmanj štirikrat do šestkrat poveča ogroženost. Tveganje se podvoji pri kadilcih (škodljivo pa je tudi pasivno kajenje, se pravi nehotena izpostavljenost tobačnemu dimu). Pomemben dodatni dejavnik tveganja predstavljata še neustrezno (preslano, premastno in neuravnoteženo) prehranjevanje in premajhna telesna dejavnost. Tveganje se povečuje s staranjem in zaradi obstoječih zdravstvenih stanj, kot so težave s srcem, ali predhodna možganska kap. Človek, ki je že utrpel možgansko kap, je izpostavljen devetkrat večjemu tveganju, da jo bo doživel še enkrat v primerjavi z ljudmi, ki se jim to še ni zgodilo. Seveda različne medsebojne kombinacije omenjenih dejavnikov tveganja še dodatno ogrožajo človekove možgane.

Zdravljenje Preventivni ukrepi so izjemno pomembni tudi po preboleli možganski kapi, zato Mednarodno združenje za preprečevanje možganske kapi (ISS) poziva vse, ki so jo preživeli, njihove prijatelje in svojce, naj enakovredno sodelujejo pri njenem preprečevanju. Po razpoložljivih statistikah v enem letu umre približno 15 odstotkov bolnikov, ki so utrpeli možgansko kap, ali pa morajo v bolnišnico zaradi dodatnih težav oziroma posledic zapore arterij, kar se kaže kot srčni infarkt ali ponovna možganska kap. Profesor Julien J. Bogousslavsky, dr. med., predsednik Mednarodnega združenja za preprečevanje možganske kapi (ISS), in vodilni nevrolog na Univerzi v Lozani v Švici, med drugim pravi, da je pri mnogih bolnikih možganska kap ozdravljiva bolezen. Število možganskih kapi, ki narašča vsako leto, je po njegovih besedah mogoče zmanjšati s sistematičnim ozaveščanjem ljudi o dejavnikih tveganja, k čemur vsekakor sodi sprememba življenjskega sloga. To razumljivo pomeni odpravljanje znanih razvad in škodljivega vedenja ter prizadevanje za bolj zdravo življenje z ustrezno prehrano, dovolj gibanja in drugim. V okviru mednarodnega združenja za preprečevanje možganske kapi (ISS) so tako pripravili številna informacijska gradiva, namenjeno usposabljanju ljudi o načinu obvladovanja dejavnikov tveganja za možgansko kap. Še posebej pozivajo, naj ljudje čim prej začnejo zmanjševati dejavnike tveganja, in sicer naj prenehajo kaditi, uživajo zdravo hrano, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave in vlaknin, toda malo soli, nasičenih maščob in holesterola. Prav tako je zelo priporočljivo da, če le morejo, namenijo 30 minut za telesno dejavnost večkrat na dan, naj si prizadevajo ohraniti zdravo telesno težo, se izogibajo pretiranemu pitju alkohola, redno preverjajo krvni tlak po petdesetem letu, jemljejo vsa predpisana zdravila po zdravnikovem nasvetu.

Spregledano tveganje

V zvezi s slednjim je treba poudariti, da izsledki nedavnih raziskav kažejo, kako veliko ljudi, ki so bolj ogroženi za možgansko kap in srčni infarkt, ne prejema ustreznih zdravil, s katerimi bi lahko zmanjšali tveganje za te zaplete.

Za bolnike, vključene v največjo raziskavo skupine ljudi z aterotrombozo – krvni strdki so temeljni vzrok za srčni infarkt in možgansko kap – so ugotovili, da so bili na splošno nezadostno zdravljeni s statini za znižanje visoke ravni holesterola in da niso prejemali zadostnega antiagregacijskega zdravljenja za zmanjšanje krvnih strdkov.

Izpostavili so tudi nezadostno zdravljenje visokega krvnega tlaka (ob vključitvi v raziskavo je imelo 50 odstotkov bolnikov zvišan krvni tlak), ki predstavlja velik dejavnik tveganja za možgansko kap.

Poleg tega je raziskava zelo nazorno opozorila, kako tesno je možganska kap povezana z drugimi bolezenskimi stanji zaradi zapore arterij s krvnimi strdki. Od 19.000 bolnikov, vključenih v raziskavo, ki so že utrpeli možgansko kap ali prehodni ishemični napad, jih je imelo kar 40 odstotkov težave v drugih žilnih območjih, kot so arterije do srca in nog. Dejavniki tveganja za te zaplete so v veliki meri enaki; prisotnost žilne bolezni v enem delu telesa pa močno poveča tveganje za žilne dogodke drugod.

Najvišja stopnja urgence Le počasi pa se je tudi v strokovnih krogih pričelo uveljavljati dejstvo, da je možganska kap »nujno medicinsko stanje«. To pomeni, da je treba v nasprotju s še ne tako davno prakso, ukrepati nemudoma: poklicati nujno medicinsko pomoč, v bolnišnici pa tudi nemudoma pričeti zdraviti. Statistike nedvoumno dokazujejo, da sta preživetje in uspešno zdravljenje boljša, če so simptomi pravočasno prepoznani in če je zdravstvena oskrba takojšnja. Čim hitreje se bolniku z možgansko kapjo zagotovi takojšnjo zdravstveno oskrbo in dolgotrajno zdravljenje, tem večja je verjetnost, da se bo izognil trajnim posledicam.

Usodni strdki Možgansko kap lahko povzroči bodisi zapora možganske arterije s krvnim strdkom, to je ishemična možganska kap, bodisi razpoka arterije in posledične krvavitve, kar se imenuje hemoragična možganska kap. Ko se to zgodi, del možganskih celic ne dobi potrebne količine krvi in kisika, zato začne odmirati. Ishemična možganska kap je najpogostejša vrsta možganske kapi. Pri posamezniku, ki jo je že utrpel, se poveča tveganje za ponovno možgansko kap, za srčni infarkt ali oboje. Brez kisika in hranljivih snovi živčne celice v možganih hitro odmrejo, zaradi česar del telesa, ki ga nadzorujejo te celice, preneha pravilno delovati. Posledice so lahko trajne, zato je, kot je bilo že omenjeno, pomembno hitro ukrepanje, zlasti za zmanjšanje dolgoročne telesne in duševne prizadetosti. Za izboljšanje bolnikove prognoze po možganski kapi vselej ne zadošča le hitro ukrepanje, nekateri potrebujejo tudi dolgotrajno zdravljenje. Poleg statinov in antihipertenzivnih zdravil se za preprečevanje krvnih strdkov in zmanjševanje tveganja možganske kapi pogosto uporabljajo tudi protitrombotična zdravila.

Raztapljanje strdkov »V Sloveniji smo bolnike z možgansko kapjo začeli obravnavati na nevroloških oddelkih ali ambulantah že zelo zgodaj. Danes imajo vsa večja mesta nevrološke oddelke ali pa vsaj nevrološke postelje znotraj internih oddelkov. Prav zato smo lahko pričeli zdraviti svežo možgansko kap s trombolizo, kar pomeni raztapljanje krvnega strdka, ki je zamašil eno od arterij v možganih ali vratu. Tromboliza je zaenkrat edino pravo zdravljenje sveže možganske kapi, vendar pa se ljudje tega premalo zavedajo,« pravi prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med. In kot še opozarja, večina

zbolelih z ishemično možgansko kapjo pride do zdravnika mnogo prepozno. Morali pa bi se zavedati, da je mogoče krvni strdek uspešno raztopiti le, če pride bolnik s svežo možgansko kapjo do ustrezno izurjenega zdravnika v času treh ur. Cilj dolgotrajnega zdravljenja z zdravili ni samo zmanjšanje tveganja prve oziroma ponovne možganske kapi, ampak tudi drugih ishemičnih dogodkov, na primer srčnega infarkta.

Rešilni stenti... V preprečevanju možganske kapi je danes mogoče doseči zelo dobre rezultate tudi s posebnim postopkom, to je karotidno angioplastiko z vstavitvijo žilne opornice. To pomeni, da zoženo karotidno arterijo v vratu razširijo in vanjo vstavijo opornico, ki jo ljudje poznajo pod imenom stent. Stent arterijo razpira tako, da možganom omogoča primeren pretok krvi ter s tem prepreči možgansko kap.

... in lepljenje žil V zdravljenju in preventivi krvavitve se danes opravljajo tudi posebni postopki embolizacije anevrizem. Ta način zdravljenja se imenuje s tujko coiling, gre pa za to, da na poseben način s pomočjo elektrolitskih zank zlepijo že razpočeno anverizmo ali pa preprečijo, da bi se razpočila in povzročila možgansko krvavitev. Tako karotidna angioplastika kot embolizacija anevrizem vse bolj nadomeščata klasične načine operativnega zdravljenja. Posegi so namreč veliko manj invazivni in povezani z manj zapletov, saj jih opravljajo izurjeni specialisti interventne radiologije s pomočjo katetra, ki ga uvedejo skozi femoralno arterijo v dimljah. Po strokovnih razlagah najpogostnejšo vrsto možganske kapi – ki zajema 83 odstotkov vseh primerov – povzroči krvni strdek v žili,

ki prekine ali zmanjša pretok krvi in s tem življenjsko potrebnega kisika ter hranil v možgane. To je ishemična možganska kap. Drugi vzrok – hemoragične – možganske kapi je pretrgana krvna žila, ki oskrbuje možgane s krvjo.

Kisik, kisik Brez kisika in hranljivih snovi živčne celice v možganih hitro odmrejo, zaradi česar del telesa, ki ga nadzorujejo te celice, preneha pravilno delovati. Posledice so lahko trajne, zato je pomembno hitro ukrepanje, zlasti za zmanjšanje dolgoročne telesne in duševne prizadetosti. Možgani so zelo kompleksen organ, ki uravnava delovanje telesa, zato so posledice možganske kapi odvisne od mesta, kjer je bil krvni pretok prekinjen oziroma, kjer je nastala krvavitev. Včasih so znaki možganske kapi blagi in trajajo zelo malo časa, na primer nekaj minut. Taki kapi pravijo prehodni ishemični napad (TIA) oziroma ‘mala možganska kap’ in je urgentni dogodek. Mala možganska kap je močno opozorilo, da obstaja pomanjkanje krvi v možganih, čemur kmalu zatem lahko sledi prava možganska kap. Po možganski kapi ali TIA – imajo bolniki 25 do 40 odstotkov možnosti za ponovno kap v naslednjih petih letih. Zato je treba bolnike s TIA zdraviti prav tako kot bolnike, ki jih je prizadela možganska kap, saj se z zdravljenjem zmanjša tveganje za ponovitev. Največje tveganje za ponovitev obstaja prvih nekaj tednov po predhodnem dogodku. Največja breme pri možganski kapi je trajna invalidnost; približno tretjina bolnikov, ki so preživeli možgansko kap, je po enem letu gibalno odvisna od drugih ljudi. Prav možganska kap je najpogostnejši vzrok dolgotrajne invalidnosti v razvitem svetu in je tudi drugi vodilni vzrok demence. Dolgoročni učinki možganske kapi na r a z u m e v a n j e in zaznavanje so čedalje prepoznavnejši, zato bolnike po njej pogosto p r i z a d e n e j o u t r u j e n o s t , depresija, težave z mišljenjem, učenjem in o p r a v l j a n j e m praktičnih in umskih nalog.

Aspirinu priznanje Superbrand

To jesen so v Sloveniji prvič podelili priznanja za Superbrand – blagovne znamke z odlično oceno po izboru neodvisnega strokovnega sveta. Priznanje Superbrand podeljuje edina neodvisna globalna mednarodna avtoriteta na področju blagovnih znamk. Med blagovnimi znamkami, ki jim je organizanizacija podelila naziv, se je znašla tudi več kot sto let stara blagovna znamka – Bayerjev Aspirin. Aspirin je edini analgetik, ki je v Sloveniji prejel to prestižno nagrado.

Mag. Margareta Guček Zakošek, regionalna produktna vodja za aspirin pravi: »Zelo smo ponosni, da je Aspirin dobil to priznanje, saj so strokovnjaki tako potrdili zaupanje, ki si ga je pridobil med ljudmi.« V sto letih je bil Aspirin prvo zdravilo, ki je letelo z astronavti na Luno, večkrat se je že vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov, botaniki pa so po njem poimenovali celo sorto vrtnice. Znamke, ki so prejele naziv Superbrand so izbirali na podlagi kakovosti, zanesljivosti, čustvenega naboja in drugačnosti. Več raziskav je potrdilo, da pridobljeni status pripomore k utrjevanju posamezne blagovne znamke ter da se potrošniki raje odločajo za izdelke s Superbrands statusom.

Na sliki: Regionalna brand managerka za aspirin mag. Margareta Guček Zakošek drži priznanje Aspirinu za super blagovno znamko (Superbrands).

Foto utrip

Obiskali smo Hrvaško Zagorje, grad Trakoščan in Bizeljsko - oktober 2007

Mnenja

Šteje kvaliteten čas preživetja

Ko po poldrugem letu od pričetka vsajanja umetnih src z brezžičnim napajanjem z velikimi pričakovanji sprašujemo o rezultatih te metode zdravljenja v kardiokirurgiji, nas tisto kar zvemo, navdajaja z mešanimi občutki. Četudi je eden od bolnikov z majhno, za grenivko veliko kovinsko-plastično-elektronsko črpalko v prsih preživel skoraj leto in pol samostojnega, razmeroma kvalitetnega življenja v domačem okolju, se je potem, tedaj že manj pričakovano, zgodil preobrat na slabše; tako danes ni med enajstimi bolniki, operiranimi na ta način, nikogar več med živimi...

In vendar eksperti, ki so pri tem sodelovali in, razumljivo natančno analizirali vsak primer posebej, odkrivali napake, vsako leto pa to storijo storijo še enkrat za vseh pet medicinskih središč skupaj, trdijo, da - ni moč govoriti o neuspehu... Če bolnikom ne bi vsadili umetnih src, bi z veliko verjetnostjo umrli še prej, kot so.

V pogovorih bodo vsi, ki kakor sodelujejo pri tem, ali kakršnih koli resnejših posegih v človekovo telo, ponovili znano dejstvo, da je pač vsaka operacija povezana z določenih tveganjem. Toliko bolj sleherni nov korak, ko gre za rez v »živo tkivo« in vsajanje zapletenih nebioloških materialov.

Pogled v zgodovino seveda to potrjuje; prek vzponov in padcev so v začetku tudi zelo tvegane metode, kakšrna je bila svoj čas presaditev srca, postale danes rutina. Druge na primer zdravljenje s pomočjo matičnih celic so ocenjevano z današnje stopnje razvoja biotehnologije, še vedno v skupini »obetavnih metod«. Za uporabo robotike v kardiokirurgiji bi verjetno lahko rekli, da je »nekje vmes«. Vse pa je tudi odvisno od tega, kaj si kdo predstavlja pod pojmom robotika v kardiokirurgiji. Če imamo v mislih skrajno sofisticirane sisteme »operacij na daljavo«, vidimo le robotske roke, monitorje in računalnike - pri čemer naj le mimogrede dodamo opažanje, kako pri tem spregledamo dejstvo, da je v ‘ozadnju krmiljenja vedno človek’ - tudi to sodi bolj v poglavje ‘medicina prihodnosti’. Je pa res že danes mogoče čedalje več zapletenih operacij na srčnih strukturah in žilah opraviti na manj invaziven način; s pomočjo endoskopov in monitorjev. Tu bi lahko pogojno govorili o nekaterih principih dela, oziroma manj invazivnih pristopih v človekovo telo - s kamero in skalpelom skozi manjhne reze, kar imamo navadno v mislih, pri »robotskih operacijah«.

Iz pogovora z našim uglednim strokovnjakom, prof. dr. Igorjem Gregoričem iz Houstna, lahko sklepamo, da v vseh najbolj uglednih ameriških medicinskih središčih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, »seveda nameravajo še naprej vsestransko razvijati opremo, metode, pristope, uvajati nove operacije«. Ko bodo končali vseh petnajst operacij za katere imajo posebno dovoljenje FDA, bodo morali ponovno resno presoditi, kakšno mesto ima metoda vsajanja umetnih src med vsemi drugimi, ki so danes na voljo.

Težko je že zdaj kar koli drugega, kot ugibati, kakšno težo bodo imeli rezultati načrtovanih še štirih vsaditev umetnih src. Bodo vmesne zboljšave tehničnega dela, to je same umetne črpalke, nekoliko spremnjen način vsaditve v prsnem košu in nenazadnje tudi spremenjena shema preprečevanja nastajanja strdkov tako učinkoviti, da bo to bistveno zboljšalo končne rezultate? Ali pa se to ne bo zgodilo in bodo morebiti pristojne avtoritete zdravniškim skupinam, ki sodelujejo v tem projektu, naložile dodatne (varnostne) zahteve, ki utegnejo upočasniti ta razvoj.Tisto, kar na koncu največ šteje je - kakor koli že kdo interpretira rezultate - čim daljše preživetje. Najbrž pa je malo verjetno, da bi program razvoja umetnih src kar opustili. »Toda, ne pozabite«, ob tem tudi ne pozabi poudariti prof. Gregorič, »da smo mi«- s tem misli na segment razvoja umetnih src pa tudi na klasične presaditve - »šele tam, prav na konici ‘ledene gore’, kot bi s to prispodobo tudi lahko opisali »svetovno breme« bolezni srca in ožilja...

Četudi se bodo prej ali pozneje še bistveno zboljšale metode zdravljenja z umetnimi srci, si bo mogoče učinkoviteje pomagati z dosežki biotehnologijeje, zboljšati sodelovanje prek transplantacijskih mrež in drugim, vse to po prepričanju poznavalcev ne bo moglo »zadostiti še vedno naraščajočim potrebam« - če te ne bodo že pri izvoru vsaj nekoliko ‘zadušene’. Jasno, »že veliko prej« je treba z uravnoteženimi programi zboljšati preventivo, da bi lahko postopoma z vsemi sodobnimi razpoložljivimi metodami - v kratkem z novim kardiokirurškim centrom v Izoli tudi pri nas - na ustrezen način pomagali vsem. Najprej dovolj hitro tistim z vedno predolge čakalne liste, kjer danes marsikdo sploh ne dočaka sprejema v bolnišnico in odrešujočega posega, in postopoma vsem tako, da bi bili rezultati zdravljenja kar najbolj optimalni.

Zaradi tega je treba pojem ‘uravnotežen program’ razumeti v širšem pomenu in morda prevetriti nekatere stereotipe o tem, kateri ljudje so najbolj ogroženi, s kakšnimi pristopi jih odkriti in motivirati ter jim omogočiti aktivnejšo vlogo v ‘samopreventivi’. Bolezni srca in ožilja že dolgo niso ‘denimo tipične menedžerske bolezni’. Za njimi zelo pogosto umirajo ljudje, ki pripadajo marginalnim družbenim skupinami in imajo nizko stopnjo izobrazbe ter so nezaposleni. Zato so poleg prislovično nezdravega življenjskega sloga pomembne tudi socialnoekonomske determinante, kot so izobrazba, socialni status, dohodek, nezaposlenost, socialna vključenost, možnost odločanja, perspektivnost, psihično in duhovno (ne)zadovoljstvo, dostopnost do ustreznih bivalnih razmer, zdravo okolje... kar vse ni - neka druga zgodba.

Dragica Bošnjak

„ꏄWˆê–’™’ꒇꆌŠ„•ˆ—ˆêꙄê…’ê“’„Š„ê‡•„™‘ŒŽêê…•ˆ“„:‘ŒŒê‘„–™ˆ—Œê‘„® šššˆ‡’™ˆ•‘ˆ—½‰’•˜½Ž„ˆ‘ˆ

vꑒ™Œê’W‘’–—Œê’‡™„„‘„ꒇꎄˆ‘„ꖈꓒ–™ˆ—˜—ˆêê’–ˆ…‘Œê‡•„™‘ŒŽ’

w‰Œˆ•ês˜›ˆ…’˜•Šêzhys±ê¢¨£êy’˜—ˆêkØh•’‘±ês¾¨ª¡¡êz{yhzzluês|rzlti|yn±ê

wmply±ê“’‡•˜W‘Œ†„ês˜…„‘„±êsˆ—„ŒOŽ„ꆈ–—„꣆±ê¡ªªªês˜…„‘„ ššš“‰Œˆ•–Œ

srce@drustvo-nsos.si

Najboljša učna zdravstvena delavnica društva na srcu operiranih - Portorož 2007

Meni laiku zaupali so, da na kratko opišem potek delavnice, ki sem jo obiskala prvič.

Malo po 7 uri smo se v sredo iz Celja z avtobusom podali,v Ljubljani prijatelje pobrali - nato na Lomu se okrepčali, s pršutki in degustacijo vin v Koprski kleti končali. Po poiskušnji in nabavi kave v Emoncu pot proti Portorožu smo nadaljevali.

Že v sredo popoldne pb 17h prof.dr.Danijel Petrovič o arterisjki hipertenziji - predaval je, diskusije zelo zanimve bile so vse. Vsak dan dopoldne organizirana hoja je v popoldanskem času - v bazenu telovadba pod vodstvom hotelske animatorke.

V petek od 16.30 predavanje -prim.dr.Janez Tasič kardiolog pripravil nadvse strokovno je, vendar v preprostih besedah izvedeno vse. Telemedicina - predstavnika g.Kovačiča na predavanju praktično izvedla je. Elektrokardiogram - Vitafon - Mobitel pri roki vsak naj trenutek sta - kadar bolečina v prsih - bledica - hladen znoj - vrtoglavica na udar se pripravljata.

Transdermalni - Nitrodur - visoka tehnologija membran pri 85% stenoze - nove možnosti pomoči pojavu težav pri kronični ishemični bolezni obetajo se. Družbena osamitev povzroča stres - bolezen nas opozori na novo priložnost kakovostnega življenja. Za krepitev zdravja potrebujemo bližino drugega, sestavni del - radosti in telesne ljubezni.

Sobotno predavanje dr.Tasiča bilo bolj lahkotno je, o vzrokih bolezni in zdravilih, ki spremljajo kot dodatni dejavniki srce. Zvečer raznežili ob zvokih harmonike sina Dejana in očeta Ivana Kušerja smo se in zavrteli s folklorno skupino KUD Lipa Rečica, ki nas v mislih nazaj domov že odpeljala je. Za popotnico kar cel pršut - sponzorji predstavitelji prinesli so, razrezalo se je s pomočjo predsednikovo in dr.Tasičevo ter poplaknilo s kapljico Terana. pristnim olivnim oljem smo, da tudi to našemu srčku koristilo bo. Za prvič dovolj bo in končam z mislijo:

Najprej je drobna gaz, ki jo pusti človeški korak - na novi poti, potem vedno globja sled njegovega dela.

Kar 5 dnevni delavnici slišali smo, našemu srčku koristilo bo, seveda če zdravje “dovolilo bo”

Sedaj marsikaj vemo - kako? ukrepati v trenutkih bolečine - slabosti ob sodobnih pripomočkih bolje bo, ali kar “usoda” namenila nam bo.

Hvala vsem zdravnikom, ki v delavnicah sodelovali strokovno so, kot tudi predsedniku g.Vladu Petku, brez njega si vsega tega, zamisliti ne moremo ker ob vsakem poslovno dobrem možu, žena skrbna stoji - zato tudi Erika -hvala ti!

Vsem, ki smo na delavnicah strokovno in duhovno okrepili, da naš srček še dolgo bi “bil” zdrav in “čil” želim zdrav božič in srečno v Novo leto 2008.

Ivanka Sevšek

Beseda bralcev

Beseda bralcev

Izlet v hrvaško Zagorje in na Bizeljsko 4. oktobra bi poimenovala – za sproščen utrip srca.

V lepem jesenskem jutru je bilo vabilo na izlet za mnoge od nas prijetno presenečenje. Zares čisto nova smer spoznavanja znamenitosti preko meje na Hrvaško in potem lepega Bizeljskega – našega znanega vinorodnega območja.

Izletniki z avtobusa z odhodom iz Celja smo lahko rekli “dobro jutro” izletnikom avtobusa iz Ljubljane, kar je storil naš predsednik Vladimir Petek, ki nas je tudi ves dan vodil do povratka domov. Preko mejnega prehoda Zavrč smo prispeli na Hrvaško. Ogledali smo si muzej DVOR TRAKOŠČAN, ki je zelo lepo urejen in seveda je slikovita tudi njegova okolica – vredno ogleda. Pot nas je vodila po slikoviti pokrajini hrvaškega Zagorja do Tuheljskih toplic, ki jih je uspešno uredilo naše zdravilišče Olimia iz Podčetrtka. Tam se nam je malica zelo prilegla.

Zanimivo nadaljevanje vožnje nas je pripeljalo v Kumrovec. Urejena Titova rojstna hiša je na začetku vstopa v muzej na prostem, imenovan STARO SELO. Čas za ogled vseh hišic s prikazom starih obrti v njih je bil skoraj prekratek, kajti zamisel in ureditev “Starega sela” je res enkratna in zasluži čestitke.

Vožnja med vinorodnimi Bizeljskimi griči je bila prijetna. Ustavili smo se v tamkajšnjem domačem gostišču Šekoranja, kjer smo pogoščeni z zelo dobro večerjo in dobro kapljico. Nekateri so ob zvokih domačega harmonikarja malo zaplesali, sicer pa se je razvil sproščen klepet med člani društva in čas je kar prehitro mineval.

Izletnikom avtobusa iz Ljubljane smo voščili lahko noč, mi pa smo se v poznih večernih urah zadovoljni vrnili v Celje. Služilo nam je tudi vreme, ki je skoparilo z močnimi sončnimi žarki, ki za nas itak niso priporočljivi.

Razšli smo se z ugotovitvijo, da je bil izlet prijetna sprostitev in se lahko zahvalimo upravnemu odboru društva in njegovemu predsedniku za organizacijo in izvedbo.

Naj še spomnim, da nas je predsednik seznanil s problemom dela društva na Celjskem področju in zaprosil člane, da bi se vključili v odbor za delo na tem območju. Veljalo bi njegovo pobudo upoštevati in se vključiti, kajti dela in obveznosti je za enega člana zares preveč. Jožica Ratej 40

Štiridnevna zdravstvena delavnica in občni zbor društva v Portorožu.

Že po ustaljenem voznem redu Celje - Ljubljana smo se prvega marca odpeljali proti Portorožu s postankom na Lomu, kjer smo se z malico okrepčali in nadaljevali pot do Kopra. Zaradi odpovedi napovedanega predavanja g. Marka Ščuka o alternativnem zdravljenju z morsko vodo, smo imeli nadomestni program, ogled Luke Koper, ki smo se ga z veseljem udeležili.

Že pri vhodu v Luko nas je pričakal vodnik, ki nas je spremljal po ogledih največjega slovenskega pristanišča, saj si brez uradne osebe ni mogoče ogledati Luke. Ogledali smo si prvi in drugi pomol, kjer so kontejnerska dvigala in kjer letno pretovorijo 220.000 kontejnerjev. Tak tovor nadaljuje pot v 70% po železnici, ostalih 30% pa po cesti. Iz Luke dnevno odpelje okoli 80 vlakovnih kompozicij, kar je pa trenutno premalo za tako količino tovora. V načrtih je nova železniška proga Koper - Divača. Ogled smo nadaljevali mimo skladišč glinice in železove rude, ki pretežno prihaja iz Indonezije. Videli smo silose za žita in sojo ter hladilnice za sadje in zelenjavo, ki prihajajo iz Egipta, Izraela in Cipra.

Luka Koper je tudi največja in najmodernejša luka v Sredozemlju za pretovor avtomobilov. V letu 2006 je bilo pretovorjenih okoli 399 tisoč avtomobilov večinoma korejske in japonske proizvodnje, med evropskimi pa VW. Letno je možno pretovoriti 500 tisoč vozil. Luka Koper načrtuje tretji pomol s 17 metrov ugreza za pristanek potniških ladij. Danes je maksimalna globina 11,2 metra.

V Luki Koper se torej nahajajo sledeči terminali: terminal za avtomobile, terminal za sadje in zelenjavo, terminal za rudnine, terminal za žita, terminal za glinico, terminal za les, terminal za tekoče tovore, terminal za živino.

Velikost Luke Koper si lahko predstavljaš le, če si jo ogledaš z avtobusom in vodnikom. Mi smo se dobro seznanili z Luko Koper.

Po ogledu Luke Koper, smo se napotili v našo staro bazo Emonec, kjer smo imeli skupno kosilo. Po kosilu smo malo pokramljali in zapeli ob spremljavi naših harmonikarjev. Druženje smo zaključili z njihovo odlično kavico v kava baru s katero nas je pogostilo podjetje Emonec. srce@drustvo-nsos.si

Pot smo nadaljevali v Portorož, kjer smo se namestili v Hotel Riviera.

Drugi dan, po zajtrku, smo se pod vodstvom hotelske animatorke odpravili na sprehod po zanimivih poteh okolice Portoroža. V popoldanskem času smo se udeležili razgibavanja v hotelskem bazenu, ki je blagodejno vplivalo na naše mišice in sklepe po naporni dopoldanski hoji.

Ob 17. uri smo se v Kongresnem centru udeležili predavanja na temo “Prva pomoč z uporabo defibrilatorja”. Predaval nam je dr. med. Andrej Doma. Z zanimanjem smo poslušali kako se rešuje življenje s to napravo. Sledilo je še eno zanimivo predavanje o prehranskih dopolnilih. Predavala je svetovalka podjetja GMLD- International iz Ljubljane gospa Helena Šuntaj, ki nam je prikazala paleto naravnih dopolnil k prehrani, s katerimi si lahko znatno izboljšamo naše zdravstveno stanje. Prav tako smo se podučili, da je pravilno izbrana hrana lahko tudi čudežno zdravilo. Predavanje nas je navdušilo in nekaj teh prehrambenih dopolnil smo tudi kupili.

Po večerji smo posedeli in pokramljali o dogodkih dneva ter o naših zdravstvenih težavah. Vsak je imel svojo zanimivo zgodbo.

Ob 10. uri tretjega dne je potekal občni zbor društva. O tem dogodku bo sledilo posebno poročilo občnega zbora v našem časopisu.. Po občnem zboru smo se sestali v avli Kongresnega centra na pijači in klepetu.

V popoldanskem času je sledilo še predavanje o pacientovih pravicah iz novega Zakona o zdravstvu . Predaval je dr. Janez Tasič. V teoriji je to vse lepo in prav, v praksi pa še daleč ne.

Večer so nam popestrile Istranke z istrskimi ljudskimi napevi ter plesi, značilni za to področje. Bilo jih je prijetno gledati in poslušati..

Četrti, zadnji dan, si je po zajtrku vsak organiziral svoje aktivnosti, kar so nekateri izkoristili še zadnje trenutke za plavanje v bazenu.

Ob 11.30 smo se poslovili drug od drugega in se odpeljali proti domu.

Tokratna štiridnevna delavnica je bila zelo pestra in zanimiva, od ogleda Luke Koper do zanimivih predavanj in srečanj. Veselimo se že naslednjega izleta. Karolina Kolar

AMBULANTNA DEJAVNOST CENTRA MEDICOR V LJUBLJANI Obveščamo vas, da je že več let delujejo ambulante Centra Medicor v Ljubljani, Center Ledina, Kotnikova 5/I, Ljubljana

Telefon: 01-432-2152, Fax: 01-430-2461

Ordinacijski čas in naročanje: ponedeljek

9 - 19.ure, torek in sreda 15 - 19.ure

V ambulantah potekajo pregledi bolnikov z boleznimi srca in ožilja, pregledi pred in po operacijah na srcu, pregledi in zdravljenje bolnikov z zvišanim krvnim tlakom ter preventivni pregledi. V tem času deluje tudi ambulanta za diagnostiko bolezni srca in ožilja in ambulanta, kjer opravljamo obremenilno testiranje.

NOVE ČLANSKE IZKAZNICE

Vsi člani društva, kateri ste v letu 2007 plačali članarino, nove članske izkaznice pa niste prejeli - prosimo da nas o tem pisno obvestite na naslov: Društvo NSOS, Korytkova 2, Ljubljana, in priložite fotokopijo potrdila o plačilu.

Izkaznice vam bomo poslali naknadno.

Obvestila

Razpis za člane pododbora Društva na srcu operiranih Slovenije Ljubljanska regija

Sklicujoč se na 9.člen pravilnika Društva na srcu operiranih Slovenije je odbor na svoji 61.seji dne 29.04.2007 sprejel sklep o ustanovitvi Pododbora Ljubljanske regije. Za ustanovitev tega odbora je bil imenovan iniciativni odbor v sestavi: Lesjak Miroslav, Smrekar Jože, Slavič Marjan, Šercer Josip, Bajt Gregor in g.Kolar Viktor. Zaradi odsotnosti nekaterih gornjih članov se je sklic iniciativnega odbora zavlekel na datum 21.11.2007. Na tem sestanku so bila obravnavana razna tehnična vprašanja o delovanju pododbora (glede pokrivanja materialnih stroškov, prostorskih problemov za seje itd..) Dogovorjeno je bilo, da se objavi vprašalnik v glasilu društva o pripravljenosti članov društva Ljubljanske regije za delovanje v Ljubljanskem pododboru. Zaželjeno je, da se prijavijo tisti člani, ki so pripravljeni delovati v pododboru in bi s svojimi izkušnjami ter možnostmi pripomogli k boljši uspešnosti naše organizacije v dobro vseh bolnikov našega društva.

Prijave sprejemajo:

Miroslav Lesjak, Ljubljana: 031 321 085 Josip Šercer, Ljubljana: 041 857 223

Humanitarna organizacija Društvo na srcu operiranih Slovenije - območni odbor Ljubljana išče na območju Ljubljane (lahko na obrobju) cenejši prostor za svoje delovanje.

Pogoj je možnost parkiranja za nekaj avtomobilov. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytokova 2, Ljubljana 1000 Telefonski kontakti: 01 512 6645 g.Lesjak ali 01 517 1086 g.Šercer

Zdravje iz zeljne glave

Zadnje raziskave so razkrile, da imajo hranila v križnicah (družina rastlin, v katero poleg zelja sodijo ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, cvetača, gorčica, hren, redkvica in podobno) sposobnost, dasignalizirajonašimgenom, naj povečajo sproščanje encimov, ki so vpleteni v razstrupljanje, čistilni proces, v katerem se naše telo znebi škodljivih učinkovin. Te namreč vnašamo v telo z uživanjem raznih barvil, konzervansov, tudi z vdihavanjem onesnaženega zraka ali pa tobačnega dima. Hranila v zelju sprožajo zapleteni proces v celicah, spomočjokateregaencimiposkrbijo, da se škodljive snovi odstranijo in s tem varujejo naše telo. Hranila so v popolnem naravnem ravnovesju in prav to ravnovesje jim daje takšne sposobnosti. Raziskave so dokazale tudi, da imajo ljudje, ki redno jedo zelje in druge rastline iz družine križnic, manj raka prostate, manj raka debelega črevesa in danke in tudi manj pljučnega raka. Tako, na primer, raziskava, v kateri je sodelovalo več kottisoč moških (na FredHutchinson Cancer Research CenterSeattle), pokazala, da je bila nevarnost za raka prostate pri moških, ki so pojedliveliko obrokovsveže zelenjave venem tednu, manjša za 35 odstotkov; pri drugih, ki so pojedli samo tri ali več obrokov zelenjave i z

Zelje je nezahtevna, vendar čvrsta rastlina, ki ima še to dobro značilnost, da ni draga. Zelje gojijo kmetje in vrtičkarji po vsem svetu. Poleg tega, da ga je lahko vzgojiti, ga je lahko tudi uskladiščiti. Velike in manjše zeljne glave dolgo zdržijo v kleti ali pa v hladilniku. Zelje je na voljo vse leto.

družine križnic v enem tednu, je bila ta nevarnost manjša za 44 odstotkov. Kar pomeni, da je seveda zdravo jesti vso zelenjavo, še bolje pa je, če je med njimi nekaj obrokov zelja (ali cvetače, brokolija, ohrovta…).

Zelje varuje pred rakom črevesja

Na Nizozemskem so narediliveliko raziskavo, vkaterije šestletsodelovalo večkot100.000 ljudi. Skupina, ki je jedla večinoma zelenjavo, je bila v za 25 odstotkov manjši nevarnosti, da zbolijo za rakom debelega črevesa in danke. Toda skupina, ki je večinoma jedla zelenjavo iz družine križnic, je imela dosti boljše rezultate: nevarnost, da dobijo raka debelega črevesa ali danke se je pri njih zmanjšala za 49 odstotkov.

Varuje tudi pred rakom pljuč

Dober primer so tudi Kitajci, ki na svetu pojedo največ zelja, predvsem prav po njih imenovanega kitajskega zelja. Preiskovali so prebivalke Singapura, mesta, kislovipo hudo onesnaženem zraku. Nekadilke, ki so pojedle veliko svežega zelja, so bile vza 30 odstotkov manjši nevarnosti, da se jih loti pljučni rak. Toda kadilke, ki so redno jedle sveže zelje ali druge rastline iz družine križnic, so bile celo v za 69 odstotkov manjši nevarnosti. Hranila v križnicah že nekaj let vznemirjajo znanost, ki bi rada ugotovila, zakaj imajo takšne sposobnosti. Znanost bi rada tudi ugotovila, za katera hranila v rastlinah gre in kako so vpletena v p r o c e s e v našem t e l e s u . Natančen pregled 94 raziskav, ki so se ukvarjale s povezanostjo raka in rastlin izdružine križnic, je pokazal, da so raziskovalci v 67 odstotkih primerovdokazali, dauživanjezeljazmanjšuje nevarnost, da človek zboli za rakom. V 70 odstotkih primerov so dokazali, da uživanje zelja pomeni manj nevarnosti, da zbolimo ali za rakom pljuč, želodca ali pa črevesja. Zelje je tudi odlične vir vitamina C, antioksidanta, ki nas varuje pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Vsebuje tudi vitamine K, B 1 in B2, B6 A, kalcij, kalij, mangan, omega 3 maščobne kisline, tudi magnezij, folate in veliko vlaknin.

Koliko zelja pa je treba pojesti, da se bomo zavarovali pred rakom?

Znanstveniki pravijo, da zadostujejo tri do pet skodelic na teden. Pri čemer je skodelica tako velika, da jo z dvema decilitroma vode lahko napolnimo do treh četrtin. Izbrati pa je treba organsko pridelano zelje, nič škropljeno, gnojeno pa spet le z organskimi gnojili. Hranila bodo najbolje učinkovala, če bomo jedli sveže zelje (pojemo ga takoj, ko ga naribamo alinarežemo), lahko pa ga zgolj rahlo kuhamo v sopari. Te raziskave se sicer niso ukvarjale s kislim zeljem, toda znano je, da ima kislo zelje prav tako ugodne učinke na prebavila. Posebej je primerno za ljudi, ki imajo težave z zaprtjem. Raziskave, ki so jih delali Britanci, pa so pokazale, da ena od učinkovin v zelju oziroma v križnicah zavira delitev celic in pospešuje naravno celično smrt (apoptozo) v tumorjih. Ena od učinkovin, imenovana sulforafan, posebej varuje ljudi z gensko obremenjenostjo, da ne zbolijo za rakom debelega črevesa. Strokovnjaki so ugotovili tudi, da redno uživanje svežega zelja koristi ženskam, ki so v nevarnosti, da zbolijo za rakom dojke. (mk)

NAJDBA Na radijsko postajo med oddajo “v živo” nekdo pokliče. Poslušalec: “Dober dan, tukaj Tone iz Ljubljane.” Voditelj: “Pozdravljeni, Tone, kaj bo dobrega?” Poslušalec: “Danes zjutraj sem v Argentinskem parku našel denarnico s precej denarja in dokumenti.” Voditelj: “Koliko pa je denarja?” Poslušalec: “Malo čez tisoč, pa kartice.” Voditelj: “A se da z dokumentov razbrati, kdo je lastnik?” Poslušalec: “Ja, to je neki Lojze Novak iz Medvod.” Voditelj: “In kako lahko gospod Novak pride do vas?” Poslušalec “Saj ne kličem zaradi tega. Zavrtite človeku kakšno dobro glasbo!”

POLICIJSKA PATROLA Starejši par je odšel na počitnice na obalo. Za volanom je sedela žena. V Kozini jih je ustavil policaj. Pogleda žensko in ji reče: "Gospa ali veste, da ste prekoračili dovoljeno hitrost?". Ženska se obrne proti možu in ga vpraša: "Kaj je rekel?" Mož ji zakriči: "PRAVI, DA SI PREKORAČILA DOVOLJENO HITROST." Policaj jo pogleda in reče: "No, bi lahko videl vaše vozniško in prometno dovoljenje?" Ženska se obrne proti možu in ga vpraša: "Kaj je rekel?" Mož ji zakriči: "HOČE VIDETI TVOJE VOZNIŠKO IN PROMETNO DOVOLJENJE!" Gospa mu da zahtevane dokumente. Policaj se nasmehne in reče: "Aha. Iz Celja sta. Na Celjskem sejmu sem bil enkrat in takrat sem spoznal eno žensko. Ja... to je bil moj najslabši seks v življenju." Ženska se obrne proti možu in ga vpraša: "Kaj je rekel?" Mož ji zakriči: "ZDI SE MU, DA TE POZNA!"

INTERNAT Janezek piše domov iz internata: "Dragi starši. že dolgo nimam nobenih vesti od doma, prosim, pošljite mi dvesto evrov, tako da bom vedel, da vam gre dobro..."

V ČISTILNICI Gorenjec se v čistilnici razburja: “Ne bom plačal tega računa! Prati sem dal samo dve srajci, tu pa je še kup drugih stvari!” “Gospod, v žepih vaših srajc smo našli še dve majici, tri pare nogavic in dvojne spodnje hlače.”

OPOZORILO Napis na opozorilni tabli na začetku Sahare: "Pozor, zadnja bencinska ?rpalka. Vsaka naslednja bencinska črpalka je lahko le fatamorgana!"

PADALCI Pridejo trije padalci na letalo. Letalo vzleti pa skoči prvi, padalo se odpre in on srečno pristane. Skoči drugi padalo se tudi njemu odpre in sre?no pristane. Skoči tretji potegne vrvico padalo se ne odpre, potegne za zasilno vrvico tudi to se ne odpre. Pa on pada in pada nakar en prileti navzgor in vpraša padalec:” Kaj ti si s servisa za padala”; nakar mu oni odgovori” Ne, jaz sem miner iz kamnoloma”!!!!!!!!!!

POPRAVILO Dva Gorenjca sta na cesti našla avtomobilski volan. Eden ga je prijel v roke in že sta se “peljala” po cesti in zavila na bencinsko črpalko. “Natočite polno!” je rekel “voznik”. “Vama pa manjka kolešček!” je ugotovil črpalkar. “No, vidiš!” je rekel “sopotnik”, “komaj si prišel do avta, že so na vrsti popravila!

GROŽNJA Pismo Gorenjca uredništvu dnevnega časopisa: “Če ne boste prenehali objavljati vicev o Gorenjcih si ne bom več sposojal vašega časopisa!”