Revija utrip srca, št.8, december 2007

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

OMEGA3 v zdravilu

Leto obletnic: 20-LET DRUŠTVA in simpozij v Portorožu

SREDOZEMSKI NAČIN PREHRANJEVANJA Veliki kirurg: prof.Rene Favaloro

Oče by pass operacije- obvoda

ŠT.8 DECEMBER 2007

Praznični december Prevzema nas pridih vznesenosti zadnjega meseca v letu, ko vsi nezavedno hitimo proti nečemu novemu, hkrati pa, da ne bi česa lepega zamudili še v starem, si dajemo duška morda s prijatelji ob kozarčku kuhanega vina, ob nakupih drobnih daril za vsemogoče praznične priložnosti, ki jih obilo ponuja ta mesec v poslavljanju. K splošnemu prazničnemu vzdušju prav gotovo prispevajo veličastni pogledi na novoletne lučke, ki že skoraj po vseh mestnih pročeljih prezgodaj začno naznanjati prihod božiča in novega leta. Te priložnosti zagotovo tudi spretni trgovci ne zamudijo, saj nas bogato okrašene izložbe kar omamljajo in silijo k nenačrtovanim nakupom. December, ki je na splošno čas veselja in praznovanja, je morda tudi pravi trenutek, da se za hip ustavimo, se malo ozremo za letom, ki mineva, naredimo kratko inventuro, kaj smo dobrega storili tudi za druge, se posvetimo svoji družini in sebi, se skupaj odpravimo kupit smrečico, jo okrasimo, prižgemo lučke na njej in ob njeno vznožje postavimo darilca za svoje najdražje.

In kaj smo dobrega storili v odhajajočem letu za svoje zveste članice in člane v našem društvu na srcu operiranih Slovenije, smo se vpraševali in ugotavljali na zadnji, decembrski seji upravnega odbora našega društva.

Prevladuje prepričanje, da smo z rednim delovanjem društva veliko omogočali tistim, ki so se vabilom društva na zdravstvene delavnice ali enodnevno druženje odzivali oziroma so izkoristili ponujene možnosti, malo pa tistim, ki temu niso oziroma niso mogli slediti. Sicer pa smo ves čas budno spremljali zdravstveno politiko v državi in se vključevali vanjo, kjer so se nam le kazale možnosti za to. Zlasti smo zadnje dni pozorni na Zakon o bolnikovih pravicah, ki je tako slabo pripravljen, da je med obravnavo v parlamentu, kar osemdeset odstotkov poslancev glasovalo proti.

Menimo, da najbrž ne more biti drugače, saj je predlog pripravljala skupina, sestavljena samo iz zdravnikov, medtem ko predstavnika bolnikov ni bilo niti enega, kaj šele, da bi kdo povedal ali obvestil predstavnike društev, ki bi pri tako pomembnih odločitvah, kot je priprava Zakona o bolnikovih pravicah, vsekakor morali sodelovati. Seveda, če bi se šli pošteno igro. Morda pa je Sloveniji v času predsedovanja veliko do tega, da se pokaže pred Evropo tudi s zakonom o bolnikovih pravicah – pa naj bo ta kakršenkoli že – samo, da je.

Ko se ob koncu leta zahvaljujem vsem, ki ste z nami sodelovali, nam svetovali, pomagali in nas podpirali, vam hkrati, spoštovani prijatelji, iskreno voščim prijetne in sproščujoče božične ter novoletne praznike. Za leto, ki prihaja, pa vam želim vse najboljše – da bi vam bilo naklonjeno zdravje, in da bi doživeli vse tisto, kar obsega tako preprosta, pa tako vseobsegajoča beseda – sreča.

Vladimir Petek, predsednik društva na srcu operiranih Slovenije

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino.

Uredništvo: Predsednik Vladimir Petek, sodelavka uredniškega odbora Milka Krapež, Člani: Vladimir Kobi, Jože Smrekar, Miroslav Lesjak, Gregor Bajt Fotografija: Arhiv uredništva, iStock Photos, Jupiter Images Tehnična obdelava in prelom: Plior, Informacijske tehnologije (www.plior.si) Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytkova 2, 1000 Ljubljana Elekronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si Tisk: Tiskarna Pagat d.o.o., Hrastnik, Naklada: 3000 izvodov.

Utrip Srca 3

š t . 8 - d e c e m b e r- 2 0 07

www.drustvo-nsos.si

GLASILO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

16 Sredozemski način prehranjevanja Zanimiv pojav v pokrajinah ob Sredozemlju ,

Pod lupo 9

Veliki kirurg Prof.rene Favaloro Rene Geronimo Favaloro se je leta 1923 rodil v La Plati v provinci Buenos Aires v Argentini. Bil je vnuk italijanskih emigrantov, ki so se v Argentino priselili s Sicilije. Pravzaprav je bil ded Sicilijanec, babica pa je bila doma iz Toskane. Njegov oče je bil tesar, mati pa šivilja.

Rene je od očeta podedoval spretnost rezljanja predmetov iz lesa. V delavnici je delal z ramo ob rami s svojim očetom. Od tod izvira temeljno načelo, po katerem je živel vse svoje življenje..

13

Holesterol lahko obvladamo

kjer ljudje zaužijejo kar precej maščob, pa vendar nimajo srčno-žilnih bolezni, so se strokovnjaki lotili raziskovanja, da bi odkrili, kaj je vzrok za..

23 Tudi srčni bolnik je lahko spolno aktiven Telesna ljubezen je seveda sestavni del kakovostnega življenja vsakega posameznika. Če vam telesna kondicija, navkljub bolezni, omogoča da, se lahko normalno povzpnete v drugo nadstropje, potem vas praviloma ne sme skrbeti tudi preveliko naprezanje ob vaši spolni dejavnosti.

28 Infarkt poškoduje srce

Izraz holesterol vsi dobro poznamo.

Akutni miokardni infarkt (AMI), znan tudi kot srčni napad ali srčna kap je bolezensko stanje, do katerega pride, ko je dovod krvi do dela srca prekinjen.

Tudi to, da gre za nekaj slabega, je vsem bolj ali manj jasno.

Vendar pa holesterol naše telo potrebuje, ker tvori celično membrano, nekatere hormone, potrebujemo pa ga tudi za druge procese v telesu. Holesterol je mehka voskasta snov, ki jo najdemo v maščobah (lipidih) v krvnem obtoku in v vseh celicah našega telesa.

4

Utrip Srca

32 Zdravje v steklenicah V trgovinah so police, kjer po vojaško zloženi stojijo sadni sokovi, vse daljše. Nekoč smo imeli samo domače sokove v velikih..

LETO OBLETNIC- zanimivimi predstavitvami simpozija je bila prav gotovo predstavitev prof.dr. Roberta Favalora, nečaka pokojnega Reneja. Predstavil nam je svoje spomine na slavnega strica. »Kardiologijo bomo odslej delili na obdobje pred in obdobje po Favaloru,« je rekel prof. dr. Mason Sones, eden od Renejevih kolegov na sloviti Cleveland Clinic, kjer je Rene delal precej let. Prof.Roberto Favaloro je predstavil stričeve misli, ki so se dostikrat nanašale na socialne krivice. Čutil je z malimi ljudmi, saj je med njimi tudi precej časa živel.

Prof.dr.Marko Noč pa je obudil spomine na prvo dilatacijo koronarne arterije. Spomini so seveda iz knjig, saj je bil prof.Noč tedaj, ko je leta 1977 prof.dr. Andreas Gruentzig prvi izvedel perkutano transluminalno koronarno

Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, MC Medicor in Društvo na srcu operiranih Slovenije so sredi letošnjega decembra organizirali peti simpozij o boleznih srca in ožilja. Simpozij je bil posvečen nekaterim obletnicam s področja kardiologije in srčne kirurgije: 40 letnici prve operacije na koronarnem ožilju, 30 letnici prve dilatacje koronarne arterije in tudi 20.letnici našega društva. »Minevajo leta dela… Medicor, tretji slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja izpolnjuje svoje poslanstvo… V prijetnem okolju primorskih oljk in trt živijo ideje učitelja in vzornika profesorja doktorja Reneja Favalora, začetnika nove dobe srčne kirurgije. Tehnika njegove prve aorto-koronarne operacije je rešila milijone življenj in se ohranila do današnjih dni. Profesor Favaloro je bil posebna osebnost. Imel je veliko srce, razdajal je neizmerno dobroto, kjerkoli se je pojavil. Imel je neverjetno energijo in neverjetni raziskovalni duh. Gradil je mostove med narodi, v borbi proti krivicam in revščini je hotel spremeniti svet.

Zapustil je neprecenljivo dediščino v različnih predelih sveta… tudi v kliniki Medicor v Izoli,« je zapisala prof.dr.Metka Zorc ob spominu na 40letnico prve operacije na koronarnem ožilju in predvsem ob spominu na Reneja Favalora, ki si je to operacijo prvi zamislil in jo tudi uspešno izvedel.

6

Utrip Srca

Prof.dr.Josip Turk, starosta slovenske kardiologije, je na simpoziju z udeleženci angioplastiko, običajno imenovano kar delil svoje spomine na prvo srečanje s koronarna angioplastika. To je metoda, s katero prof.Favalorom. Povedal je, da je poslušal zdravijo zožene koronarne arterije pri koronarni profesorjevo predavanje v Lyonu, srcu bolezni. Do zoženja, kot vemo, pride zaradi francoske pokrajine Burgundije in da je bil tako, nalaganja oblog (plaka) v srčnih žilah oziroma zaradi ateroskleroze, poenostavljeno kot vsi drugi navzoči nad njegovim povedano. Prof.Noč je povedal, predavanjem navdušen.

Do danes da so v Medicorju od 15.

Operacije, ki jih je delal so v Medicorju operarili januarja 2005 do 14. prof.Favaloro, so bile decembra 2007 izvedli 704 bolnike v okviru 74 različnih za srčne kirurge 1213 koronarnih novost in nič operacijskih programov. Med operiranimi je angiografij, 302 nenavadnega bilo 489 moških in 215 žensk v starosti nad 64 k a t e t r i z a c iji ni, da so bili let.

Najmlajši bolnik je bil star 22 let, najstarejši pa in perkutanih med njimi tudi dvomljivci, češ, 86 let. Pooperacijska umrljivost (30 dni po operaciji) k o r o n a r n i h je 2,9 odstotna. 306 je bilo operacij koronark, 285 intervencij, 11 ASD saj ne more zaprtij pri bolnikih s biti tako. Pa je operacij srčnih zaklopk, 98 je bilo kombiniranih PFO (patent foramen bilo tako in tako operacij, 6 operacij prirojenih srčnih napak ovale) in eno septalno je tudi ostalo. in 9 operacij ascendentne ablacijo pri bolniku s Med najbolj

aorte.

simpozij v Portorožu in praznovanje 20. letnice društva na srcu operiranih Slovenije hipertrofično obstruktivno kardiomiopatijo.

ASD zaprtje pomeni arterial septal defect closure. Poenostavljeno povedano je to poseg, s katerim zaprejo odprtino med atrijema v srcu. Ta okvara je navadno podedovana. PFO oziroma patent foramen ovale pa se reče okvari, se pravi odprtini, ki ostane v steni in ki bolniku povzroči težave. Skupaj so torej naredili 1527 intervencijskih kardioloških posegov.

Za bolnike prav gotovo ena najbolj zanimivih predstavitev pa je bila tista, ki jo je predstavil prof.dr. Ninoslav Radovanovič, ustanovitelj in direktor oddelka za kardiovaskularno kirurgijo MC Medicor. Predstavil je namreč uspešnost operacij v tej ustanovi.

24.aprila 2004 je bila v MC Medicor v Izoli izvedena prva operacija na odprtem srcu.

14.januarja 2005 so opravili prvo katetrizacijo srca. 9.februarja 2005 so naredili prvo perkutano koronarno intervencijo, 6.decembra 2005 prvo CT (computer tomography, po slovensko računalniška tomografija) koronarno angiografijo, 3. novembra 2005 prvo torakalno operacijo, 30.oktobra 2005 prvi stent karotidne arterije, 30. julija 2006 prvo PTA( zaprtje stene v srcu) in 10. junija 2007 so prvič bolniku vstavili pacemaker oziroma srčni spodbujevalnik. Do danes so v Medicorju operarili 704 bolnike v okviru 74 različnih operacijskih programov. Med operiranimi je bilo 489 moških in 215 žensk v starosti nad 64 let. Najmlajši bolnik je bil star 22 let, najstarejši pa 86 let. Pooperacijska umrljivost (30 dni po operaciji) je 2,9 odstotna. 306 je bilo operacij koronark, 285 operacij srčnih zaklopk, 98 je bilo kombiniranih operacij, 6 operacij prirojenih srčnih napak in 9 operacij ascendentne aorte.

Po EuroScoru je bila predvidena pooperacijska umrljivost za te operacije 4,6 odstotna, v Medicorju, kot že povedano, je bila umrljivost 2,9 odstotna. S tem se Medicor po uspešnosti operacij na odprtem srcu uvršča v sam vrh evropske srčne kirurgije.

Poleg naštetega so te operacije pomenile tudi velik prihranek za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Medtem ko stane operacija na odprtem srcu v UKC povprečno okrog 12.500 evrov, so v Medicorju te cene bistveno nižje (od 9.900 evrov do 11.000 evrov). Zato lahko mirno rečemo, je ocenil prof.

Radovanovič, da je socialni in zdravstveni prispevek Medicorja Sloveniji zelo velik.

Zajet je v več kot 700 operiranih bolnikih s pooperativno umrljivostjo 2,9 odstotka, medtem ko je bila pričakovana umrljivost po EuroScoru 4,6 odstotka, po ameriškem sistemu Parsonnet pa celo 5,5 odstotka. Velika pridobitev je tudi ta, da slovenskim bolnikom na operacijo srca ni treba več čakati. Poleg tega se je v Splošni bolnišnici Izola s tem kardiologija bistveno izboljšala (katetrizacijski laboratorij, PCI in operacije na odprtem srcu).

Splošna bolnišnica Izola je imela od MC Medicorja tudi direktno finančno korist, saj je dobila okrog 900.000evrov najemnine za prostor, prehrano, laboratorijske preiskave in dodatne preiskave za bolnike MC Medicorja.

Korist Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je okrog milijon evrov prihrankov na račun cenejših operacij v MC Medicorju na katerih je med 1500 in 2500 evrov prihranka pri operaciji.

Utrip Srca 7

P

o materi in njeni družini je podedoval ljubezen do narave, predvsem pa do svoje dežele, ki je tudi bistveno vplivala na njegovo življenje. Drug močan vpliv je prihajal od strica, ki je bil zdravnik. Rene ga je rad spremljal na obiskih pri bolnikih in prav te izkušnje so vanj vsadile željo, da bi bil zdravnik tudi sam. V srednjo šolo je hodil v La Plati, kjer je skupaj z vrstniki sanjal o trdni, združeni Latinski Ameriki, materinski domovini, ki bi se zavzemala za socialno pravičnost. Mladeniči so gradili svoja načela na humanizmu, pravici do svobodnega življenja, spoštovanju pravičnosti in človeškega dostojanstva. Ta etična načela so Reneja spremljala vse življenje. Nikoli ni s svojimi dejanji posegel izven njih. Verjel je, da je vsak človek odgovoren svoji družbi in da ji mora dati svoj delež. Pozneje se je Rene Favaloro teh časov s ponosom spominjal kot zelo srečnih.

Srednjo šolo je končal med najboljšimi.

Vpisal se je na medicinsko fakulteto v La Plati.

Od samega začetka ga je od vseh predmetov najbolj privlačila kirurgija. Čeprav predmet še ni bil na njegovem urniku, je bil navzoč pri vseh predavanjih in vajah, pri vseh operacijah, kjer je le lahko bil. Leta 1948 je diplomiral kot najboljši v letniku. Po diplomi ga je velika ljubezen do kirurgije gnala, da je vsak teden potoval v Buenos Aires, da bi prisostvoval podiplomskem tečaju iz kirurgije pljuč in požiralnika. Pozneje je povedal, da je tedensko hodil v prestolnico predvsem zato, da bi se naučil rezanja pljuč in požiralnika.

Med revnimi in bolnimi Ko je prišel čas, da bi se Rene Favaloro razvil v uglednega torakalnega kirurga, je usoda poskrbela, da so se stvari obrnile drugače. Zaradi političnega pritiska, ki je od njega zahteval, da pozabi na svoje ideale, se je odločil, da raje zapusti bolnišnico. Kot nasprotnik vojaške hunte Juana Perona se je raje odpravil daleč od prestolnice na deželo,

8

Utrip Srca

kjer je postal podeželski zdravnik. Delal je v malem mestu Jacinto Arauz v jugovzhodnem delu province La Pampa. Sprva je nameraval ostati le za čas, dokler se njegov kolega, zdravnik za prebivalstvo v tem delu dežele, ne pozdravi. Dnevno je ugotavljal, da ljudje tu živijo v zelo slabih razmerah, da vladata revščina in bolezen. Socialni čut mu ni dal, da bi te ljudi kar zapustil. Zadal si je težko nalogo, da bo izboljšal zdravstveno oskrbo ljudi. Leta 1950 se je poročil z Mar'o Antonio, ljubeznijo svojega življenja.

Na tisoče ljudi je operiral v času, ki ga je preživel v Jacinto Arauzu. Čeprav je mislil, da to ne bo trajalo dolgo, je v teh krajih ostal dolgih 12 let. Vmes se mu je pridružil brat Juan Jose, ki je prav tako dokončal študij medicine.

Pozneje je Rene pripovedoval:« ravnal sem po načelu, ki sem ga sprejel še med študijem medicine: vsak diplomant medicine mora imeti socialni čut«. V tem času je uvedel mnogo novosti. Eksperimentiral je na področju preventive, se pravi preprečevanja bolezni pri najbolj osnovnih stvareh. To pomeni, da je ljudi učil higiene, ustanovil je prvo enoto za darovanje krvi, ki je postala premična krvna banka. Vedel je, kje živijo darovalci posameznih krvnih skupin in kadar je potreboval kri

takšne skupine, ga je lahko takoj poklical.

Saj je poskrbel za svojo operacijsko dvorano, kjer je medicinske sestre učil operacijskih tehnik. S skrajnim varčevanjem zadnjega penija je iz stare hiše naredil svojo kliniko z operacijsko dvorano, laboratorijem, oddelkom za rentgenske preiskave. V tem času se je učil o novostih kirurških posegov. Predvsem ga je zanimala naprava, ki naj bi nadomeščala srce in pljuča. Zato je redno potoval v Buenos Aires in v La Plato, spremljal pa je tudi vso najnovejšo medicinsko literaturo.

Utrip Srca 9

Začetek uresničevanja sanj Ne bomo razlagali, s kakšnim prizadevanjem mu je končno uspelo priti v ZDA, točneje na Cleveland Clinic, ki je bila znana po odlični srčni kirurgiji. Čeprav v tej veji kirurgije ni bil izurjen, so ga vseeno sprejeli. Pripravljen je bil prijeti za vsako delo, od tega, da je prestavljal bolniške postelje iz operacijske sobe v intenzivno nego, do tega, da je pripravljal katetre in podobno.

Nič mu ni bilo odveč, samo da je lahko spremljal dogajanje na operacijski mizi. Tako se je moralo nujno zgoditi, da je od pomoči pri anesteziji napredoval do asistiranja in potem tudi do operiranja bolnikov. Veliko je delal v katetrizacijskem laboratoriju, kjer je lahko videl koronarne angiograme, ki so jih sistematično spravljali, in se učil iz njih. Delal je ob dr.Masonu Stonu, ki ga je tudi zelo občudoval. Pozneje je rekel, da se je vedno zahvaljeval bogu, ker je imel priložnost delati ob tem strokovnjaku. Po dnevnem delu v operacijski dvorani je Rene ves svoj prosti čas prebil v katetrizacijskem laboratoriju in preučeval angiograme. Včasih je pregledoval filme dolgo v noč. Jasno je bilo, da ne bo dolgo ostal pri tem. Naredil je izpit pri izobraževalnem svetu za tuje diplomante medicine in postal kirurg učenec.

Iskanje rešitev za bolnike s koronarno boleznijo Ta čas so se v srčni kirurgiji dogajale revolucionarne stvari. Na klevelandski kliniki so prvič operirali obstrukcijo leve glavne arterije s pomočjo grafta, nekakšnega obliža na žili. Vsi kirurgi na srčni kirurgiji so bili ob tem zelo motivirani, da bi našli kirurško rešitev za bolnike s koronarno boleznijo. In prav tem kirurgom se je pridružil dr.Favaloro.

Tehnike so se razvijale naprej, iskali so nove in nove rešitve. Dr.Favaloro je iznašel nekaj instrumentov. Njegov je, na primer, posebni retraktor, s katerim se drži levi del prsnega koša odprt, da ima kirurg boljši dostop do operacijske površine.

10 Utrip Srca

Prvi by pass Dr.Favaloro je nizal uspeh za uspehom.

Tako je septembra 1967 naredil prvi obvod, by- pass na desni koronarni arteriji, ki so mu sledile druge podobne operacije. Zgodovina priznava, da je bil prvi by pass, o katerem so tudi poročali, izveden 19. oktobra 1967 na Clevelandski kliniki. Do konca leta 1968 je dr.Favaloro s svojo skupino na ta način operiral 171 bolnikov in leto pozneje so bili tudi znani rezultati preživetja teh bolnikov, ki so bili obetavni. Tiste dni je kirurška ekipa delala v skromnejših razmerah kot danes. Na voljo so imeli le tri operacijske dvorane. Bolniki so na operacijo čakali po dva ali tri mesece. Da bi

to spremenili, so jih namestili kar v sosednji hotel, da bi jih v primeru, če bi nekdo operacijo odpovedal, lahko takoj sprejeli. Dr.Favaloro je ugotovil tudi, da je mogoče, če bolnika operirajo v prvih šestih urah po akutnem miokardnem infarktu, ohraniti zdravo skoraj celo srčno mišico. Dr.Favaloro je svoje dosežke predstavljal na mnogih ameriških kongresih.

Naše kardiologe je njegova tehnika navdušila leta 1970 na svetovnem kardiološkem kongresu v Londonu. Nekateri kolegi so bili skeptični, zato je dr.Favaloro povabil vse, ki bi si to želeli, da pridejo pogledat rezultate teh operacij na klevelandsko kliniko v ZDA. V času omenjenega kongresa je dr.Donald Ross povabil dr.Reneja Favalora, da bi operiral

v National Hospital v Londonu. Tako se je zgodilo, da je bil prvi evropski by pass narejen v Londonu. Večina znanih evropskih srčnih kirurgov je spremljala operacijo. Sodelovali so v neformalnem pogovoru, ki je potekal med

samo operacijo. Na koncu so se vsi zbrali v gostilni nasproti bolnišnice, kjer so izmenjali mnenja o tem, čemur so bili priče.

Argentinski heroj Kmalu po ogromnem uspehu, ki ga je dr.

Favaloro doživel s svojo inovativno operacijo (ki je, mimogrede, rešila življenje milijonom po vsem svetu), se je vrnil nazaj v rodno Argentino, kjer so ga sprejeli kot narodnega heroja. Za ta korak se ni odločil zlahka, saj je vedel, da lahko na znanstvenem področju v ZDA verjetno hitreje napreduje kot doma.

Toda prav tako se je zavedal, da doma srčna kirurgija ni dovolj dobro razvita in da ga zato v domovini čaka veliko dela. Pri 47. letih, ko bi lahko ostal v ZDA in si s svojim delom tudi prislužil znatno premoženje, je težkega srca odpotoval nazaj domov.

Vsi bolniki so enaki Doma je imel obilo težav, vendar je uspel postaviti Inštitut za kardiologijo in kardiovaskularno kirurgijo, kjer je imel

tudi prostor za raziskovanje. To je bila tudi uresničitev njegovih sanj. Stavbo so odprli leta 1992 pod geslom: »napredna tehnologija v službi medicinskega humanizma«. Poudariti velja, da kar 25 odstotkov bolnikov, ki so bili operirani na tem inštitutu, ni imelo nikakršnega zavarovanja. Kljub temu so bili deležni enake zdravstvene pomoči kot tisti, ki so se kopali v denarju. Dr.Favaloro je govoril:« naši bolniki morajo biti za nas enaki, pa če so revni ali bogati, katoliki, protestanti, Židje, temnopolti, belci ali rumene rase. Vsi imajo dušo, telo in svoje socialne razmere.« Na Inštitutu se je izobraževalo mnogo kirurgov in kardiologov. Dr.Favaloro je veliko časa posvečal raziskavam, ki so zagotavljale napredek. Poleg tega je imel rad zgodovino svoje domovine in je tudi napisal nekaj knjig v zvezi s tem. Postal je znana oseba, veliko je nastopal v medijih. Med drugim je bil tudi član nacionalne komisije, ki se je ukvarjala z izginulimi v Argentini. Med vladavino vojaške hunte je namreč izginilo na tisoče ljudi, ki so jih pozneje svojci iskali po vsem svetu. V Cleveland se je vrnil večkrat, vendar pa se je vedno odpravil tudi nazaj domov. Gostoval je na mnogih inštitutih za srčno kirurgijo, mnogih bolnišnicah po vsem svetu. Pot ga je zanesla tudi v Ljubljano. Navdušil se je nad zamislijo prof.Metke Zorc, ko mu je predstavila koncept srčne klinike. Bil je tudi eden od »botrov« njene klinike v Izoli.

Teden dni pred svojo smrtjo je napisal pismo predsedniku države, da bi država plačala tisto, kar je dolgovala, vendar ni nič pomagalo.

Očitno ga je to spravilo v tolikšen obup, da se je odločil umreti. Žalostno je, da so po njegovi smrti vprašanje financiranja operacij vendarle uredili.

Vsi, ki so prof.Reneja Favalora poznali, povedo, da je bil topel, sočuten, zvest in skromen mož, ki se je dotaknil človeškega srca v obeh smislih, prenesenem in pravem.

Znano je bilo, da ga je smrt vsakega njegovega bolnika spravila v globoko žalost in da je ure in ure preučeval, zakaj je do usodnega dogodka prišlo. Hotel je preprečiti, da napake ne bi ponovil, če je sploh šlo za njegovo napako.

Podrobnosti posameznih operacij se je spominjal še leta pozneje. Rene Favaloro je bil v svoji skromnosti velik mož. (mk)

Ko država ne razume…

Rene Favaloro je na veliko žalost vseh, ki so ga imeli kdaj priložnost spoznati, 29. julija 2000 v starosti 77 let umrl. Ker je umrl od lastne roke, so njegovi smrti sledile številne razlage, zakaj se je odločil za usodni korak. Še najbolj verjetna je, da je obupal nad tem, da država ni hotela plačati operacij, ki so jih naredili na njegovem inštitutu. S tem ga je spravila na rob bankrota. Prepričeval je uradnike in politike, vendar niso imeli posluha zanj oziroma za ljudi, ki jim je želel pomagati.

Utrip Srca 11

Toda veliko holesterola v krvi pomeni nevarnost za srce, za nastanek koronarne bolezni in posledično za srčni infarkt. Holesterol in druge maščobe se ne morejo raztopiti v krvi. Posebni nosilci, imenovani lipoproteini jih prinesejo v celice in iz njih. Lipoproteinov je več. Osredotočili se bomo na lipoproteine nizke gostote (LDL) in na lipoproteine visoke gostote (HDL). Lipoproteini nizke gostote so

Narobe pa pomeni, da nizka vsebnost dobrega holesterola v krvi predstavlja večje tveganje za srčne bolezni in zaplete.

Holesterol dobimo iz jeter in s hrano Holesterol dobimo v telo na dva načina.

Precejšen del ga proizvedejo jetra, okrog tisoč miligramov dnevno. Tudi hrana vsebuje holesterol, kar predvsem velja za živalsko

mleko, nemasten jogurt in podobno).

Kako na nivo holesterola vpliva telovadba?

Redna telovadba navadno poviša raven dobrega holesterola. To pa pomeni, kot rečeno, manjše tveganje za srčno bolezen in njene zaplete. Fizična aktivnost tudi pomaga vzdrževati primerno telesno težo. Debelost je namreč poleg povišanega holesterola posebej

lahko obvladamo glavni prenašalci holesterola v krvi. Če po krvi potuje preveč LDL holesterola, se začne počasi vgrajevati v steno arterij, po katerih se prenašata hrana in kisik v možgane in v srce. Skupaj z drugimi substancami se začne tvoriti plak, debeli, trdni odpadki, ki najprej zmanjšajo prehodnost arterije, potem pa lahko žilo zamašijo. Ta bolezen je znana pod imenom ateroskleroza. Strdek (tromb), ki se naredi v bližini plaka, preprečuje pretok krvi v del možganov. Posledica je možganska kap.

Visoka vsebnost LDL holesterola pa pomeni večje tveganje za srčno bolezen. Strokovnjaki so z raziskavami ugotovili, da je za zdravega človeka najbolje, če je raven celokupnega holesterola v krvi manj kot 5 milimola v litru krvi.

Za srčne bolnike morajo biti te vrednosti nižje, največ 4, 5 milimola celokupnega holesterola v litru krvi, enako velja za sladkorne bolnike, ki so vsi v znatno večji nevarnosti za srčni infarkt.

LDL holesterola mora biti manj kot 3 milimole v litru krvi, HDL koncentracija pa mora znašati več kot 1 milimol v litru krvi za moške in 1,2 milimola v litru krvi za ženske. Za srčne in sladkorne bolnike velja, da morajo imeti manj kot 2,5 milimola slabega (LDL) holesterola v litru krvi. O trigliceridih pa govorimo v posebnem članku, ki si ga lahko preberete v tej številki revije.

Približno tretjino do četrtino krvnega holesterola v krvnem obtoku prenaša HDL. Medicinski strokovnjaki pravijo, da HDL teži k temu, da odnaša holesterol stran od sten arterij nazaj v jetra, od koder se izloči iz telesa. Drugi strokovnjaki pa menijo, da HDL odstranjuje odvečni holesterol s plaka in na ta način zavira hitrost rasti plaka oziroma napredovanje ateroskleroze. HDL holesterol je znan kot »dobri« holesterol, kajti visoka vsebnost tega holesterola v krvi očitno varuje pred srčno boleznijo in zapleti te bolezni.

hrano (posebej jajca oziroma jajčni rumenjak, rdeče meso, perutnina, školjke in raki, polnomastno in tudi manj mastno mleko in vsi mlečni izdelki, predvsem maslo in sir). Hrana iz rastlin ne vsebuje holesterola. Telo samo proizvede toliko holesterola, kot ga potrebuje, kar pomeni, da ga pravzaprav iz hrane ne rabimo. Nasičene maščobne kisline so glavni krivec za dvigovanje ravni holesterola v krvi, kar pomeni povečanje tveganja za srčno bolezen.

Velika nevarnost so tudi tako imenovane trans maščobe. Pomembno vlogo igra tudi holesterol, zaužit s hrano. Nekaj odvečnega holesterola gre skozi jetra iz telesa. Vseeno pa strokovnjaki priporočajo, da tako zdravi, še posebej pa srčni bolniki dnevno zaužijejo čim manj hrane, ki vsebuje holesterol. Priporočila pravijo, da je ne sme biti več kot 300 miligramov v enem dnevu. Zdaj pa seštejte vso maščobo, ki jo dnevno zaužijete. Če začnete z ocvrtim jajcem in slanino, nadaljujete v maslom na kruhu, za malico pojeste sendvič in jogurt, za kosilo pa po dobri, stari slovenski navadi govejo juho, govedino iz juhe, pražen krompir, solato in jabolčni zavitek. Vse skupaj nanese precej več kot 300 miligramov slabih maščob oziroma holesterola v enem dnevu. Bolniki s srčnimi boleznimi pa ne smejo zaužiti več kot 200 miligramov holesterola. Enako velja za sladkorne bolnike, ki so tako ali tako posebej izpostavljeni nevarnostim za zaplete pri srčnih boleznih in za možgansko kap.

Imamo pa še eno skupino ljudi, v katero sodijo tisti z zelo visoko vsebnostjo holesterola v krvi. Ti morajo posebej paziti pri prehrani.

Ker je največ holesterola v jedilih živalskega izvora, ne smejo pojesti več kot 170 gramov nemastnega rdečega mesa, ribe ali perutnine na dan. Pri jedi smejo uporabljati tista živila, ki imajo manj maščob (na primer nemastno

nevarna za srčne bolezni. Kar spet posebej velja za srčne in sladkorne bolnike. Vadba znižuje tudi krvni tlak. Aerobne vaje povečajo zmogljivost srca in pljuč. Za boljše zdravje srca in dihal so najbolj primerne hitra hoja (da se človek zadiha), počasen tek, plavanje in kolesarjenje. Prav zdaj je najbolj primerno, da se dovolj toplo (a ne pretoplo) oblečemo in gremo ven hodit. Pomembno je, da je fizična neaktivnost dodatno tveganje za srčno žilne bolezni. Tudi zmerna telesna vadba, če si zanjo vzamemo čas vsak dan za kakšnih 20 minut do pol ure, bo zmanjšala tveganje. Vztrajnost je pomembnejša od intenzivnosti.

Kako vplivajo cigarete?

Tobačni dim je eden šestih glavnih dejavnikov tveganja za srčno bolezen. Hkrati pa je tudi dejavnik, ki ga lahko sami učinkovito umaknete s seznama. Kaditi je treba prenehati, pa naj bo to še tako težko. Cigarete znižujejo raven dobrega holesterola in povečajo nevarnost, da v krvi nastanejo strdki.

Kaj pa alkohol?

V nekaterih raziskavah se je pokazalo, da zmerno uživanje alkohola (kozarec ali dva vina ob hrani) poveča raven dobrega holesterola.

Toda zaradi drugih dejavnikov tveganja korist alkohola ni tolikšna, da bi pitje priporočali. Če pa že pijete alkohol, počnite to v omejenih količinah. V mislih je treba imeti tudi to, da alkohol poviša krvni tlak in da škoduje različnim organom. Povezan je tudi z nastankom raka, predvsem pa psihičnih težav in velikokrat botruje samomoru.

Zdravljenje visokih vsebnosti holesterola Tisto, kar lahko bolnik stori sam, smo večinoma že našteli. Se pravi, da mora

Utrip Srca 13

spremeniti življenjski slog, kar pomeni jesti po pameti (posebej velja opozoriti, da je ocvrta hrana zelo škodljiva), se redno gibati in shujšati, če se je z leti nabralo preveč kilogramov. Cigarete in alkohol je treba opustiti.

Marsikomu bo pomagalo že to, kar bo storil sam. Vendar pa je precej tudi bolnikov, ki na ta način ne morejo ravni holesterola toliko znižati, da bi bilo to varno za njihovo srce in ožilje.

Zato bo zdravnik bolniku predpisal zdravila.

Glavni cilj zdravljenja z zdravili je, da se zniža raven LDL, torej slabega, in poviša raven HDL, torej dobrega holesterola. V vsakem primeru bo zdravnik najprej priporočil že večkrat omenjene spremembe življenjskega sloga, potem pa bo bolniku predpisal eno od zdravil.

Bolj splošno gledano imamo na voljo štiri skupine takih zdravil: statine, fibrate, zaviralce absorpcije holesterola in ionske izmenjevalce.

Najučinkovitejši med njimi so statini. Fibrate priporočajo pri povečani vsebnosti trigliceridov

v krvi. Novejša skupina zdravil so zaviralci absorpcije holesterola iz črevesja. Uporabljajo se v kombinaciji s statini. Ionski izmenjevalci pa so stara zdravila, ki jih danes redko uporabljajo zaradi pogostih neželenih stranskih učinkov (prebavni problemi).

Zdravniki so ugotovili, da z rednim jemanjem statinov učinkovito zmanjšamo predvsem količino škodljivega holesterola v krvi (za skoraj 60 odstotkov), obenem pa povečamo količino dobrega holesterola (za pet do 15 odstotkov). Poleg tega se znižajo tudi vsebnosti trigliceridov v krvi. Statini delujejo tako, da s posebnim mehanizmom zavirajo biosintezo holesteroa v jetrih. Jetra namreč za svoje delovanje potrebujejo holesterol, kakor smo že opisali, ob prisotnosti statinov povečajo črpanje LDL holesterola iz krvi, s tem pa se zmanjša vsebnost škodljivega holesterola v krvnih žilah. Posledica je, da ateroskleroza ne napreduje in da je bolnik bistveno bolje zaščiten pred srčnožilnimi dogodki.

Pomembno: zdravila je treba jemati!

Zmanjševanje holesterola je seveda odvisno od tega, katere vrste statina je zdravnik bolniku predpisal in tudi, kolikšen odmerek mora jemati. Predvsem velja poudariti, da imajo statine predpisani milijoni po vsem svetu in da so to varna in učinkovita zdravila.

Problem pa je, da jih bolniki ne jemljejo redno. Ker povišan holesterol ne boli, ker ne kaže nobenih zunanjih oziroma motečih znakov bolezni, ljudje na jemanje teh zdravil radi pozabijo. Vendar je to velika napaka.

Bolezen jih lahko na pomembnost jemanja statinov opozori na zelo drastičen način: s srčnim infarktom, na primer. Kdor zdravila torej ne jemlje, tvega svoje življenje in tega se je treba zavedati.

14 Utrip Srca

Alge Slovenci najbolj poznamo kot morske trave, ki nas motijo pri uživanju v morju. Azijci, posebej Kitajci in Japonci pa že več kot tisoč let nekaj vrst alg uporabljajo za hrano. Zahodni svet zadnja leta ugotavlja, da je to celo zelo zdrava hrana, ki vsebuje veliko hranil, vlaknin, vitaminov in mineralov. Eno zadnjih odkritij je, da nekatere alge razgrajujejo maščobe in so lahko v bodočnosti odličen naravni pripomoček hujšanju.

Tudi pri nas je zadnja leta mogoče kupiti razne vrste alg. Seveda ne svežih, pač pa posušenih, ki jih s pridom uporabljajo vegetarijanci, zlasti vegani in ljudje, ki uživajo makrobiotično hrano. Nekatere alge pa dobimo v obliki prahu ali tablet kot prehransko dopolnilo. Tudi pri nas je dobro znana in priljubljena alga Spirulina.

Druga, dobro znana alga je Chlorella. O obojih smo že pisali. Ljudem manj znane pa so alge nori, wakame, kombu, hijiki, agar in arame.

Vse te alge vzhodnjaki uporabljajo predvsem pri kuhanju svojih tradicionalnih jedi, ki počasi prihajajo tudi k nam.

Nori alge Nori alge so morda pri nas najbolj znane, saj se uporabljajo za pripravo sušija, japonske jedi iz riža s surovimi ribami ali pa zelenjavo.

Riž in ostale sestavine so zavite v črnikasto nori algo, ki je v bistvu zeleno ali rdečečrna. Alge narežejo in posušijo s stiskanjem, podobno kot papir. Zato jih tudi kupimo v obliki listov. Nori alge so Japonci uporabljali že pred več kot tisoč leti ali še prej, saj hitro razpadejo in zato dokazov o bolj zgodnji uporabi ni. Alga nori sodi med najbolj hranljive, vsebuje od 30 do 50 odstotkov beljakovin. Kar 75 odstotkov teh beljakovin človek brez težav prebavi.

Imajo zelo malo sladkorja, zato pa dosti folne kisline, vitamina A in C, niacin in nekaj amino kislin. Poleg tega vsebujejo kalcij, cink in jod.

Alge - zdravje iz morja Posebej pomembni so tako imenovani lignani, fitoestrogeni oziroma estrogenu podobne substance, ki delujejo kot antioksidanti. Ti pa so, kot je znano, »borci« proti raku.

Nori alge Japonci uporabljajo večinoma za pripravo sušija, a tudi nekaterih drugih jedi.

Večinoma jih prej na hitro popečejo. Nori alge je mogoče kupiti tudi pri nas v dobro založenih (na oddelku s tujimi živili in začimbami) ali pa v specializiranih trgovinah. Receptov za pripravo hrane, pri kateri uporabimo suši, pa lahko najdemo veliko kar na spletu.

Hijiki Tudi te alge Japonci in Kitajci uporabljajo že stoletja in sodijo med glavna živila v njihovi kuhinji. Po japonski tradiciji so hijiki alge zdravilne, koristijo pa tudi za lepoto. Uživanje manjše količine hijiki alg vsak dan naj bi bilo vzrok za močne, svetleče črne lase, tako značilne za Japonce. Hijiki alge vsebujejo jod, baker, mangan in nekaj maščobnih kislin.

Prodajajo jih posušene, zato jih je treba najprej namočiti v vodo in šele potem skuhati. Po okusu so rahlo grenke. Posebej popularne so na znameniti Okinawi, kjer živijo najstarejši ljudje na svetu. Prebivalci Okinawe jih jedo dušene v kombinaciji s sojinim zrni. Dušiti se morajo počasi povprečno dve uri, da je soja mehka in da je kombinacija z algami najbolj okusna.

Paziti pa je treba, da dnevno ne bi pojedli preveč teh alg, saj zahodnjaška kemična industrija pravi, da vsebujejo tudi nekaj arzenika. Če bi pojedli preveč teh alg, so možne prebavne motnje, slabokrvnost in tudi poškodbe ledvic.

Posebej pazljivi morajo biti makrobiotiki, ki navadno pojedo veliko teh alg.

Wakame Wakame so tudi pri nas že kar precej znane. Posebej jih poznajo ljubitelji tako imenovane miso juhe (recept zanjo je v okvirju), v katero je treba obvezno dodati nekaj te alge. Sicer pa wakame vsebujejo veliko vlaknin, malo maščob, vitamine iz skupine B, posebej niacin, od mineralov pa mangan, baker, kobalt, nikelj in

cink. Poudariti velja, da v posušenih algah ni veliko omenjenih mineralov, saj se v postopku sušenja uničijo. Dobra novica je, da vsebujejo substanco, imenovano fukoksantin, ki pomaga pri izgorevanju maščobe, kar posebej velja za

Miso juha Potrebujemo: 4 skodelice vode, tretjino skodelica misa (fermentiran riž ali ječmen v obliki paste, dobimo ga v bolje založenih ali pa specializiranih trgovinah), tri majhne mlade čebulice, žlico na drobno zrezanih wakame alg, polovico kvadrata tofuja, zrezanega v kocke, sojino omako in pol žlice sezamovega olja (po okusu, sicer pa ni nujno, da dodamo sojino omako in sezamovo olje).

Priprava: vodo kuhamo, dokler ne začne rahlo brbotati, potem dodamo alge in pustimo, da se počasi kuhajo pet ali šest minut. Dlje jo bomo kuhali, bolj bodo alge izgubljale okus po suhih ribah. Potem zmanjšamo ogenj in dodamo vse druge sestavine. Mešamo, dokler se miso popolnoma ne razpusti.

Najbolje je, če misa ne zavremo, ker s tem uničimo nekaj njegovega zdravilnega učinka in povzročimo spremembo okusa juhe. maščobe, ki so se nakopičile okrog organov.

Pri človeku je to zelo pomembno, saj so to najbolj škodljive maščobe v predelu pasu.

Japonci so naredili raziskavo na živalih in ugotovili, da je lahko substanca fukoksantin

ena od možnih rešitev za zaustavitev epidemije debelosti po vsem svetu. Vendar pa ne v obliki alge same, pač pa tako, da bi to substanco izolirali iz rastline.

Kombu Rečejo jim tudi užitna morska trava. Tudi kombu alge so Japonci uživali že stoletja, sodijo pa med najbolj popularno živilo na Okinawi. Alge so nujna sestavina njihove jušne osnove (daši). Precej jih uporabljajo tudi Kitajci in Korejci. Vsebujejo pomembne amino kisline, odlično vplivajo na ožilje, znižujejo vsebnost holesterola, spodbujajo delovanje sečil, posebej ledvic in pomagajo jetrom pri razstrupljanju organizma. Kombu alge Japonci uporabljajo kot dodatek, ko kuhajo stročnice, da preprečujejo napenjanje in olajšajo prebavljanje.

Agar To pa je želatinasta substanca iz celične stene rdečih alg. Vzhodnjaki ji pravijo tudi kanten. Uporabljajo jo kot želatino pri pripravi različnih jedi, kot zgoščevalec za juhe in omake, pa tudi za pripravo sladoleda. V Aziji je prav zdaj zelo popularna tako imenovana kanten dieta.

Ko človek zaužije določeno količino agarja, se v želodcu ta količina potroji in absorbira vodo, kar povzroči, da človek občuti sitost, čeprav ni zaužil niti ene kalorije. Agar namreč nima kalorične vrednosti, pač pa skoraj samo vlaknine. Ta proces raziskujejo tudi Američani. Če se bo izkazalo, da alge pomagajo ljudem shujšati, bo zdravstvo verjetno veliko prihranilo.

Agar znano pospešuje prebavo, zato ga priporočajo ljudem, ki trpijo zaradi zaprtja.

Arame To so alge prijetnega, ne premočnega okusa, ki jih Japonci uporabljajo v najrazličnejših jedeh od juh do solat. So zelo bogat vir železa, pa tudi kalcija, cinka in joda.

Vsebujejo tudi lignane, antioksidante, ki delujejo proti rakavim celicam.

Arame pri nas prodajajo posušene (tako kot vse druge alge). Lahko jih drobno zrežemo in dodamo juham, solatam, dušenim jedem, zelenjavnim ali mesnim.

Utrip Srca 15

Zaradi zanimivega pojava v pokrajinah ob Sredozemlju, kjer ljudje zaužijejo kar precej maščob, pa vendar nimajo srčno-žilnih bolezni, so se strokovnjaki lotili raziskovanja, da bi odkrili, kaj je vzrok za to. Prebivalci grških otokov, revnih južno italijanskih krajev in slikovitih predelov južne Španije imajo opazno manj kroničnih bolezni srca in ožilja, pa čeprav kar 40 odstotkov dnevne energije dobijo iz zaužitih maščob. To je tudi vzrok, da povprečno precej dolgo živijo.

V raziskavi, ki so jo začeli davnega leta 1960, nadaljevali pa vse do leta 1991, so posebno pozornost vzbudili prebivalci Krete. Že pred desetletji so na otoku Kreta našli okostja davnih prebivalcev, ki so doživeli visoko starost. 80, celo 90 let je bilo v času, ko so v drugih krajih Evrope redki dočakali 50 let, spoštljiva starost. Raziskave so pokazale, da je dolgo življenje teh prebivalcev posledica njihovega življenjskega sloga. Ne vznemirjajo se preveč; kadar sonce močno pripeka, gredo počivat v kolikor se da ohlajeno hišo.

Opoldanskega počitka si ne pustijo vzeti.

Ko so to pred leti poskušali narediti Špancem, so naleteli na hud odpor. Pokazalo se je, da je pri ljudeh, ki niso imeli več svoje običajne popoldanske sieste, produktivnost precej padla. Takih poskusov se zato niso več lotili.

Seveda pa je pri raziskovalcih posebno pozornost vzbudila hrana, ki jo dnevno jedo prebivalci v sredozemskih krajih. Ob tem velja še poudariti, da enako velja za Slovenijo.

Večina epidemioških raziskav dokazuje, da so najbolj zdravi prebivalci Slovenije tisti, ki živijo na Primorskem. Sieste sicer nimajo, zato pa verjetno dosti bolj zdravo jedo kot v drugih

16 Utrip Srca

slovenskih krajih.

Kaj jedo na Kreti Jedo predvsem tisto, kar sami pridelajo.

Njihova hrana je izjemnega okusa, poleg tega pa jo uživajo v pravih kombinacijah. S tem se hranljiva vrednost še poveča, obenem pa hrana ne povzroča debelosti. V prehrani uporabljajo olivno olje kot glavno maščobo, s katero izboljšujejo jedem okus. Dnevno popijejo kozarec ali dva vina, navadno ob obrokih. Pojedo veliko rib, saj je morje okrog njihovega otoka bogato z ribami, za rejo drugih živali pa so na otoku precej neugodni pogoji. Z vsakim obrokom pojedo veliko sveže zelenjave, predvsem paradižnika, paprike, jajčevcev, stročnic kot je fižol, grah, bob, leča, čičerika, pa tudi veliko žita v obliki kruha (moka je iz neoluščenih zrn), testenin, poleg tega pa tudi razna semena. Hrana, ki jo jedo prebivalci Krete, je večinoma sveža, nepredelana. Težko boste videli prebivalca Krete, da si bo pripravil obrok v mikrovalovni pečici z jedjo, ki jo je napol pripravljeno kupil v trgovini. Poleg tega pojedo malo sira in jogurta. Ribe so na jedilniku, kadar je ulov dober.

Sicer pa je meso bolj redko na krožniku, kar velja celo za perutnino. Jajc ne pojedo veliko, kvečjemu enega ali dva v tednu dni.

Oljke in olive so glavni vir zdravja Zdravilni učinki olivnega olja so znani že od Hipokratovih časov. Prebivalci ob Sredozemskem morju so od nekdaj cenili dobrodejni vpliv olivnega olja na zdravje in lepoto. Uporabljali so ga, da so ohranili prožnost kože, z njim so zdravili poškodbe, lajšali bolečine pri opeklinah,

mazali so si suho kožo, še posebej, kadar jo je ožgalo ali osušilo sonce. Olivno olje so dajali vase in nase. Novejše raziskave so nedvoumno potrdile, da olivno olje v resnici pomaga zmanjšati vsebnost škodljivega holesterola v krvi. Olivno olje vsebuje antioksidante, ki preprečujejo, da bi se v arterijah delali strdki, s tem pa preprečujejo nastanek kroničnih bolezni, med drugim tudi raka.

Olivno olje vsebuje okrog 80 odstotkov mononenasičenih maščob, okrog 14 odstotkov nasičenih in približno 6 odstotkov polinenasičenih maščob. To je seveda povprečna sestava, ki se lahko pri različnih olivnih oljih tudi ustrezno razlikuje. Vendar pa te razlike niso velike. Olivno olje vsebuje vitamine A, B1, B2, C, D, E, K in še železo.

Odlično vpliva na prebavila, vendar pa se je treba zavedati, da ima toliko maščob kot vsa olja, kar pomeni, da se lahko pri uživanju večjih količin zredimo. Tudi pri dobrih stvareh je torej potrebna zdrava mera. Olivno olje je blago odvajalo, prijazno do črevesja in preprečuje nastajanje razjed in vnetja sluznice. Poleg tega mu pravijo tudi lepotno olje, saj bo polepšalo kožo, da postane bolj sijoča. Če pred obrokom popijemo žlico olivnega olja, se zavarujemo pred nastankom razjede.

Zato boste v krajih ob morju videli, da je običajni pogrinjek pred obrokom kruh, zraven pa steklenička najboljšega olivnega olja. Če popijemo žlico ali dve olivnega olja s kavo ali pa z limoninim sokom, bomo premagali zaprtje, ne da bi pri tem razdražili črevo. Odlično je tudi kot pomoč pri zdravljenju okužb mehurja in pri težavah z žolčnikom.

Je odlično zdravilo za gastritis pri otrocih, spodbuja delovanje možganov in okrepi kosti.

Najboljše so kalamata olive Najbolj znano in tudi med najbolj cenjenimi je olje iz kalamata oliv, ime so dobile po pokrajini, kjer rastejo stare oljke. Zanimivo je, da Grki največ olivnega olja izvozijo v Italijo, čeprav je Italija prav tako znana pridelovalka olivnega olja. Večina italijanskega olivnega olja vsebuje del ekstra deviškega grškega olivnega olja iz kalamata oliv. Kljub temu, da imajo odlična olivna olja tudi Španci in Francozi, pa velja, da je grško kalamata olivno olje najbolj kakovostno od vseh.

Po svetu raste okrog 750 milijonov oljk.

Od tega jih je kar 95 odstotkov na območju Sredozemlja. 93 odstotkov olivnega olja prihaja iz Španije, Grčije, Italije, Turčije in Francije. Grčija ima kar 60 odstotkov svojih rodnih površin nasajenih z oljkami. Nekatere so stare tudi sto let in več. S 132 milijoni oljk in približno 350.000 ton pridelanega olivnega olja letno je Grčija največja proizvajalka olivnega olja na svetu.

Vrste olivnega olja Na steklenicah z olivnim oljem so različne oznake. Vsi poznajo napis »ekstra deviško« (extra virgin) olivno olje. To pomeni, da olje prihaja iz prvega stiskanja oliv in da ima zgolj 0,8 odstotka kislosti. Pravijo tudi, da ima »superiorni okus«, zato boste na steklenicah takšnega olja našli tudi napis »superior«.

V ekstra deviškem olivnem olju ni prav nič rafiniranega olivnega olja. Velja torej za najbolj kakovostno olivno olje.

Če je na nalepki oznaka, da gre za deviško olivno olje (virgin olive oil), je kislost manj kot dva odstotna, okus pa je po mnenju strokovnjakov še vedno odličen. Tudi v tem olivnem olju ni dodanega rafiniranega olivnega

olja.

Kadar je olje označeno kot čisto olivno olje (pure olive oil), to pomeni, da gre za mešanico rafiniranih olj in ekstra deviškega ali pa deviškega olivnega olja. Če piše, da gre za »pomace olivno olje«, to pomeni, da so ga stiskali iz olivne mezge in rafinirali ter dodali tudi ekstra deviško ali deviško olivno olje.

Tega olja pri nas verjetno ne boste našli, ker ga navadno prodajajo samo tam, kjer olje stiskajo. Uporablja pa se predvsem pri kuhanju nekaterih jedi.

Iznajdljivi proizvajalci na nalepke natisnejo še

Utrip Srca 17

druge oznake, da bi premamili kupca. Če piše, da gre za »100 odstotno čisto olivno olje« (100 % pure olive oil), to pomeni, da gre za najnižjo kvaliteto v trgovini. Vsa boljša olja v oznaki vsebujejo besedo »deviško« (virgin). Če na oznaki piše, da je olje »iz rafiniranih olivnih olj« (made from refined olive oils), to pomeni, da je nekaj osnovnega, kakovostnega olja ostalo, toda dejstvo je, da sta tako kislost kot okus produkt kemije. Kadar na oznaki piše, da gre za lahko olivno olje (light olive oil), to pomeni, da gre za rafinirano, ne pa za manj kalorično olje. Ne pustite se preslepiti, količina kalorij je vedno enaka.

Za vsa olivna olja velja, da je v jedilni žlici olja 120 kalorij. Proizvajalci na nalepko radi napišejo tudi, da gre za olivno olje, izdelano iz ročno nabranih oliv (from hand- picked olives), kar pomeni, da je olje zagotovo bolj kakovostno, saj proizvajalci, ki obirajo oljke mehansko, radi pustijo, da nekoliko preveč dozorijo, s tem pa povečajo proizvodnjo. Če na nalepki piše, da gre za prvo hladno stisnjeno olivno olje (first cold press), to pomeni, da gre za olje, ki je prvo priteklo iz prvič stisnjenih oliv in je zagotovo kakovostno. Pomembna je besedica »hladno« (cold), kajti segrevanje spremeni kemično sestavo olivnega olja.

To je posebej pomembno pri kuhanju, saj olivnega olja ne bi smeli segrevati do visokih temperatur. S tem olivno olje izgubi vso kvaliteto in se sprevrže v svoje nasprotje, ki pa zdravju prej škoduje kot koristi. Zato vam bodo poznavalci olivno olje ob morski hrani, na primer, postregli posebej. Z žličko ali nekaj kapljicami olja na ribi potem izboljšamo okus. Jedem olivno olje dodajamo, ko smo vročino že zmanjšali.

18 Utrip Srca

Omega 3 v zdravilu

P

reveč maščob v krvi pomeni nevarnost za srce. Vajeni smo govoriti o holesterolu, dosti manj pa o trigliceridih.

Vendar so trigliceridi in njihova količina v krvi enako pomembni kot to velja pri holesterolu.

Za holesterol vemo, da je sestavina celičnih membran in tudi, da ga potrebujemo za tvorbo nekaterih hormonov. Trigliceridi pa so naš vir energije. Dobimo jih s hrano, vendar se tvorijo tudi v jetrih. Trigliceridi so osnovna sestavina rastlinskih olj in živalskih maščob.

Trigliceridi so maščobe, tako kot holesterol.

V našem telesu imajo pomembno funkcijo pri presnovi kot izvir energije in prenašalci maščob iz hrane. Vsebujejo dvakrat več energije kot ogljikovi hidrati in beljakovine. V človeškem telesu so visoke vsebnosti trigliceridov v krvi

povezane z aterosklerozo, ta pa je, kakor je znano, nevarna za srčni infarkt in možgansko kap. Bolniki, ki imajo preveč trigliceridov, hkrati pa premalo dobrega holesterola, so v še večji nevarnosti za srčno-žilne zaplete.

Preveč trigliceridov imajo ljudje, ki nezdravo živijo: so predebeli, popijejo preveč alkoholnih pijač in se ne gibljejo. Vzrok za povišano vsebnost trigliceridov je lahko tudi v družini, zaradi sladkorne bolezni, možno pa je tudi, da žleza ščitnica ni dovolj aktivna. Poleg tega lahko povišano vsebnost trigliceridov v krvi povzročijo tudi nekatera zdravila. Med njimi so estrogenska terapija (hormonsko zdravljenje), nekateri diuretiki (za zdravljenje visokega krvnega tlaka) in beta blokerji (tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka). Mnogo bolnikov z visoko vsebnostjo trigliceridov v krvi

ima druge bolezni ali pa so žrtve genetskih nepravilnosti.

Normalna oziroma priporočljiva vsebnost trigliceridov v krvi je do 1,5 mili mola na liter krvi. O zmerno povečani vsebnosti govorimo pri 1,5 do 2 mili mola v litru krvi. Vse, kar je več od tega, pa pomeni močno povečano vsebnost,

Pojesti bi bilo treba veliko rib Američani so z nekaj raziskavami ugotovili, da je za zdrave ljudi priporočljivo, da bi jedli ribe najmanj dvakrat na teden zaradi preventivnega učinka. Na krožniku naj bi bili lososi, tune (tudi tune iz pločevinke), sardele, postrvi in školjke ostrige. Največ omega 3 maščobnih kislin ima losos, sledijo mu tune in postrvi. Bolniki s koronarno boleznijo pa bi morali pojesti več rib, da bi dobili zadostno količino omega 3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Če naj bi bolnik dobil najmanj en gram omega 3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin na dan (to je količina, ki je priporočata tudi Evropsko združenje kardiologov – ESC in Ameriška zveza za srce – AHA, tako količino pa vsebuje tudi zdravilo Omacor), bi moral vsak dan jesti ribe. To je pri Islandcih mogoče, pri nas pa komaj verjetno.

ki je nevarna in lahko postopoma povzroči hude zaplete. Za bolnika so ti zapleti lahko tudi usodni. Visoka vsebnost trigliceridov v krvi se imenuje hipertrigliceridemija. Poudariti velja, da je nevarna tudi v primeru, če bolnik nima povišanega holesterola. Posebej pa je nevarna za bolnike, ki so srčni infarkt že preživeli.

Statistika pravi, da je za bolnike, ki so infarkt že doživeli, možnost, da ga doživijo še enkrat, osemkrat večja kot pri ljudeh, ki se jim to ni zgodilo. Oboji bolniki, torej po srčnem infarktu in tisti, ki imajo hipertrigiceridemijo, se morajo potruditi, da bi vsebnost trigliceridov v krvi čim bolj zmanjšali.

Prvo priporočilo, ki ga bo dobil bolnik s preveliko količino trigliceridov, je, da je treba spremeniti življenjski slog. Začne se s prehrano.

Priporočljiva je tako imenovana mediteranska dieta, v kateri naj bo čim več rib. Za Islandce, ki živijo na hladnem severu našega planeta,

je značilno, da imajo veliko manj bolnikov, ki so doživeli srčni infarkt ali pa možgansko kap. Že dolgo je znano, da je vzrok za to njihova prehrana. Ta večinoma sestoji iz rib, ki živijo globoko pod morsko gladino. Ribe vsebujejo tako imenovane omega 3 večkrat nenasičene maščobne kisline, ki očitno dobro vplivajo na zdravje srca in ožilja. Težava z ribami pa je, da jih v naši vsakdanji prehrani ne bomo nikoli pojedli dovolj, da bi dobili zadostno količino omega 3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Za bolnike, ki so v večji nevarnosti, torej tiste, ki imajo hipertrigliceridemijo ali pa, ki so že doživeli srčni infarkt, je nujno, da dnevno jemljejo zdravila z dovolj omega 3 maščobnih kislin.

V specializiranih prodajalnah imamo na voljo precej prehrambenih dodatkov, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline (ribje olje). Običajne koncentracije omega 3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin v prehranskih dodatkih se gibljejo od 30-60%, zato so za ljudi, ki nimajo zdravstvenih težav in ki bi radi naredili nekaj več za svoje zdravje, ti dodatki najbrž povsem sprejemljivi. Potrebe bolnikov po infarktu in bolnikov s hipertrigliceridemijami

Čakanje na uvrstitev

Omacor je sicer registriran tudi v Sloveniji. Ker pa ga v Zavodu za zdravstveno zavarovanje še niso razvrstili na seznam zdravil, ki jih dobimo ali brezplačno (pozitivna lista) ali pa je treba zanje doplačati, kar navadno storijo zavarovalnice, kjer smo dopolnilno zavarovani (vmesna lista). To pomeni, da je zdravilo treba plačati. Zaradi dokazanih varovalnih učinkov omacorja za bolnike s trigliceridemijo in po srčnem infarktu lahko samo upamo, da bo komisija za razvrščanje zdravil kmalu tudi to zdravilo uvrstila na omenjeni seznam.

po omega 3 maščobnih kislinah pa so večje, zato ta dopolnila niso prava rešitev. Opozoriti velja še na dejstvo, ki se ga zadnja leta vse bolj zavedamo: naša morja so onesnažena, kar posebej velja za predele, ki so gosto naseljeni.

To, na žalost, velja tudi za območja, kjer se ukvarjajo z gojenjem rib, ki vsebujejo omega 3 večkrat nenasičene maščobne kisline (na

primer losose). Z uživanjem teh rib lahko užijemo tudi celo vrsto drugih snovi, ki v našem

Močno zmanjšana nevarnost Raziskava GISSI- Prevenzione je vključevala 11.000 bolnikov, ki so v zadnjih treh mesecih doživeli srčni infarkt.

Vsi so dobivali običajna zdravila, ki jih zdravniki predpišejo po infarktu. Razvrstili so jih v več skupin: eni so poleg omenjene terapije dobivali tudi omacor (eno kapsulo na dan), drugi omacor in vitamin E, tretji samo vitamin E, dočim bolniki četrte skupine poleg običajne terapije niso dobivali nič drugega. Raziskava je trajala 3,5 leta. Pokazalo se je, da omacor zmanjšuje nevarnost za smrt iz katerega koli vzroka za 20 odstotkov, za 30 odstotkov zmanjša nevarnost za smrt zaradi srčno-žilnih zapletov in kar za 45 odstotkov zmanjša nevarnost za nenadno srčno smrt. Ena kapsula omacorja na dan je učinkovita zaščita pred nenadno srčno smrtjo. Tako drastično zmanjšano tveganje je verjetno posledica antiaritmičnih in antitrombotičnih učinkov zdravila. Za zdravljenje hipertrigliceridemij pa se uporabljajo večji odmerki omacorja (dve do štiri kapsule na dan). Pri teh bolnikih zdravilo zmanjša sintezo trigliceridov v jetrih. telesu niso zaželene in ki so lahko tudi toksične, na primer spojine živega srebra. Strokovnjaki pravijo, da živo srebro celo izniči koristno delovanje omega 3 maščobnih kislin. Po drugi strani pa imamo prehrambene dodatke, ki nam zagotavljajo omenjene maščobne kisline, vendar pa je vprašanje, kaj je v teh dodatkih, če upoštevamo prej navedena dejstva.

Edino registrirano zdravilo s prečiščenimi in koncentriranimi omega 3 večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami je omacor, ki ga lahko dobimo zgolj na zdravniški recept. In tu se spet vračamo v zdravnikovo ordinacijo. Poleg bolj zdrave prehrane, ki ne sme vsebovati veliko maščob, omejiti pa je treba tudi količino ogljikovih hidratov, bo zdravnik bolniku s preveč trigliceridi ali pa bolniku po srčnem infarktu priporočil tudi več gibanja. Predvsem so priporočljive aerobne vaje.

Utrip Srca 19

Aspirin v srčnožilni preventivi V razvitem svetu največjo smrtnost ljudi povzročajo bolezni srca in ožilja – vsako leto jim lahko pripišemo kar 30 % oz. 17,5 milijona vseh smrti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi koronarnih obolenj srca leta 2005 umrlo 7,6 milijonov ljudi, zaradi možganske kapi pa 5,7 milijonov. Čez osem let bo število smrti doseglo okoli 20 milijonov smrti na leto, v glavnem zaradi infarkta in kapi.

Med dejavnike tveganja štejemo povišan krvni tlak, povišan holesterol, anamneza srčno-žilnih bolezni, vključno s srčnim infarktom, nepravilnim srčnim utripom in motnjami obtoka v nogah. Prav tako spadajo med dejavnike tveganja debelost, telesna neaktivnost, prekomerno pitje alkohola in kajenje. Če se bojite, da tudi vas ogrožata možganska kap ali srčni infarkt, se s svojim zdravnikom posvetujte o preprečevanju bolezni srca in ožilja z nizkoodmernim aspirinom.

Nizkoodmerni aspirin je zdravilo, ki preprečuje strjevanja krvi in omogoča učinkovito preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi.

Tveganje za prvi srčni infarkt se po zdravljenju z nizkoodmernim aspirinom zmanjša za 32 %, za 15 % pa se zmanjša tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni. Veliko prednost predstavlja prav acetilsalicilna kislina, ki je ključna sestavina aspirina.

Nizkoodmerni aspirin namreč predstavlja splošno razširjeno, enostavno, poceni, in učinkovito preventivo v boju s srčno-žilnimi boleznimi. Ustrezna uporaba nizkoodmernega aspirina bi lahko pomagala preprečiti pomembno število od ocenjenih 32 milijonov srčnih infarktov, ki vsako leto doletijo ljudi po vsem svetu.

Vse več je dokazov, da osebe, ki bi jim nizkoodmerni aspirin koristil, le-tega ne uporabljajo ali pa ga uporabljajo bistveno premalo. Preventivna terapija z nizkoodmernim aspirinom je lahko najbolj učinkovita le, če se aspirin jemlje vsak dan.

20 Utrip Srca

Povišana srčna frekvenca: posledica bolezni ali dejavnik tveganja ? doc. dr. Bojan Vrtovec, dr. med.

Klinični oddelek za kardiologijo Klinični center Ljubljana Zaloška 7, 1000 Ljubljana Uvod Merjenje srčne frekvence velja za enega izmed osnovnih postopkov pri pregledu vsakega preiskovanca, zato je za vrednotenje vpliva srčne frekvence na obolevnost in umrljivost pri različnih populacijah na voljo veliko epidemioloških podatkov. Že pred več kot 60 leti so pri analizi zdravniških pregledov 20 000 navidezno zdravih vojaških oficirjev v ZDA ugotovili, da je povišana srčna frekvenca (nad 100 utripov na minuto v mirovanju) povezana z višjim tveganjem za predčasno upokojitev. V Framinghamski raziskavi, ki se je pričela leta 1948, so spremljali 5000 zdravih preiskovancev in dokazali, da je višja srčna frekvenca povezana z višjo smrtnostjo zaradi koronarne bolezni v naslednjih 30 letih.

Povezanost med srčno frekvenco in smrtnostjo je bila prisotna pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Podobno so tudi na 7500 preiskovancih v Göteborski študiji dokazali, da je višja srčna frekvenca v mirovanju povezana z višjo smrtnostjo in obolevnostjo zaradi koronare bolezni pri navidezno zdravih posameznikih.

Izsledki številnih raziskav kažejo, da je povezanost med višjo srčno frevenco in smrtnostjo je še bolj izrazita pri bolnikh z ishemično boleznijo srca in bolnikih s srčnim popuščanjem. Bolniki z akutnim miokardnim infarktom, ki so imeli ob sprejemu srčno frekvenco nad 90 utripov /min so imeli več kot 3x višjo smrtnost 1 leto po infarktu v primerjavi z bolniki, pri katerih je bila srčna frekvenca ob sprejemu med 50 in 70 utripov/minuto. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem in iztisnim

deležem levega prekata pod 40% v študiji SAVE je bila višja srčna frekvenca povezana s poslabšanjem delovanja levega prekata in višjo smrtnostjo. Podobno so tudi v IN-CHF raziskavi ugotovili, da je pri ambulantnih bolnikih s srčnim popuščanjem je frekvenca nad 100 utripov/minuto povezana z visokim tveganjem za poslabšanje srčnega popuščanja.

Glede na visoko ponovljivost povezanosti med srčno frekvenco in tveganjem za nastanek in poslabšanja bolezni srca in ožilja, bi terapevtski ukrepi, ki vodijo k nižji srčni frekvenci lahko pripeljali do zmanjšanja obolevnosti in smrtnosti. V skladu s to predpostavko je več raziskav dokazalo, da zdravljenje z blokatorji beta adrenergičnih receptorjev pomembno zmanjša obolevnost in smrtnost pri bolnikih po miokardnem infarktu in pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Vendar so bili blokatorji beta adrenergičnih receptorjev učinkoviti le pri tistih bolnikih, ki so imeli visoko bazalno srčno frekvenco in popolnoma neučinkoviti pri tistih z nizko frekvenco. Čeprav torej obstaja veliko epidemioloških dokazov, da je nižanje srčne frekvence povezano z boljšim preživetjem, sta za opisano epidemiološko povezanost možni 2 patofiziološki razlagi: višja srčna frekvenca bi lahko bila posledica napredovanja bolezni ali pa mehanizem, ki privede do napredovanja bolezni.

Višja srčna frekvenca kot posledica napredovanja bolezni Utripanje srca sledi proženju sinoatrialnega vozla, ki v normalnih okoliščinah narekuje ritem prevodnemu sistemu srca. Povišana aktivnost simpatičnega živčevja spremeni električne lastnosti sinoatrialnega vozla tako, da se frekvenca proženja poveča, povišana aktivnost parasimpatičnega živčevja pa obratno, tako da se frekvenca zmanjša. Neravnovesje avtonomne regulacije se kaže s povišano

aktivnostjo simpatičnega živčevja in znižano aktivnostjo parasimpatičnega živčevja. Več razsikav je pokazalo, da je tako neravnovesje, ki se lahko kaže kot povišana srčna frekvenca, znižana spremenljivost srčne frekvence ali spremenjena dinamika srčne frekvence, povezano z višjo smrtnostjo zaradi bolezni srca in ožilja pri različnih populacijah bolnikov in pri navidezno zdravih posameznikih.

Zato bi višja srčna frekvenca lahko predstavljala posledico aktivacije simpatičnega živčevja ob napredovanju bolezni srca, učinek beta blokatorjev na umrljivost pa bi lahko pripisali zaviranju simpatičnega živčnega sistema.

razvoj in progresijo aterosklerotičnega procesa. V predkliničnem modelu na opicah so so dokazali, da je razvoj ateroskleroze bistveno počasnejši pri živalih, ki so jim znižali srčno frekveco s kirurško odstranitvijo sinoatrialnega vozla. Izsledki teh raziskav

Višja srčna frekvenca kot vzrok napredovanja bolezni

kažejo, da povišana srčna frekvenca lahko vodi do poslabšanje bolezni srca in torej ne predstavlja le posledice, temveč tudi vzrok za višjo obolevnost in umrljivost.

Zaključki Povišana srčna frekvenca je povezana z

thypu lrêÆêthypu lr

V epidemioloških razsikavah so ugotovili, da je višja srčna frekvenca povezana s hujšo stopnjo ateroskleroze na koronarni angiografiji, in z višjim tveganjem za rupturo aterosklerotičnih plakov, kar kaže na možnost neposrednega vpliva srčne frekvence na

ê

: ê ê : ê êêêêêê êêêêêê :

i ê ê ê ê ê ê ê O: ­ u ê ê ê ê êiê ­

t êj êñêh ê ê©¢±ê££ª¡êw : êñ ê ­ ¾ ­

Višja srčna frekvenca vodi do povišanja porabe kisika v miokardu, hkrati pa privede do skrajšanja diastole, kar zmanjša prekrvitev miokarda; oba mehanizma lahko poslabšata ishemijo srčne mišice.

višjo obolevnostjo in smrtnostjo pri navidezno zdravi populaciji, pri koronarnih bolnikih in pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Čeprav so patofiziološki mehanizmi povezani s povišano srčno frekvenco različni, predstavlja srčna frekvenca enostaven in klinično uporaben pokazatelj za oceno stopnje tveganja in koristno vodilo za izbiro zdravljenja pri posameznem bolniku. Na podlagi dosedanjih raziskav lahko zaključimo, da je pri koronarnih bolnikih potrebno znižati srčno frekvenco pod 60 utripov na minuto (16).

Za dosego tega cilja je na voljo več farmakoloških možnosti, med katerimi je najbolj razširjeno zdravljenje z beta blokatorji. Ker pa ima tako zdravljenje tudi določene pomankljivosti (beta blokatorji lahko poslabšajo nekatere bolezni pljuč, sladkorno bolezen in nekatere žilne bolezni), je v zadnjem času na voljo tudi zdravilo (ivabradine), ki omogoča selektivno znižanje srčne frekvence pri teh bolnikih.

ª±§Ü

­ ¾ ­

Za vse nas, ki smo imeli to srečo v življenju, da smo lahko delali z njim, sledili njegovim idejam in ga dobro poznali.

Kakor je s svojo dramatično smrtjo želel opozoriti na številne probleme današnjega sveta in družbe, tako je tudi živel.

Njegova življenjska pot je bila nenavadna, saj je pred njim po uspešnem študiju medicine in končani specializaciji iz kirurgije, stala akademska kariera. Ali odločil se je drugače. Klic prostrane Pampe in ljudi, ki so živeli v revščini, ga je premamil. Želel je pomagati prav njim in tako postal splošni podeželski zdravnik.

22 Utrip Srca

Osebni spomini na prof. dr.

Reneja Favalora Z izjemno požrtvovalnostjo in energijo, z izobrazbo kirurga je ustanovil prvo deželno bolnišnico v pustinji »La Pampe« z malo operacijsko dvorano, laboratoriji in rentgenom. Že takrat si je skupaj z bratom kirurgom s trdim in težaškim delom pridobil izjemno naklonjenost in zaupanje ljudi, ki jim je posvetil prvo tretjino življenja.

Neumorni duh raziskovalca ga je kljub uspehom pri delu in ljubezni do revnih deželanov gnal naprej. Leta 1962 je brez velikih razmišljanj nenadoma sprejel odločitev in odšel v ZDA, v Cleveland Clinic Foundation.

Spremljalo ga je izjemno kirurško znanje, ki ga je pridobil doma in neverjetni entuziazem postati torakalni kirurg.

Usodno srečanje z očetom koronarne angiodiagnostike dr. Masonom Sonsom je usmerilo njegovo energijo v raziskovanje koronarne bolezni. Sodelovanje in prijateljstvo s takratnim predstojnikom srčne kirurgije dr. Donaldom Efflerjem je ob trdem in entuziastičnem delu, ki ni poznalo dneva in noči, rodilo eno najuspešnejših kirurških

metod zadnjega stoletja - aortokoronarni by-pass. S tem je Rene Favaloro pred 40 leti postavil temeljni kamen sodobne koronarne srčne kirurgije. Njegova operacija je rešila milijone življenj!

Sam osebno je poleg dela kirurga v skrbi za bolnika opravil izjemno delo učitelja. Izšolal je generacije srčnih kirurgov, postavil temelje kirurške in kardiološke šole v Cleveland Clinic Foundation in svoje znanje preselil v Evropo.

Le malo ljudi ve, da je na povabilo dr. Donalda Rossa obiskal London in v National Heart Hospital izvršil prvi »Evropski« aortokoronarni by-pass. Tu je spoznal »očeta« evropske srčne kirurške šole dr. Charlesa Hahna. Prijateljstvo je rodilo nove uspehe. Skupno sta promovirala metodo in izboljšala kirurško tehniko, učila sta, predavala in predvsem operirala.

Nemirni duh je vse življenje spremljal dr.

Reneja Favalora. Usoda, kot je sam dejal v svojih spominih, mu je naložila še zadnje težko breme. Odločil se je, da se na vrhuncu uspeha in slave vrne nazaj v rodno deželo, v Buenos Aires med ljudi, ki jih je ljubil. Prijatelju Hahnu

je napisal: »Usoda je naložila na moja ramena še enkrat težko nalogo. Odšel sem, da zadnjo tretjino svojega življenja posvetim izgraditvi centra za srčno in torakalno kirurgijo v Buenos Airesu. V tem posebnem času sem bil edini, ki sem imel možnost, da to storim. Kreiral sem oddelke s tem, da sem združil klinično delo z raziskovalnim delom in delom učitelja. Kot vidite sem sledil smernicam Cleveland Clinic.«

27 let kasneje je zapisal: “»Verjamem, da je bila moja odločitev pravilna. Več kot 350 kardiologov in srčnih kirurgov se je izšolalo v naši ustanovi Favaloro Foundation. Danes delujejo po vsem južni Ameriki.«

Avgusta leta 1998 nam je v pismu zapisal: Še vedno hranim delovno mizo, kjer me je moj oče, tapetnik in mizar, učil iz preprostih kosov lesa oblikovati unikatno, čudovito pohištvo. V tej delavnici, z ramo ob rami, sem se od njega tudi naučil načela, ki me vodi skozi življenje: samo s stalnim delom in trudom, s strastjo in poštenostjo naše sanje postanejo resnčnost.”

Dr. Rene Favaloro je imel veliko srce, razdajal je neizmerno dobroto, kjerkoli se je pojavil. Imel je neizmerno energijo in neverjetni raziskovalni duh.

Mladostni spomini so ga vezali na slovenske prijatelje. Zaradi tega ni slučaj, da je z veseljem privolil, da organiziramo proslavo 30. obletnice njegove prve koronarne operacije v Ljubljani.

Z neverjetnim entuziazmom se je udeležil 29. Memorialnega sestanka prof. dr. Janeza Plečnika in ganjen sprejel častno članstvo Združenja kardiologov Slovenije.

Ob slovesu je navdušen dejal: »V Slovenijo se bom še vračal, pomagal vam bom na poti novega razvoja vaše kardiologije«.

Za njim z nami ostajajo ideje, ki nam jih je povedal v začetku poletja leta 2000.

Nadaljevali jih bomo v kliniki Medicor in v Centru za rehabilitacijo in preventivno kardiologijo v Piranu.

Dva meseca pred njegovo tragično smrtjo nam je na srečanju v Benetkah v predavanju posvetil mnogo napotkov, kako naj razvijamo preventivno dejavnost v bolnišnici v Piranu.

Navdušen je bil, da lahko sodeluje pri edinstvenem Evropskem projektu “Preventivna kardiologija” na slovenski obali.

Njegov pepel je veter raznesel po Pampi, vendar njegove ideje živijo naprej - v kliniki Medicor v Sloveniji.

Hvala prof. dr. Favaloro!

Tudi srčni bolnik je lahko spolno aktiven!

Zdravje ni samo odsotnost bolezni temveč tudi psihično in fizično blagostanje.Obstojajo objektivni in subjektivni pokazatelji zdravja in kvalitete življenja. Med te pokazatelje štejemo fizično zmogljivost, ki nam pove, koliko dela smo še sposobni opraviti. Z natančnimi meritvami lahko določimo porabo kisika med posameznimi obremenitvami, izmerimo pa lahko tudi krvni tlak, holesterol, sladkor v krvi, preštjemo dneve ko smo bili v bolnišnici ali na preiskavah, a tudi naša spolna aktivnost veliko pove o našem zdravstvenem stanju. To so merljivi in so objektivni podatki. Subjektivni pokazatelji pa se izražajo v manj merljivih vrednostih, ki imajo bolj individualno težo in so subjektivnega pomena. Tako težko izmerimo občutek zadovoljstva, sreče, sigurnosti, varnosti, samozavedanja itd.

Zdravje lahko krepimo na različne načine. Veliko in pomembno vlogo ima zdrava prehrana, redna fizična aktivnost, obvladovanje stresa in razvad, kot tudi odločitev o samozdravljenju za krepitev zdravja. S temi pristopi povečamo funkcionalno zmogljivost – tudi spolno, psihološko stabilnost in socialno varnost. Ko izboljšamo slog življenja, ki odpravlja ali zmanjšuje dejavnike tveganja postane naše življenje bolj kvalitetno a tudi dolgo in zdravo. Dosežemo da obolevamo le redko, izognemo se hospitalizacijam in operacijam, porabimo manj zdravil, dvignemo kvaliteto življenja in prihranimo sredstva tudi zdravstveni zavarovalnici. Če se izognemu vsemu temu, se izognemo tudi družbeni osamitvi, ki je pogosta pri kroničnih bolnikih kar povzroča dodaten stres, ki lahko poslabša bolnikovo zdravje. Zato lahko predstavlja bolezen novo priložnost, da zaživimo kakovostno življenje!

Osamljenost bolj povečuje tveganje za različna obolenja in nenadne smrti kot visoka raven škodljivega holesterola v krvi, zvišan krvni tlak ali kajenje. Smrtnost med osamljenimi ljudmi je tri do petkrat večja kot med ljudmi z bogato družabno mrežo, ki se dnevno srečujejo z bližnjimi, prijatelji in znanci. Raziskave potrjujejo, da hujša osamljenost pomeni tudi manjšo naravno telesno odpornost proti boleznim ter zvečuje dovzetnost za virusne in bakterijske okužbe.

Raziskave na področju psiho nevroimunologije domnevajo, da ne gre le za preprosto odvračanje uma, saj so izmerili dejanske fiziološke spremembe v telesu, ki jih je izzval stres, , zadovoljstvo ali humor. Ugotovili so spremembe v količini hormonov in spremembi imunskega sistema. Čustva sprožijo delovanje kemičnih molekul nevropeptidov, ki se razširijo skozi vsako celico telesa, vplivajo na dejavnosti avtonomnega živčnega sistema in s tem na srčni utrip in krvni tlak, oslabijo ali okrepijo imunski sistem ter spremenijo raven hormonov v endokrinem sistemu, kar izzove fizične spremembe v telesu. Čustva, ki jih sprožijo nesnovne misli, so tako most med mentalnim in fizičnim svetom.

Dokazano je tudi, da pomanjkanje telesnega dotika zvečuje raven stresnih hormonov v telesu.

Telesna ljubezen je seveda sestavni del kakovostnega življenja vsakega posameznika. Če vam telesna kondicija, navkljub bolezni, omogoča, da se lahko normalno povzpnete v drugo nadstropje, potem vas praviloma ne sme skrbeti tudi preveliko naprezanje ob vaši spolni dejavnosti.

Seveda pa se izogibajte pretiravanjem! Ne sramujte se o težavah v spolnosti spregovoriti tudi s svojim zdravnikom! Spolnost v odnosu doživljajmo kot neko združitev dveh ljubezni, kot enega najprijetnejših, najbolj zapletenih in najbolj zadovoljujočih delov intimnega razmerja.

Lahko nam prinaša radost ali razočaranje.

Lahko jo doživljamo kot nekaj najbolj vzvišenega v svoji ljubezni ali pa kot bolečino, izdajstvo, sramoto, ponižanje ipd. Spolnost je v vseh zgodovinskih obdobjih imela velik pomen. Opisovana je v zapisih ali literarnih delih in pogosto tudi upodobljena v slikah ali skulpturah. Tudi zakonske opredelitve spolnosti so značilne za posamezna zgodovinska obdobja Ljudje želimo in potrebujemo bližino drugega! S staranjem pa želi večina tudi nadaljevati aktivno, zadovoljujoče spolno življenje! Toda proces staranja in bolezni lahko povzročita nekatere težave! Nekateri se ne zavedajo tega problema! Normalno staranje prinese fizične spremembe tako pri moških kot

Utrip Srca 23

tudi pri ženskah. Te spremembe pri nekaterih vplivajo na sposobnost imeti in uživati v spolnih odnosih z drugo osebo. Nekatere ženske pa celo uživajo v seksu bolj, ko se starajo.

Lahko se počutijo bolj sproščene pri uživanju spolnosti.

A ob tem se dogajajo spremembe v organizmu tako pri moških kot pri ženah.

Pogoste so spremembe centralnega živčnega sistema, spremembe na ožilju, spremembe hormonske aktivnosti, ki so specifične pri ženah. Padec estrogena vpliva na spremembo sluznic, atrofija epitela je hitra, sekrecija se zmanjša, koža izgubi elastičnost itd.

Pri moških pa se pojavi atrofija testisov, pade količina testosterona, zmanjša se mišična masa kar privede do atrofije musculature, spremeni se ožilje, s tem pride tudi do spremembe kavernoznega sistema in pade tvorbe endogenega dušikovega oksida –NO. Do sprememb v spolnosti privedejo ti vzroki kot tudi stres na delovnem mestu in doma, kajenje tobačnih izdelkov, pretirano uživanje alkohola, pomanjkanje vitaminov, pomanjkanje želje po spolnosti (libido) predvsem zaradi hormonalnih sprememb, kot tudi pomanjkanje samozavesti, ki se pojavi ob izgubi pozitivne samopodobe.

Med najpogostejše vzroke za izgubo libida pri moških štejmo: alkoholizem, uživanje kokaina, slabokrvnost, pretirano debelost, prekomerno izločanje hormona prolaktina ob boleznih hipofizne žleze, jemanje nekaterih zdravil za zdravljenje prostate in sistemskih bolezni, kot je sladkorna bolezen. Na izgubo pa lahki vplivajo tudi psihični vzroki. Vsi ti vzroki ob padcu libida vodijo do erektilne disfunkcije.

Definicija erektilne disfunkcije je enostavna: to je trajna ali ponavljajoča se nezmožnost moškega doseči in/ali vzdrževati erekcijo penisa, zadostno za uspešen spolni odnos.

Je multifaktorska in lahko vpliva na celostno zdravstveno stanje in kakovost življenja.

ED je lahko: trajna in popolna in se pojavi po nekaterih operacijah ali pa je samo začasna in prehodna.

II del Ameriške študije so pokazale, da ima kar 30 miljonov Američanov težave z ED. Zadnja Evropska študija, narejena v Španiji, kaže na prisotnost ED pri 12 do 19% moških med 25 in 75 letom starosti. Pomemben podatek je, da ima v Sloveniji že vsak peti moški težave z erekcijo, kar predstavlja 130.000 moških.

Med 18 in 70 letom starosti ima težave 10%

24 Utrip Srca

moških, po 50 letu pa preko 50%. S staranjem je erektila disfunkciaj ali kot temu tudi pravimo – impotenca še pogostejša.

Pri 65 letih ima približno 15% do 25% moških težave z erekcijo najmanj enkrat na štiri spolne odnose. To je še bolj pogosto pri moških z boleznimi srca in ožilja, visokim

krvnim pritiskom ali sladkorno boleznijo.

Vzrok je v sami bolezni ali pa v zdravilih, ki jih jemljejo.

Slika 1.: s staranjem je impotenca pogostejša. Študija moškega staranja Massachusetts (Massachusetts Male Aging Study): Ključna študija prevalence ED

Vendar motnja erekcije ne prizadene samo moškega, ampak v večini primerov predstavlja problem za oba partnerja. Veliko moških se te težave sramuje in zato le redki poiščejo pomoč pri zdravniku. Kadar so primarni vzroki organski, se jim pogosto pridružijo še psihični, ki celo dogajanje ob tem še poslabšajo. Moški o svoji težavi veliko razmišljajo, kar lahko globoko poseže v partnerske in družinske odnose pa tudi na njegovo širše socialno funkcioniranje. Zato je priporočljivo v proces zdravljenja vključiti tudi spolnega partnerja.

Nezdravljena erektilna disfunkcija vodi v številne probleme in težave. Izguba samozavesti je pomemben dejavnik, spori s partnerico postajajo vse pogostejši in nasilni, pogost je beg v alkoholizem, nasilje in v depresijo zaradi česar številni izgubijo delo.

Med tako travmatiziranimi so pogostejše nesreče in tudi samomori Erektilna funkcija je živčno-žilni dogodek.

V tem procesu so povezani možgani od hipofize, preko hrbtenjače s penisom. S staranjem upadajo fiziološke funkcije, poveča se prevalenca kroničnih bolezni (Sladkorna bolezen, bolezni prostate, periferne žilne bolezni, bolezni srca, hiperlipidemija, hipertenzija), stopnjujejo se psihološke težave, težave s partnerico. Vse to še slabša pomanjkanje telesne vadbe/neaktiven način življenja, debelost, popivanje, uživanje drog, kajenje itd.

Erektilno disfunkcijo razdelimo na dve veliki skupini. Na psihogeno ali organsko: Psihogena -Nenaden začetek.

-Takojšnja popolna izguba.

-Nočne erekcije -Se razlikuje glede na partnerico in okoliščine.

Organska -Postopen začetek.

-Počasno napredovanje.

-Brez nočnih erekcij.

-Ni erekcij v spolno najbolj vznemirljivih okoliščinah.

Psihogeni vzroki ED so: depresija, strah, problemi zaupanja in medsebojnih odnosov, psihološki problemi, psihični stres. Tako igrajo tudi emocije pomembno vlogo.

Spolnost je pogosto občutljivo ravnotežje med emocijalnim in fizičnim doživljanjem. Če ste s tem preveč obremenjeni lahko doživite dovolj stresa, da povzročite impotenco. Ženska, ki jo zaradi staranja skrbi njen izgled, lahko misli, da za partnerja ni več tako poželjiva. To njeno osredotočenje na mladostno fizično lepoto lahko slabo vpliva na njeno doživljanje spolnosti.

Zato svetujem, da če imate težave, ki vplivajo na vaše spolno življenje da se pogovorite s svojim zdravnikom. Lahko vam bo predlagal zdravljenje glede na obliko težave in glede na njen vzrok. Od tega je odvisno tudi zdravljenje.

V kolikor osebni zdravnik ni odkril vzroka, so potrebne bolj zahtevne preiskave, ki jih bo opravil ustrezni specialist (ultrazvok penisa, slikanje arterij, slikanje ven, nevrofiziološki testi ali celo razgovor pri psihiatru.

Erektilna disfunkcija zahteva različne preiskave. Pomebna je obsežna anamneza (spolna, zdravstvena, glede zdravil in psihosocialna). Ciljani fizikalni pregled in preiskave z določitvijo testosterona (skupni, prosti ali biološko razpoložljivi), glukoze na tešče in lipidograma. Večkrat so potrebne tudi specializirane preiskave: nočna tumescenca penisa ali žilne študije.

Rezultati preiskav nam bodo dali odgovor katero zdravilo je optimalno za posameznega bolnika. Idealno zdravilo naj bi bilo: enostavno za uporabo, neinvazivno, neboleče, dobro učinkovito in da ima le malo stranskih učinkov.

Najpogostejše zdravilo za odpravljanje ED je že beseda šele nato sledijo druga zdravila med katerimi je prva tableta. To so zdravila iz skupine zaviralcev encima fosfodiesteraze-5.

Pa ne glede na vse to lahko veliko naredimo že sami z enostavnimi ukrepi. Kaj lahko naredimo? Psihoterapija je prva. Ne pozabite, da seks ni samo spolni odnos. Vaš partner naj vam bo najbolj pomemben. Bodite pozorni na potrebe in želje. Vzemite si čas za razumevanje sprememb, ki jih oba doživljata. Poskusite nove položaje in druge prilike….. živite zdravo. Veliko vlogo ima redna fizična aktivnost, polnovredna hrana, dovolj tekočine, in obvladovanje stresa.

Redno se posvetujte s svojim zdravnikom in vzdržujete pozitiven odnos do življenja Nekaterim pomagajo razne oblike masaže, kot je holistična masaža, zdravljenje s kisikom, aromaterapija, uporaba esencialnih olj, mušusa, sintetičnih feromonov a tudi metode, ki odklanjajo videz da se staramo in povečujejo mladostni videz kože in ohranjajo vitalnost organov. Vendar brez pretiravanja.

Ko postajaš starejši ni potrebno, da tako tudi izgledaš Živi naravno! Obstojajo tudi naravna

ciljnih raziskav na encimu med tem, ko se je prvo odkrilo slučajno. Kontrolirajo pretok krvi skozi penis. Dokazano je, da so novejša bolj uspešna z manj stranskih učinkov. So tudi bolj varna. Vsa ta zdravila so registrirana v vseh državah EU. Bolniki jih dobro prenašajo, saj imajo le malo stranskih učinkov pa še ti so blagi do srednji in prehodnega značaja (glavobol, zardevanje, zamašen nos, vrtoglavica in dispepsija). Zdravila delujejo hitro in tako je lahko večina moških imela uspešen spolni odnos glede na placebo že 25 minut po zaužitju.

Vendar se zdravilo uporablja samo takrat kadar je to potrebno. Uporabi se cca. 25 - 60 minut pred spolno aktivnostjo. Erekcija ne nastopi s samim jemanjem pilule, potrebna je tudi stimulacija centralnega živčnega sistema.

Zdravilo lahko vzameš le vsakih 24 ur. Torej naj med uporabo mine vsaj 24 ur. Zmerna uporaba rdečega vina 1-2 dcl v glavnem ni škodljiva.

zdravila, ki so popularna že stoletja: lotosov čaj, ginseng, tartufi, laneno seme, razna mazila – nepozebnik, olja paprike.. morski sadeži, yohimbin itd….se uporabljajo v različni kulturah in ob različnih priložnostih.

Vendar je seks najboljši z ljubljeno osebo, ki jo osrečiš. Zato je ključ do zdravljenja ED spolno izobraževanje in svetovanje šele nato peroralna sredstva. Večkrat je potrebno tudi lokalno zdravljenej z intrakavernoznimi injekcijami, z vsaditvijo intrauretralnih vložkov, ali samo z vakumsko črpalko. Kirurške tehnike omogočajo tudi posege na žilah vendar je tveganje za uspeh kar precejšnje.

Med peroralnimi sredstvi obstojajo različne tablete (viagra, levitra, cialis) a vse delujejo na encim PDE 5. Novejša sredstva so rezultat

Posebej pa se povdarja, da se zdravilo ne jemlje skupaj z zdravili, ki so donatorji dušikovega oksida -NO . To so nitrati (mono, di in trinitrati). Prepovedana je souporaba drugih zdravil za zdravljenje impotence kot so alprostadil (caverject, muse, edex) ali yohimbine (yocon, yodoxin in druga).

Peroralna zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije pa ne zdravijo samo impotence ampak omogočajo spolno življenje polno zadovoljstva in omogočajo seksualno izkušnjo tudi tistim, ki so mislili, da je seks stvar preteklosti.

Fiziološke spremembe se takoj, ko moški zaključi s spolno aktivnostjo normalizirajo in tako preneha erekcija.Testi dokazujejo, da pomaga pri ljudeh, ki so brez zdravstvenih

težav a tudi z zdravstvenimi težavami, vključujoč povišan nivo holesterola, visok krvni tlak in diabetes, kar je velika prednost pred ostalimi konkurenčnimi metodami.

Kaj morajo vedeti moški z ED: če zdravilo ne učinkuje po eni do štirih tabletah, je potrebno prilagoditi odmerek, vendar ne zaužijte nobenega inhibitorja PDE5, če vam zdravnik spolno aktivnost odsvetuje saj obstojajo še druge metode kot je lokalna aplikacija prostaglandinov v obliki injekta(Caverjet – Alprostadil, sintetični prostaglandin E). Za aplikacijo le tega se uporabi le tanko fino iglo 20 min pred aktom.Učinek traja 30- 60 minut Uspešna je tudi hormonska terapija, ki je pomembna pri simptomih zmanjšanega delovanja spolnih žlez. Ta se kaže z izgubo libida, slabim počutjem, padcem razpoloženja, zmanjša se mišična masa, zmanjša se spolna moč, moč mišic, poveča pa se visceralno maščevje, pogosto je hudo znojenje, a je koža suha, prisotna pa je tudi slabokrvnost.

Odmerjanje zdravila je lokalno v glutealno mišico. Aplicira se 1000 mg testosterona. Prvi aplikaciji sledi druga že po 6 tednu nato pa nova vsakih 10 – 14 tednov. Priporoča se le starejšim od 20 – do 65 leta starosti. Izboljša vse težave, tudi neplodnost.

Vakumske črpalke so sestavljene iz valja v katerega vstavimo penis in črpalke, ki v valju ustvari podtlak tako, da penis nabrekne, ko se napolni z vensko krvjo. Ob zadostni erekciji na penis potegnemo zažemni obroček, ki preprečuje odtok krvi iz penisa, obenem pa je narejen tako, da izliv ni moten. Takšna erekcija lahko traja le 30 minut. Vakumske črpalke so naprodaj tudi pri nas.

Operacije na žilah so zahtevnejši poseg a operacija lahko omogoči v nekaterih primerih boljši dotok krvi v penis, kadar je vzrok v arterijah ali zmanjša prehitri odtok krvi iz penisa, kadar je vzrok v venah.

V določenih primerih, lahko v penis vgradimo penis protezo, ki je lahko trda (rigidna) tako, da je penis stalno v erekciji, ali pa je sestavljena iz prekatov, ki se pri pritiskanju na črpalko, ki je vstavljena v mošnjo, napolnjeno s tekočino, kadar moški želi erekcijo.

Erektilna disfunkcija je pogosta a premalo zdravljena bolezen, saj spada med bolezni, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. S pogovorom in posvetom se rešijo težave, ki včasih izgledajo nepremostljive. Zato ukrepajte čim prej, saj v preventivi lahko veliko storimo sami. Zato obiščite svojega zdravnika in se pogovorite!!

Utrip Srca 25

20 LET DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE Obletnica Društva na srcu operiranih Slovenije je priložnost, da v mislih prehodimo njegovo delovanje in to ne zgolj zaradi slavnosti obletnice ampak prvenstveno zaradi osvetlitve ustvarjalnosti, ki jo je društvo vložilo v plemenite cilje, cilje zboljšanja na področju odkrivanja, preprečevanja, diagnostike in zdravljenja bolezni srca in ožilja.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se je od samega začetka prizadevalo skrajšati čakalne dobe na omenjenem področju.

V Društvu na srcu operiranih smo bili deležni pomembnega sodelovanja za skupne cilje. Zahvaljujem se, da lahko ob tej obletnici pozdravim ta pomembni zbor in da izpostavim elemente, ki so pred 20 leti povezali operirane na srcu v skupnost, ki ji je uspelo uresničiti cilje, o katerih so mnogi dvomili, eni le sanjali, drugi, najbolj predani, pa jih z neomejeno voljo tudi uresničili. Temeljni elementi za to so bili in so še danes naslednji: Na prvem mestu bi omenil prof. dr.

Metko Zorc. Njena vrlina ni le strokovnost ampak izjemna delavnost, polna optimizma, požrtvovalnosti, sposobna v neomejenem obsegu storiti vse za bližnjega ne samo na področju njegovega srca ampak za človeka kot celoto. Spomnim se primerov, ko je uspešno operiranemu bolniku pomagala tudi v njegovih osebnih težavah in stiskah, pa najsi je šlo za stanovanje, za zobozdravnika, za njegove družinske probleme in še za marsikaj. Metka Zorc ima karizmo, s katero je premagala

številne ovire in ki jo je posredovala tudi svoji okolici. Njej gre zasluga, da je pridobila iz vrst operiranih skupino, ki se je med seboj povezala v Društvo na srcu operiranih. To so bili nesebični pacienti, ki so uspešno prestali operacijo in se ob lastnem dobrem počutju niso zaprli vase, temveč so bili voljni nesebično svoja spoznanja, svoje znanje in svoje organizacijske sposobnosti vložiti v nekaj več, v nekaj, kar naj bi pomagalo tudi številnim drugim sotrpinom. Naj izmed njih omenim le enega, odvetnika Marka Perpeluha, ki je svoje poklicne sposobnosti, svojo splošno razgledanost pa tudi svoje materialne možnosti nesebično razdajal za boljšo organizacijo na področju diagnostike in operativnega zdravljenja bolezni srca. Ni prostora na tem mestu, da bi omenil vse druge, zaslužne za plemenite cilje, pa vendar ne morem kaj, da ne bi omenil dolgoletnega predsednika Društva na srcu operiranih gospoda Vladimirja Petka, ki je vsa leta skupno s člani upravnega odbora vztrajno z velikim entuziazmom razvijal delovanje društva v korist na srcu operiranih bolnikov. Vsa čast in zahvala njemu, njegovi družini in članom posameznih odborov in

pododborov.

Prizadevanja prof. Zorčeve in prizadevanja članov Društva na srcu operiranih so obrodila bogate sadove s pomočjo akademika profesorja dr. Ninoslava Radovanoviča, kardiokirurga mednarodnega slovesa. Ob delovnih obveznostih v Ženevi in Laussane v Švici in v Novem Sadu, se je odločil vso svojo strokovno sposobnost in delavnost dati na razpolago tretjemu centru za kardiovaskularno kirurgijo v Sloveniji, centru, ki je nastal z ustanovo Medicor v prostorih bolnišnice Izola.

Brez afer kot jih poznamo glede operacijskih miz in Onkološkega inštituta, se je center v Izoli razvil v diagnostično in operativno središče z imenitnimi rezultati, odmevnimi tudi izven Slovenije. Vsi, ki sem jih navedel, so drug drugemu dajali pogum, oporo, brez zavisti z enim samim ciljem skrajšati čakalne dobe in z uspešnim delom vračati zdravje in življenjsko silo številnim, ki so pri njih iskali pomoč.

Zbrani 31. maja 2007 na imenitni proslavi v dvorani Slovenske filharmonije, želim, da skupno izrečemo čestitke za prehojeno pot. Naj izrečem željo, da bi zdravje služilo še dolga leta vsem spoštovanim članom Društva na srcu operiranih. Želim še veliko let uspešnega dela prof. Ninoslavu Radovanoviču in nenazadnje naj izrečem željo, da zagnanost prof. Zorčevi ne pojenja. Želim, da bi dejavnost Društva na srcu operiranih in dejavnost tretjega kardiokirurškega centra, dejavnost Medicorja, potekala ob čim manj z nerazumom obremenjenih dejavnikov in s čim več pomoči s strani tistih, ki so jo dolžni in jo lahko dajejo. Naj preveva pogum in predanost za medsebojno sodelovanje vse zbrane v veliki meri kot doslej tudi v bodoče. (Josip Turk)

Akutni miokardni infarkt (AMI), znan tudi kot srčni napad ali srčna kap je bolezensko stanje, do katerega pride, ko je dovod krvi do dela srca prekinjen.

Največkrat se to zgodi zaradi odluščenega plaka na steni žile. Posledica je ishemija ali pomanjkanje kisika v prizadetem delu srca, to pa povzroči poškodbo in odmrtje dela srčne mišice. Stanje je skrajno nevarno, kar pomeni, da je bolnika nujno potrebno takoj odpeljati na urgenco.

Srčni infarkt je še vedno vodilni vzrok za prezgodnjo smrt tako pri ženskah kot pri moških povsod v razvitem delu sveta. Dejavnike tveganja vsi dobro poznamo: srčna ali žilna bolezen kot je koronarna bolezen, angina pektoris, že preživeli srčni infarkt ali pa neenakomeren srčni ritem, možganska kap, tudi starost, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, zloraba nekaterih drog, visoka vsebnost trigliceridov v krvi, visoka vsebnost LDL holesterola, nizka vsebnost dobrega (HDL) holesterola, sladkorna bolezen, visok

v prsih, ki lahko seva v levo roko, kratka sapa, slabost, bruhanje, palpitacije, potenje in vznemirjenost. Bolniki pogosto pravijo, da jim je nenadoma postalo slabo, da so se počutili slabotne in bolne. Ženske imajo

odpreti okno, če smo v zaprtem prostoru. Po prihodu v bolnišnico bodo bolniku naredili celo vrsto preiskav, da bodo ugotovili, koliko je srce poškodovano in da bodo lahko začeli s primernim zdravljenjem. Če pride bolnik

Infarkt

Laična pomoč lahko reši življenje!

pravočasno do nujne zdravniške pomoči, je zdravljenje uspešnejše. Lahko pa mu s tem, da mu pravilno pomagamo in pokličemo na številko 112, rešimo življenje.

Kaj je primarna preventiva

krvni tlak, debelost, stresno življenje, premalo gibanja. Izraz miokardni izvira iz besede miocardium, kar pomeni srčno mišico, infarkt pa pomeni odmrtje tkiva zaradi pomanjkanja kisika.

Klasični znaki srčnega infarkta so bolečina

28 Utrip Srca

dostikrat drugačne simptome kot moški.

Najpogostejši znaki infarkta pri ženskah je kratka sapa, slabost in utrujenost. Približno tretjina vseh infarktov je »tihih«, kar pomeni, da ni ne bolečine v prsih niti kakšnega drugega znaka.

Takojšnja pomoč bolniku z miokardnim infarktom je kisik in aspirin ter še nekatera druga zdravila, ki jih dajo zdravniki. Če pa se zgodi kaj takega nekomu v bližini, zdravnika navadno ni pri roki, je zelo priporočljivo, da damo bolniku pod jezik tableto aspirina. Bolnika je treba postaviti v napol sedeč položaj, zrahljati ovratnik in morda

Dejavnike tveganja za infarkt smo že našteli.

Posebej velja opozoriti, da je mnogo takih, na katere lahko sami vplivamo. Če imamo v družini srčne bolezni, potem je dobro, da se ukrepanja lotimo čim prej, dokler smo še zdravi.

Temu zdravniki pravijo primarna preventiva.

Prenehati kaditi sicer ni najlažje, je pa zelo učinkovita pomoč srcu in zdravju organizma v celoti. S tem se tudi zavarujemo pred kronično obstruktivno pljučno boleznijo in zmanjšamo verjetnost, da bi zboleli za katero od vrst raka. Če za opuščanje kajenja potrebujemo pomoč, prosimo zdravnika, da nam predpiše zdravila.

Na voljo so namreč tablete, ki bodo pomagale, da bo odvajanje lažje. Na žalost pa jih je treba plačati. Pomagalo bo, če seštejemo, koliko nas stanejo v mesecu, dveh ali več cigarete. Potem

POŠKODUJE SRCE se bo lažje odločiti.

Srcu bo pomagala tudi fizična aktivnost, vsakodnevno gibanje. Človeško telo namreč v svoji osnovi ni namenjeno sedenju in ležanju, pač pa gibanju. Z gibanjem si bomo pomagali ohranjati vitkejšo linijo, kar je tudi pomembno za zdravo srce. Debelost je namreč prav tako dejavnik tveganja za srčni infarkt.

Na nekatere dejavnike tveganja pa človek ne more vplivati: spol, starost, družinsko zdravstveno zgodovino. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, so v rahlo večji nevarnosti za srčni infarkt, kar posebej velja

za kadilke. Tudi vnetja igrajo pomembno vlogo pri nastanku srčnega infarkta. Občutljiv marker za vnetje je tako imenovani CRP oziroma C-reaktivni protein. Povečanje CRPja v krvi lahko napove možnost za srčni infarkt.

Dokazano je tudi, da je vnetje pri parodontalni bolezni faktor tveganja za infarkt. Pri tem velja opozoriti, da je parodontalna bolezen zelo pogosta. Nekatere statistike navajajo, da jo ima okrog 90 odstotkov ljudi ali celo več. To pa lahko pomeni velik problem za javno zdravje.

V primarno preventivo sodi poleg vsega tistega, kar lahko človek naredi sam, tudi terapija z

zdravili. Bolniku, ki ima previsok krvni tlak, bo zdravnik predpisal ustrezna zdravila iz ene ali več skupin zdravil, ki se za to predpisujejo. Če ima bolnik v krvi preveč holesterola, bo dobil zdravila za to. Pomembno je, da bolniki predpisana zdravila jemljejo tako, kot jim je naročil zdravnik. To naj postane vsakodnevna navada, rutina. Ker povišan tlak in preveč maščob ne bolijo, zaradi tega nimamo vidnih ali občutnih težav, bolniki pogosto »pozabijo« na zdravila. Tega si nikakor ne smete privoščiti, saj je takšno ravnanje lahko usodno.

Utrip Srca 29

Najbolj značilna je bolečina Znaki infarkta se pojavijo postopoma, v nekaj minutah, redkokdaj vsi hkrati. Kot rečeno, je najbolj običajen znak bolečina v prsih, ki jo bolniki opišejo kot stiskanje okrog srca, tesnobo. Bolečina dostikrat seva v levo roko, vendar pa lahko seva tudi v spodnjo čeljust, vrat, desno roko, hrbet in v predel na koncu grodnice, kar je mogoče občutiti kot bolečino zaradi zgage. Vsi ti znaki skupaj se imenujejo akutni koronarni sindrom.

Sekundarna preventiva Ko bolnik okreva po akutnem miokardnem infarktu, je potrebna tako imenovana sekundarna preventiva. Ta je nujna zato, ker je tak bolnik v veliki nevarnosti, da doživi ponovni infarkt. Mnogi drugega dogodka ne preživijo.

Spremembe življenjskega sloga so torej v tem primeru nujne. To pomeni, da mora bolnik nehati kaditi, če je pretežak, mora shujšati,

mora se zdravo prehranjevati in se tudi vsak dan gibati. Omejiti je treba tudi porabo alkohola. Poleg tega bo zdravnik bolniku predpisal zdravila, ki jih bo moral uživati do konca življenja. Med zdravili, ki jih bo bolnik dobil, bodo antiagregacijska, ki preprečujejo nastajanje strdkov. Med temi zdravili je prav gotovo najbolj znan aspirin. Za nekatere bolnike takšna zaščita ne zadošča, zlasti ne takoj po infarktu, zato kardiologi predpišejo tudi druga zdravila. Poleg tega bolniki pogosto dobijo beta blokerje, tudi tako imenovane ACE inhibitorje, statine in tako naprej.

Pomembno je, da imajo ti bolniki urejen krvni tlak in holesterol; tisti pa, ki imajo tudi sladkorno bolezen (teh med srčnimi bolniki ni malo), morajo imeti tudi urejen krvni sladkor.

Zaradi poškodovanega srca bo moral bolnik morda na operacijo. Najbolj pogosta operacija je obvod ali by- pass. Izumitelj te operacije je zdaj žal že pokojni briljantni argentinski srčni kirurg prof.

Rene Favaloro, o katerem lahko preberete v tej številki Utripa.

Pri kratkovidnosti in daljnovidnosti smo govorili, da je leča prožna s pomočjo akomodacijske mišice in da lahko spreminja svojo lomnost.

V starosti 45 do 50 let pa prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, brez ozira na to, ali so oči emetropne ali ametropne.

Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli.

Pri branju, pisanju in podobnih delih opravljamo svoje delo približno v razdalji 30 cm, katero imenujemo delovna razdalja. Dokler leži bližišče poleg te točke, se lahko opravlja delo brez napora, ko pa se bližišče oddalji in preseže delovno razdaljo, pričenja tisk postajati nejasen; to je že prvi znak, da oko postaja polagoma starovidno. To pa prične nastopati navadno med 45 in 50 letom. V začetku, ob nastopu starovidnosti, si presbiopi pomagajo navadno tako, da držijo knjigo nekoliko dalje od sebe. Ta razdalja se postopoma vedno veča, tako dolgo, da se je starovidni prisiljen zateči k zdravniku ali optiku po očala, zaradi tega, ker ne more več brati drobnega tiska, ker dobi na mrežnici premajhno sliko. Nekateri to preprečujejo z močnejšo razsvetljavo, berejo na soncu ali pa postavijo luč med očesom in besedilom s tem se zmanjšajo razpršilni krogi in zenici se zaradi močnejše svetlobe zožita.

Takšni triki so mogoči le za kratek čas in niso nikoli v nobenem primeru priporočljivi.

Oko ima največjo prožnost v otroških letih. Z leti se bližišče polagoma, toda stalno oddaljuje od očesa. 10 let star otrok lahko bere droben tisk v razdalji 7 cm pred očmi (tu ima svoje bližišče),

30 Utrip Srca

v starosti 25 let je bližišče še na razdalji 12 cm pred očmi, pri 40 letih 22 cm, pri 46 letu pa že pri 30 cm. Torej bližišče se je premaknilo v razdalji 30 cm od oči. Oko še lahko zbira žarke, toda le s precejšnim naporom, dokler se akomodacijska mišica ne utrudi in popusti. Če mišica popusti, se leča splošči, lomnost se

starost pacienta, katero moramo poznati. Pri predpisu prvih očal naj se predpiše rajši nižja dioptrija, pri naslednjih očalih (močnejših) pa ne delajmo prevelikega skoka. Slabovidni imajo željo da približajo predmete bolj kot normalnovidni, zato da dobijo s tem večjo sliko na mrežnici. Te pa korigiramo na krajšo

imenujemo katarakta ali siva mrena. Starostna katarakta se pojavi na obeh očesih hkrati, vendar včasih bolj na eni kot na drugi. Začne se na robovih, dokler ne doseže območje zenice, s tem prične vid pešati, dokler popolnoma ne opeša. V tem primeru je edina rešitev, da se leča operativnim potom odstrani, v novejšem času se vstavlja nadomestna in v najnovejšem času se tudi ultrazvočno obdela. Po odstranitvi leče nastopi znižanje refrakcije. Če je bilo oko pred operacijo pravovidno (emetropno), postane po odstranitvi leče približno za +11.00 dioptrije daljnovidno. Oko s kratkovidnostjo - 22.00

zmanjša, slika na mrežnici ni več ostra in tisk se zamegli. Stanje imenujemo starovidnost ali presbiopia (presbus=starček, izhaja iz grške besede).

Starovidnost ne smemo zamenjati z daljnovidnostjo. Daljnovidnost je refrakcijska hiba, starovidnost pa fiziološki starostni pojav. Starovidnost popravimo z konveksnimi, oziroma zbiralnimi stekli (+). Predpis očal ne sme biti šablonski, temveč se mora prilagodit željam in potrebam posameznika. Bistvo predpisa starostnih očal je v tem, da preložimo akomodacijsko polje v take meje, ki ustrezajo vrsti dela in potrebi posameznika. Npr. 50 let star emetrop potrebuje očala za primerno razdaljo. Sam ima + 2.50 dioptrije; njegovo akomodacijsko polje pa se razteza od 0 do 40 cm. Če mu sedaj predpišemo + 1.50 dioptrije ga napravimo kratkovidnega. Njegovo daljišče leži sedaj pri 66 cm 100/1.50, njegovo bližišče pa meri 25 cm, sam pa ima še +2.50 dioptrije in z dodatkom +1.50 dioptrije razpolaga z +4.00 dioptrije. Iz tega opisa je razvidno, da leži sedaj njegovo akomodacijsko polje med 26 in 66 cm; torej v prostoru, ki je prikladen za branje in podobna dela. V primeru, da ta ista oseba potrebuje očala za bližinska dela, ji moramo preložiti njeno akomodacijsko polje v take meje, da vidi preko razdalje 66 cm. Takrat predpišemo namesto +1.50, samo +1.00 dioptrije, tako da se njeno daljišče premakne do razdalje 100 cm, bližišče pa na 28.5 cm : 100 / (2.50 + 1.00).

Pri pregledu starovidnosti je važna tudi

delovno razdaljo.

Pravilnovidni potrebuje v starosti 46-47 let + 1.00 dioptrije ; pri 50 letih + 1.50 dioptrije; v starosti 55 let +2.00 dioptrije, pozneje pa vedno več, tako dolgo, dokler akomodacijska zmožnost popolnoma ne popusti in to je približno pri 60 letih. Od tedaj naprej ostane dioptrija nespremenjena do konca.

V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar nakoncu le spoznajo, da morejo k optiku.

Nekateri imajo zgrešeno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice, kot so prehitro povečanje dioptrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive.

Tudi gotova očala, katera prodajajo v normalnih trgovinah so škodljive, kajti niso narejene posebej za vsakega pacienta, kateri imajo lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana pacientova zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kvalitete stekel.

Leča v starosti porumeni in postaja rjavkasta. Sestavljena je iz progastih vlaken.

Zunanja mlajša plast vlaken sestavlja lečno skorjo. V pozni starosti se vlakna starajo in sklerozirajo. Ta fiziološki proces je glavni vzrok, da leča izgubi prožnost in oko postane starovidno.

Leča se nikoli ne skali v celoti, ampak v omejenem delu. Če pa zavzame vse dele, jo

dioptrije postane po odstranitvi leče približno pravovidno in ne potrebuje za gledanje v daljavo nobene korekcije. Pri nižjih stopnjah kratkovidnosti, pa je popravno steklo primerno šibkejše po obrazcu: (22-x) / 22, kar pomeni število dioptrije kratkovidnost pred operacijo.

Oko brez leče nima več akomodacije. Zato mu moramo poleg stekel za daljavo, predpisati tudi stekla za bližino. Te so ponavadi za +3.00 dioptrije močnejše, kakor očala za daljavo.

Brezlečno oko imenujemo tudi afakično.

Imamo še nekaj primerov v katerih se leča mora odstraniti, ki pa niso tako pogosti. Eden izmed teh je premik leče iz svoje normalne lega (glej premikajočo sliko zgoraj). Nastane pri večjih pretresih glave ali poškodbah, lahko pa je tudi prirojenega značaja. Pri manjših premikih lahko ostane leča vse življenje v tej legi brez posledic za vid, da se tudi koregirati, če leča le ni preveč premaknjena. Večkrat pa leča svojo lego spremeni in se nagne nazaj v steklovino, dokler jo še držijo vlakenca, pozneje ko se vlakenca pretrgajo, prične leča plavati po steklovini in menja svojo lego s premikanjem očesa. V tem slučaju je odstranitev leče nujna.

Vir: http://med.over.net/za_bolnike/bolezni_ clanki/starovidnost.php

Utrip Srca 31

Zdravje v steklenicah V trgovinah so police, kjer po vojaško zloženi stojijo sadni sokovi, vse daljše. Nekoč smo imeli samo domače sokove v velikih steklenicah, zdaj je embalaža manj nerodna, kakovost sokov pa za ljubitelje verjetno kar dobra. Bolj zahtevni ljudje iščejo biološko pridelane sokove. Tudi teh je pri nas mogoče dobiti kar nekaj. Vendar jih seveda ne pijemo za žejo, pač pa le za zdravje. In včasih tudi zato, ker so odličnega okusa.

Sadni in zelenjavni sokovi imajo svojo zgodovino, ki sega več kot sto let nazaj. Vsaj kar zadeva zabeležene podatke. Čisto mogoče je, da so ljudje še dosti prej stiskali sadje in zelenjavo za takojšnjo uporabo. Danes ima marsikdo doma sokovnike, ki iz sadja in zelenjave izločijo vse trdne delce in vrček napolnijo zgolj s tekočino. To so sokovi, ki jih popijemo takoj, saj se že nekaj minut za tem, ko sok stisnemo, začne proces gnitja, ki lahko povzroči prebavne motnje. Za domače stiskanje spet potrebujemo kakovostno sadje in zelenjavo. To predvsem pomeni, da je pomembno, kako je to sadje oziroma zelenjava zrasla. Ne sme biti gnojena z umetnimi gnojili, ne sme biti škropljena, skratka, zaželeno je, da imamo »bio« surovine. Bio je danes zelo moderen izraz. V Ljubljani, na primer, je za vse ljubitelje biološko pridelane hrane, konec tedna na Pogačarjevem trgu odprta biološka tržnica. Takšno tržnico najdemo tudi v BTCju v Ljubljani in verjetno še kje.

Sokovi v lekarnah Odlične sokove iz sadja in zelenjave pa najdemo tudi v specializiranih trgovinah in lekarnah. Proizvajalci so prodajo postavili tja zato, ker so hoteli, da ljudje razumejo, da so to sokovi, ki so namenjeni izboljšanju zdravja.

Nekaterim so dodali pomembne sestavine, na primer železo in kakšen vitamin. Proizvajalec takšnih sokov, družba Rabenhorst nas je povabila, da si ogledamo in se na svoje oči prepričamo, kako naravni sokovi pri njih

32 Utrip Srca

nastajajo. V Rabenhorstu (kar v prevodu pomeni krokarjevo gnezdo in takšen je tudi njihov zaščitni znak) izdelujejo slovite sokove po recepturi dr.Steinbergerja, ki jih lahko že nekaj let kupimo tudi v Sloveniji (kot rečeno, samo v lekarnah in v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano).

Ob našem obisku v majhnem, idiličnem mestu

ravno prav zrela, se pravi še malce kisla in čvrsta, da je počilo, ko si ugriznil vanje. Bezeg pa je bil malo »zmešan«. V dolgih vrstah rastejo drevesa, ki imajo ponekod zelene, drugod rdeče liste. Na nekaterih so se že šopirile temno rdeče, pravzaprav že kar črne jagode.

Na nekaterih pa nas je presenetil dišeč bezgov cvet, ki smo ga pri nas vajeni kakšna dva ali

Unkel ob Renu, kjer je sedež podjetja, smo si najprej ogledali, kako sokove delajo. Pozneje pa smo obiskali še kmetijo, kjer pogodbenik zanje prideluje sadje. Prav zdaj so bila za odkup primerna jabolka in bezeg, ki ga stisnejo v posebej pozimi zelo priljubljen sok. Zakaj pozimi, o tem malo pozneje. Zgodbo bomo malo obrnili in si najprej ogledali pridelavo sadja. Nasadi bezga in jabolk se razprostirajo na okrog deset hektarih. Kmetija ima namreč blizu 60 hektarjev površine.

Pridelujejo tudi drugo sadje za odkup, na primer, višnje.

Jabolka in bezeg niso ne gnojena ne škropljena. Rdeča jabolka domače sorte so bila

tri mesece prej. Kot je povedal lastnik kmetije, tako jabolka kot bezeg oberejo ročno. Bezeg na kmetiji celo »razpecljajo«, je povedal. Ker si nismo točno predstavljali, kaj bi to pomenilo, nam je pokazal stroj, podoben mlinu, kamor spustijo bezgove grozde. Na koncu iz stroja dobijo le jagode, na vrhu pa ostanejo samo peclji, ki jih uporabijo za kompost. Jabolka pa pripeljejo proizvajalcu sokov še cela.

Črvi nimajo vstopa!

Seveda se zgodi, da tako bezgova kot tudi višnjeva drevesa, enako velja za jablane, zbolijo. Kaj storijo v tem primeru, če g r e

za biološko pridelavo, nas je zanimalo. Nič, je pobirajo steklenice, ki jih ljudje prinesejo nazaj. voda nosila naokrog in seveda povzročila veliko odgovoril kmet, saj škropiv ne smejo uporabljati. Vse to je povezano z njihovim prizadevanjem, škodo. Zanimivo je, da niso nikoli pomislili, da Pokazal nam je tudi nekaj bolnih bezgovih da bi v kar največji meri naravo ohranili bi se preselili kam na višjo lego. Tam so zrasli dreves, vendar ga pri tem ni pretirano skrbelo. nedotaknjeno. in tam so ostali, so povedali v Rabehorstu. Ena Razložil je, da tudi bolna drevesa rodijo, sicer od kleti se imenuje grajska klet. Na vsakem malo manj, vendar si počasi spet opomorejo.

Ren poplavlja sode sodu je narisan eden od porenskih gradov, ki Sredi nasadov odraslih dreves so tudi nasadi V ogromnih kleteh imajo velikanske sode, kjer jih je toliko, da jih nismo mogli prešteti. Nekaj novih, mladih dreves, ki bodo začela roditi šele so sokovi, ki čakajo na polnjenje v steklenice. v prihodnjih letih. Drevesa lahko živijo do 40 gradov so danes razvaline, mogočna je le Sodi so bledo rumene, smetanaste barve, let. Tista, ki smo jih videli mi in ki so tudi na njihova zgodovina. Vendar pa je večina kar prekriti z emajlom. Na njih lahko vidimo črtice, naših fotografijah, so stara 17 let. lepo ohranjenih in vzdrževanih. Zanimivo je Zdaj pa nazaj v tovarno. Ob našem obisku bi dve rdeči sta iz 90. let. Ena kaže, do kod je tudi to, da je večina gradov v zasebni lasti. V morali stiskati novo pošiljko jabolk, a se to segla voda, ko je Ren poplavljal leta 1993, ni zgodilo. Dr.Axel Ruttkat, ki je zadolžen za druga pa, ko je poplavljal dve leti pozneje. Sodi nekaterih še danes živi grajska gospoda, znani proizvodnjo, nam je razložil, da so pošiljko so s posebno konstrukcijo naloženi eden vrh grofje, ki pa najbrž ne pijejo sokov, ampak kaj jabolk zavrnili, ker so med jabolki našli nekaj drugega, da so pritrjeni, sicer bi jih poplavljena močnejšega. črvivih. Mislili smo, da se šali, pa se ni. Razložil je, da podjetje sledi svojim ciljem, se pravi Korenček, višnje in bezeg pridelavi sokov iz čistega sadja in zelenjave, kar pomeni tudi brez V nekaterih državah v sezonah ljudje kupujejo točno določene sokove. V Franciji, na primer, črvov, ki bi motili vegetarijance. gre poleti najbolj v slast korenčkov sok. Francija je tako ali tako med »posebnimi«, saj Tudi to je razložil s popolnoma tam prodajo natanko toliko zelenjavnih kot sadnih sokov. V Aziji pa je ta odstotek bistveno resnim obrazom, čeprav se nam je zdela takšna natančnost drugačen. Lahko bi rekli, da je razmerje 1: 99 v korist sadnih sokov. V Aziji so najbolj skorajda absurdna. Jabolka na navdušeni nad višnjevim sokom, v zadnjem času pa je modni trend sok pšenične trave. Ta je dvorišču stresejo v ogromno precej popularen tudi pri nas. In ko smo že prej omenili bezeg, bezgov sok se najbolje prodaja korito, ki je nekoliko nagnjeno, da se na koncu stečejo z vodo v prvi pozimi. In sicer zato, ker je znano, da učinkovine v bezgu (organske kisline, čreslovina, stroj, ki jih zmelje. Močni curki sladkor, vitamina A in C) pomagajo pri prehladih in boleznih dihalnih poti. Te pa so seveda vode namreč jabolka operejo in jesensko-zimska nadloga. Učinkovine iz bezga človekov organizem spodbudijo, da se dobro jih hkrati vodijo do stroja. Oprana prepoti, da izloči veliko vode, obenem pa tudi pomagajo proti katarju v dihalih. in zmleta jabolka stisnejo, od tam pa gre sveže iztisnjen sok Za tiste, ki bi radi shujšali, je priporočljiv že omenjeni sok pšenične trave. Je bledo zelene takoj naprej v polnilnico, kjer je barve in je videti popolnoma neužiten. Vendar je presenetljivo odličnega okusa. Za ljudi, ki vse bolj ali manj avtomatizirano. imajo težave s prebavo, bosta primerna dva soka: zlata sliva, ki je narejen iz suhih sliv, pa Sredi tega obrata smo se začudili nad velikim oleandrom, ki v loncu tudi voda kislega zelja, ki je znana po tem, da popravi prebavo. Za zbijanje vročine je že raste med stroji in naredi delovno dolgo znano, da koristi sok rdeče pese. Priljubljen je tudi sok, narejen po receptu slovitega okolje precej prijetnejše. Sok avstrijskega zdravilca Rudolfa Breussa. Narejen je iz pese, korenja, zelene, krompirja in polnijo v steklenice, značilne, samo njihove oblike. Po Nemčiji redkve. Breuss je verjel, da ta sok pomaga v boju proti raku. Na to lahko rečemo le, da imajo urejeno reciklažo teh škoduje zagotovo ne. Danes ga ljudje uporabljajo predvsem za pomoč pri hujšanju. steklenic. Sami hodijo po lekarnah in prodajalnah, kjer prodajajo njihove sokove, in tam

Utrip Srca 33

Ena od nevarnih in zelo razširjenih zmot med ljudmi je, da povišan krvni tlak, sicer pogosto imenovan kot ‘tihi ubijalec’, ogroža predvsem srce.

Res nikakor ne dene dobro človekovi obremenjeni in vztrajni mišici v prsnem košu in seveda je izjemno pomembno misliti na to, da se z ustrezno primarno in/oziroma (tudi) s sekundarno preventivo, se pravi z zdravili ter drugimi ukrepi, srcu zmanjša vsaj en dejavnik tveganja, toda pri dolgotrajno povišanem tlaku, ki presega 120/80 mm/Hg (stolpca živega srebra) niso nič manj, če ne celo še bolj, ogroženi človekovi možgani; možganska kap je namreč tretji najpogostejši vzrok smrti, ki se da - ne vselej, v pomembni meri pa vsekakor - preprečiti.

34 Utrip Srca

Po podatkih Združenja bolnikov s cerebrovaskulano boleznijo Slovenije, pri nas Vsako leto utrpi možgansko kap približno 4.000 ljudi, približno 40.000 pa je bolnikov, ki so jo utrpeli v preteklosti in se zdravijo. V Evropi umre vsako leto najmanj 650.000 ljudi in poznavalci te problematike opozarjajo, da bi jih lahko z ustreznim nadzorom krvnega tlaka rešili najmanj 260.000. Pri tem ne gre tudi spregledati opozorila, da je razširjenost povišanega krvnega tlaka, ki sodi, kot je bilo že omenjeno, med najpogostejše samostojne dejavnike tveganja za možgansko kap, v Evropi za 60 odstotkov večja kot v ZDA in v Kanadi.

Evropejci, med katerimi jih le približno četrtina ve, da je možganska kap tretji najpogostejši vzrok smrti, le malo več pa jih to povezuje s povišanim krvnim tlakom, bi torej morali drastično spremeniti svoj pogled na dejavnike tveganja in nadzor nad njimi. Tako je tudi razumljivo, da vodilni mednarodni strokovnjaki odločno pozivajo k večji aktivnosti za njeno preprečevanje. To bi morala biti ena od prednostnih nalog na področju javnega zdravstva, saj bi lahko z boljšim usposabljanjem strokovnjakov za sledenje te bolezni in učinkovitejšim ozaveščanjem širše javnosti preprečili velik delež te bolezni, ki se seveda povečuje s starostjo in nezdravim življenjskim

slogom ljudi; slednje je, vsaj v določeni meri oziroma na videz, presenetljivo. S splošnim življenjskim standardom in napredkom na številnih področjih življenja, bi morali ljudje bolj zdravo živeti, se primerno hraniti, gibati...

Vsi pa vemo, da v veliki meri ni tako, ampak je pogosto ravno obrnjeno in tako možganska kap vsako leto zahteva pet milijonov življenj, naslednjih pet milijonov ljudi pa ostane zaradi nje huje prizadetih. Čeprav prevladuje mnenje, da prizadene predvsem ljudi v zahodnem svetu, se danes število možganskih kapi hitro povečuje tudi v državah v razvoju.

Povišan krvni tlak najmanj štirikrat do šestkrat poveča ogroženost. Tveganje se podvoji pri kadilcih (škodljivo pa je tudi pasivno kajenje, se pravi nehotena izpostavljenost tobačnemu dimu). Pomemben dodatni dejavnik tveganja predstavljata še neustrezno (preslano, premastno in neuravnoteženo) prehranjevanje in premajhna telesna dejavnost. Tveganje se povečuje s staranjem in zaradi obstoječih zdravstvenih stanj, kot so težave s srcem, ali predhodna možganska kap. Človek, ki je že utrpel možgansko kap, je izpostavljen devetkrat večjemu tveganju, da jo bo doživel še enkrat v primerjavi z ljudmi, ki se jim to še ni zgodilo. Seveda različne medsebojne kombinacije omenjenih dejavnikov tveganja še dodatno ogrožajo človekove možgane.

Zdravljenje

Preventivni ukrepi so izjemno pomembni tudi po preboleli možganski kapi, zato Mednarodno združenje za preprečevanje možganske kapi (ISS) poziva vse, ki so jo preživeli, njihove prijatelje in svojce, naj enakovredno sodelujejo pri njenem preprečevanju. Po razpoložljivih statistikah v enem letu umre približno 15 odstotkov bolnikov, ki so utrpeli možgansko kap, ali pa morajo v bolnišnico zaradi dodatnih težav oziroma posledic zapore arterij, kar se kaže kot srčni infarkt ali ponovna možganska kap.

Profesor Julien J. Bogousslavsky, dr. med., predsednik Mednarodnega združenja za preprečevanje možganske kapi (ISS), in vodilni nevrolog na Univerzi v Lozani v Švici, med drugim pravi, da je pri mnogih bolnikih možganska kap ozdravljiva bolezen. Število možganskih kapi, ki narašča vsako leto, je po njegovih besedah mogoče zmanjšati s sistematičnim ozaveščanjem ljudi o dejavnikih tveganja, k čemur vsekakor sodi sprememba življenjskega sloga. To razumljivo pomeni odpravljanje znanih razvad in škodljivega vedenja ter prizadevanje za bolj zdravo

življenje z ustrezno prehrano, dovolj gibanja in drugim. V okviru mednarodnega združenja za preprečevanje možganske kapi (ISS) so tako pripravili številna informacijska gradiva, namenjeno usposabljanju ljudi o načinu obvladovanja dejavnikov tveganja za možgansko kap. Še posebej pozivajo, naj ljudje čim prej začnejo zmanjševati dejavnike tveganja, in sicer naj prenehajo kaditi, uživajo zdravo hrano, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave in vlaknin, toda malo soli, nasičenih maščob in holesterola. Prav tako je zelo priporočljivo da, če le morejo, namenijo 30 minut za telesno dejavnost večkrat na dan, naj si prizadevajo ohraniti zdravo telesno težo, se izogibajo pretiranemu pitju alkohola, redno preverjajo krvni tlak po petdesetem letu, jemljejo vsa predpisana zdravila po zdravnikovem nasvetu.

Spregledano tveganje

V zvezi s slednjim je treba poudariti, da izsledki nedavnih raziskav kažejo, kako veliko ljudi, ki so bolj ogroženi za možgansko kap in srčni infarkt, ne prejema ustreznih zdravil, s katerimi bi lahko zmanjšali tveganje za te zaplete.

Za bolnike, vključene v največjo raziskavo skupine ljudi z aterotrombozo – krvni strdki so temeljni vzrok za srčni infarkt in možgansko kap – so ugotovili, da so bili na splošno nezadostno zdravljeni s statini za znižanje visoke ravni holesterola in da niso prejemali zadostnega antiagregacijskega zdravljenja za zmanjšanje krvnih strdkov.

Izpostavili so tudi nezadostno zdravljenje visokega krvnega tlaka (ob vključitvi v raziskavo je imelo 50 odstotkov bolnikov zvišan krvni tlak), ki predstavlja velik dejavnik tveganja za možgansko kap.

Poleg tega je raziskava zelo nazorno opozorila, kako tesno je možganska kap povezana z drugimi bolezenskimi stanji zaradi zapore arterij s krvnimi strdki. Od 19.000 bolnikov, vključenih v raziskavo, ki so že utrpeli možgansko kap ali prehodni ishemični napad, jih je imelo kar 40 odstotkov težave v drugih žilnih območjih, kot so arterije do srca in nog. Dejavniki tveganja za te zaplete so v veliki meri enaki; prisotnost žilne bolezni v enem delu telesa pa močno poveča tveganje za žilne dogodke drugod.

Najvišja stopnja urgence

Le počasi pa se je tudi v strokovnih krogih pričelo uveljavljati dejstvo, da je možganska

kap »nujno medicinsko stanje«. To pomeni, da je treba v nasprotju s še ne tako davno prakso, ukrepati nemudoma: poklicati nujno medicinsko pomoč, v bolnišnici pa tudi nemudoma pričeti zdraviti. Statistike nedvoumno dokazujejo, da sta preživetje in uspešno zdravljenje boljša, če so simptomi pravočasno prepoznani in če je zdravstvena oskrba takojšnja. Čim hitreje se bolniku z možgansko kapjo zagotovi takojšnjo zdravstveno oskrbo in dolgotrajno zdravljenje, tem večja je verjetnost, da se bo izognil trajnim posledicam.

Usodni strdki

Možgansko kap lahko povzroči bodisi zapora možganske arterije s krvnim strdkom, to je ishemična možganska kap, bodisi razpoka arterije in posledične krvavitve, kar se imenuje hemoragična možganska kap. Ko se to zgodi, del možganskih celic ne dobi potrebne količine krvi in kisika, zato začne odmirati.

Ishemična možganska kap je najpogostejša vrsta možganske kapi. Pri posamezniku, ki jo je že utrpel, se poveča tveganje za ponovno možgansko kap, za srčni infarkt ali oboje.

Brez kisika in hranljivih snovi živčne celice v možganih hitro odmrejo, zaradi česar del telesa, ki ga nadzorujejo te celice, preneha pravilno delovati. Posledice so lahko trajne, zato je, kot je bilo že omenjeno, pomembno hitro ukrepanje, zlasti za zmanjšanje dolgoročne telesne in duševne prizadetosti.

Za izboljšanje bolnikove prognoze po možganski kapi vselej ne zadošča le hitro ukrepanje, nekateri potrebujejo tudi dolgotrajno zdravljenje. Poleg statinov in antihipertenzivnih zdravil se za preprečevanje krvnih strdkov in zmanjševanje tveganja možganske kapi pogosto uporabljajo tudi protitrombotična zdravila.

Raztapljanje strdkov

»V Sloveniji smo bolnike z možgansko kapjo začeli obravnavati na nevroloških oddelkih ali ambulantah že zelo zgodaj. Danes imajo vsa večja mesta nevrološke oddelke ali pa vsaj nevrološke postelje znotraj internih oddelkov.

Prav zato smo lahko pričeli zdraviti svežo možgansko kap s trombolizo, kar pomeni raztapljanje krvnega strdka, ki je zamašil eno od arterij v možganih ali vratu. Tromboliza je zaenkrat edino pravo zdravljenje sveže možganske kapi, vendar pa se ljudje tega premalo zavedajo,« pravi prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med. In kot še opozarja, večina

Utrip Srca 35

zbolelih z ishemično možgansko kapjo pride do zdravnika mnogo prepozno. Morali pa bi se zavedati, da je mogoče krvni strdek uspešno raztopiti le, če pride bolnik s svežo možgansko kapjo do ustrezno izurjenega zdravnika v času treh ur. Cilj dolgotrajnega zdravljenja z zdravili ni samo zmanjšanje tveganja prve oziroma ponovne možganske kapi, ampak tudi drugih ishemičnih dogodkov, na primer srčnega infarkta.

Rešilni stenti...

V preprečevanju možganske kapi je danes mogoče doseči zelo dobre rezultate tudi s posebnim postopkom, to je karotidno angioplastiko z vstavitvijo žilne opornice. To pomeni, da zoženo karotidno arterijo v vratu razširijo in vanjo vstavijo opornico, ki jo ljudje poznajo pod imenom stent.

Stent arterijo razpira tako, da možganom omogoča primeren pretok krvi ter s tem prepreči možgansko kap.

... in lepljenje žil

V zdravljenju in preventivi krvavitve se danes opravljajo tudi posebni postopki embolizacije anevrizem. Ta način zdravljenja se imenuje s tujko coiling, gre pa za to, da na poseben način s pomočjo elektrolitskih zank zlepijo že razpočeno anverizmo ali pa preprečijo, da bi se razpočila in povzročila možgansko krvavitev.

Tako karotidna angioplastika kot embolizacija anevrizem vse bolj nadomeščata klasične načine operativnega zdravljenja. Posegi so namreč veliko manj invazivni in povezani z manj zapletov, saj jih opravljajo izurjeni specialisti interventne radiologije s pomočjo katetra, ki ga uvedejo skozi femoralno arterijo v dimljah.

Po strokovnih razlagah najpogostnejšo vrsto možganske kapi – ki zajema 83 odstotkov vseh primerov – povzroči krvni strdek v žili,

36 Utrip Srca

ki prekine ali zmanjša pretok krvi in s tem življenjsko potrebnega kisika ter hranil v možgane. To je ishemična možganska kap.

Drugi vzrok – hemoragične – možganske kapi je pretrgana krvna žila, ki oskrbuje možgane s krvjo.

Kisik, kisik

Brez kisika in hranljivih snovi živčne celice v možganih hitro odmrejo, zaradi česar del telesa, ki ga nadzorujejo te celice, preneha pravilno delovati. Posledice so lahko trajne, zato je pomembno hitro ukrepanje, zlasti za zmanjšanje dolgoročne telesne in duševne prizadetosti. Možgani so zelo kompleksen organ, ki uravnava delovanje telesa, zato so posledice možganske kapi odvisne od mesta, kjer je bil krvni pretok prekinjen oziroma, kjer je nastala krvavitev.

Včasih so znaki možganske kapi blagi in trajajo zelo malo časa, na primer nekaj minut.

Taki kapi pravijo prehodni ishemični napad (TIA) oziroma ‘mala možganska kap’ in je urgentni dogodek. Mala možganska kap je močno opozorilo, da obstaja pomanjkanje krvi v možganih, čemur kmalu zatem lahko sledi prava možganska kap. Po možganski kapi ali TIA – imajo bolniki 25 do 40 odstotkov možnosti za ponovno kap v naslednjih petih letih. Zato je treba bolnike s TIA zdraviti prav tako kot bolnike, ki jih je prizadela možganska kap, saj se z zdravljenjem zmanjša tveganje za ponovitev. Največje tveganje za ponovitev obstaja prvih nekaj tednov po predhodnem dogodku.

Največja breme pri možganski kapi je trajna invalidnost; približno tretjina bolnikov, ki so preživeli možgansko kap, je po enem letu gibalno odvisna od drugih ljudi. Prav možganska kap je najpogostnejši vzrok dolgotrajne invalidnosti v razvitem svetu in je tudi drugi vodilni vzrok demence.

Dolgoročni učinki možganske kapi na razumevanje in zaznavanje so čedalje prepoznavnejši, zato bolnike po njej pogosto prizadenejo utrujenost, depresija, težave z mišljenjem, učenjem in opravljanjem praktičnih in umskih nalog.

Aspirinu priznanje Superbrand To jesen so v Sloveniji prvič podelili priznanja za Superbrand – blagovne znamke z odlično oceno po izboru neodvisnega strokovnega sveta. Priznanje Superbrand podeljuje edina neodvisna globalna mednarodna avtoriteta na področju blagovnih znamk. Med blagovnimi znamkami, ki jim je organizanizacija podelila naziv, se je znašla tudi več kot sto let stara blagovna znamka – Bayerjev Aspirin. Aspirin je edini analgetik, ki je v Sloveniji prejel to prestižno nagrado.

Mag. Margareta Guček Zakošek, regionalna produktna vodja za aspirin pravi: »Zelo smo ponosni, da je Aspirin dobil to priznanje, saj so strokovnjaki tako potrdili zaupanje, ki si ga je pridobil med ljudmi.« V sto letih je bil Aspirin prvo zdravilo, ki je letelo z astronavti na Luno, večkrat se je že vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov, botaniki pa so po njem poimenovali celo sorto vrtnice. Znamke, ki so prejele naziv Superbrand so izbirali na podlagi kakovosti, zanesljivosti, čustvenega naboja in drugačnosti. Več raziskav je potrdilo, da pridobljeni status pripomore k utrjevanju posamezne blagovne znamke ter da se potrošniki raje odločajo za izdelke s Superbrands statusom.

Na sliki: Regionalna brand managerka za aspirin mag. Margareta Guček Zakošek drži priznanje Aspirinu za super blagovno znamko (Superbrands).

Foto utrip Obiskali smo Hrvaško Zagorje, grad Trakoščan in Bizeljsko - oktober 2007

Utrip Srca 37

Mnenja Šteje kvaliteten čas preživetja Ko po poldrugem letu od pričetka vsajanja umetnih src z brezžičnim napajanjem z velikimi pričakovanji sprašujemo o rezultatih te metode zdravljenja v kardiokirurgiji, nas tisto kar zvemo, navdajaja z mešanimi občutki. Četudi je eden od bolnikov z majhno, za grenivko veliko kovinsko-plastično-elektronsko črpalko v prsih preživel skoraj leto in pol samostojnega, razmeroma kvalitetnega življenja v domačem okolju, se je potem, tedaj že manj pričakovano, zgodil preobrat na slabše; tako danes ni med enajstimi bolniki, operiranimi na ta način, nikogar več med živimi...

In vendar eksperti, ki so pri tem sodelovali in, razumljivo natančno analizirali vsak primer posebej, odkrivali napake, vsako leto pa to storijo storijo še enkrat za vseh pet medicinskih središč skupaj, trdijo, da - ni moč govoriti o neuspehu... Če bolnikom ne bi vsadili umetnih src, bi z veliko verjetnostjo umrli še prej, kot so.

V pogovorih bodo vsi, ki kakor sodelujejo pri tem, ali kakršnih koli resnejših posegih v človekovo telo, ponovili znano dejstvo, da je pač vsaka operacija povezana z določenih tveganjem. Toliko bolj sleherni nov korak, ko gre za rez v »živo tkivo« in vsajanje zapletenih nebioloških materialov.

Pogled v zgodovino seveda to potrjuje; prek vzponov in padcev so v začetku tudi zelo tvegane metode, kakšrna je bila svoj čas presaditev srca, postale danes rutina. Druge na primer zdravljenje s pomočjo matičnih celic so ocenjevano z današnje stopnje razvoja biotehnologije, še vedno v skupini »obetavnih metod«. Za uporabo robotike v kardiokirurgiji bi verjetno lahko rekli, da je »nekje vmes«. Vse pa je tudi odvisno od tega, kaj si kdo predstavlja pod pojmom robotika v kardiokirurgiji. Če imamo v mislih skrajno sofisticirane sisteme »operacij na daljavo«, vidimo le robotske roke, monitorje in računalnike - pri čemer naj le mi-

mogrede dodamo opažanje, kako pri tem spregledamo dejstvo, da je v ‘ozadnju krmiljenja vedno človek’ - tudi to sodi bolj v poglavje ‘medicina prihodnosti’. Je pa res že danes mogoče čedalje več zapletenih operacij na srčnih strukturah in žilah opraviti na manj invaziven način; s pomočjo endoskopov in monitorjev.

Tu bi lahko pogojno govorili o nekaterih principih dela, oziroma manj invazivnih pristopih v človekovo telo - s kamero in skalpelom skozi manjhne reze, kar imamo navadno v mislih, pri »robotskih operacijah«.

Iz pogovora z našim uglednim strokovnjakom, prof. dr. Igorjem Gregoričem iz Houstna, lahko sklepamo, da v vseh najbolj uglednih ameriških medicinskih središčih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, »seveda nameravajo še naprej vsestransko razvijati opremo, metode, pristope, uvajati nove operacije«. Ko bodo končali vseh petnajst operacij za katere imajo posebno dovoljenje FDA, bodo morali ponovno resno presoditi, kakšno mesto ima metoda vsajanja umetnih src med vsemi drugimi, ki so danes na voljo.

Težko je že zdaj kar koli drugega, kot ugibati, kakšno težo bodo imeli rezultati načrtovanih še štirih vsaditev umetnih src. Bodo vmesne zboljšave tehničnega dela, to je same umetne črpalke, nekoliko spremnjen način vsaditve v prsnem košu in nenazadnje tudi spremenjena shema preprečevanja nastajanja strdkov tako učinkoviti, da bo to bistveno zboljšalo končne rezultate? Ali pa se to ne bo zgodilo in bodo morebiti pristojne avtoritete zdravniškim skupinam, ki sodelujejo v tem projektu, naložile dodatne (varnostne) zahteve, ki utegnejo upočasniti ta razvoj.Tisto, kar na koncu največ šteje je - kakor koli že kdo interpretira rezultate - čim daljše preživetje. Najbrž pa je malo verjetno, da bi program razvoja umetnih src kar opustili. »Toda, ne pozabite«, ob tem tudi ne pozabi poudariti prof. Gregorič, »da smo mi«- s tem misli na segment razvoja umetnih src pa tudi

na klasične presaditve - »šele tam, prav na konici ‘ledene gore’, kot bi s to prispodobo tudi lahko opisali »svetovno breme« bolezni srca in ožilja... Četudi se bodo prej ali pozneje še bistveno zboljšale metode zdravljenja z umetnimi srci, si bo mogoče učinkoviteje pomagati z dosežki biotehnologijeje, zboljšati sodelovanje prek transplantacijskih mrež in drugim, vse to po prepričanju poznavalcev ne bo moglo »zadostiti še vedno naraščajočim potrebam« - če te ne bodo že pri izvoru vsaj nekoliko ‘zadušene’. Jasno, »že veliko prej« je treba z uravnoteženimi programi zboljšati preventivo, da bi lahko postopoma z vsemi sodobnimi razpoložljivimi metodami - v kratkem z novim kardiokirurškim centrom v Izoli tudi pri nas - na ustrezen način pomagali vsem. Najprej dovolj hitro tistim z vedno predolge čakalne liste, kjer danes marsikdo sploh ne dočaka sprejema v bolnišnico in odrešujočega posega, in postopoma vsem tako, da bi bili rezultati zdravljenja kar najbolj optimalni.

Zaradi tega je treba pojem ‘uravnotežen program’ razumeti v širšem pomenu in morda prevetriti nekatere stereotipe o tem, kateri ljudje so najbolj ogroženi, s kakšnimi pristopi jih odkriti in motivirati ter jim omogočiti aktivnejšo vlogo v ‘samopreventivi’. Bolezni srca in ožilja že dolgo niso ‘denimo tipične menedžerske bolezni’. Za njimi zelo pogosto umirajo ljudje, ki pripadajo marginalnim družbenim skupinami in imajo nizko stopnjo izobrazbe ter so nezaposleni. Zato so poleg prislovično nezdravega življenjskega sloga pomembne tudi socialnoekonomske determinante, kot so izobrazba, socialni status, dohodek, nezaposlenost, socialna vključenost, možnost odločanja, perspektivnost, psihično in duhovno (ne)zadovoljstvo, dostopnost do ustreznih bivalnih razmer, zdravo okolje... kar vse ni - neka druga zgodba.

Dragica Bošnjak

ê W ê ê ê êê ê ê ê ê ê : ê ê ®

­ ­ ­ ½ ½ ­ vê ê W ê ê ê ê ê ê ê ê ­ w ês êzhys±ê¢¨£êy êkØh ±ês¾¨ª¡¡êz{yhzzluês|rzlti|yn±ê wmp ly±ê W ês ±ês O ê ê£ ±ê¡ªªªês ­ ­

38 Utrip Srca

Beseda bralcev

srce@drustvo-nsos.si

Najboljša učna zdravstvena delavnica društva na srcu operiranih - Portorož 2007

pristnim olivnim oljem smo, da tudi to našemu srčku koristilo bo.

Za prvič dovolj bo in končam z mislijo:

Meni laiku zaupali so, da na kratko opišem potek delavnice, ki sem jo obiskala prvič.

Najprej je drobna gaz, ki jo pusti človeški korak - na novi poti, potem vedno globja sled njegovega dela.

Malo po 7 uri smo se v sredo iz Celja z avtobusom podali,v Ljubljani prijatelje pobrali - nato na Lomu se okrepčali, s pršutki in degustacijo vin v Koprski kleti končali.

Po poiskušnji in nabavi kave v Emoncu pot proti Portorožu smo nadaljevali. Že v sredo popoldne pb 17h prof.dr.Danijel Petrovič o arterisjki hipertenziji - predaval je, diskusije zelo zanimve bile so vse.

Vsak dan dopoldne organizirana hoja je v popoldanskem času - v bazenu telovadba pod vodstvom hotelske animatorke.

V petek od 16.30 predavanje -prim.dr.Janez Tasič kardiolog pripravil nadvse strokovno je, vendar v preprostih besedah izvedeno vse.

Telemedicina - predstavnika g.Kovačiča na predavanju praktično izvedla je.

Elektrokardiogram - Vitafon - Mobitel pri roki vsak naj trenutek sta - kadar bolečina v prsih - bledica - hladen znoj - vrtoglavica na udar se pripravljata.

Kar 5 dnevni delavnici slišali smo, našemu srčku koristilo bo, seveda če zdravje “dovolilo bo” Sedaj marsikaj vemo - kako? ukrepati v trenutkih bolečine - slabosti ob sodobnih pripomočkih bolje bo, ali kar “usoda” namenila nam bo.

Hvala vsem zdravnikom, ki v delavnicah sodelovali strokovno so, kot tudi predsedniku g.Vladu Petku, brez njega si vsega tega, zamisliti ne moremo ker ob vsakem poslovno dobrem možu, žena skrbna stoji - zato tudi Erika -hvala ti!

Vsem, ki smo na delavnicah strokovno in duhovno okrepili, da naš srček še dolgo bi “bil” zdrav in “čil” želim zdrav božič in srečno v Novo leto 2008.

Ivanka Sevšek

Transdermalni - Nitrodur - visoka tehnologija membran pri 85% stenoze - nove možnosti pomoči pojavu težav pri kronični ishemični bolezni obetajo se.

Družbena osamitev povzroča stres - bolezen nas opozori na novo priložnost kakovostnega življenja.

Za krepitev zdravja potrebujemo bližino drugega, sestavni del - radosti in telesne ljubezni.

Sobotno predavanje dr.Tasiča bilo bolj lahkotno je, o vzrokih bolezni in zdravilih, ki spremljajo kot dodatni dejavniki srce.

Zvečer raznežili ob zvokih harmonike sina Dejana in očeta Ivana Kušerja smo se in zavrteli s folklorno skupino KUD Lipa Rečica, ki nas v mislih nazaj domov že odpeljala je.

Za popotnico kar cel pršut - sponzorji predstavitelji prinesli so, razrezalo se je s pomočjo predsednikovo in dr.Tasičevo ter poplaknilo s kapljico Terana.

Na domačiji Ternav v Krkavčah se oskrbeli s

Utrip Srca 39

Beseda bralcev

srce@drustvo-nsos.si

Izlet v hrvaško Zagorje in na Bizeljsko 4. oktobra bi poimenovala – za sproščen utrip srca.

Štiridnevna zdravstvena delavnica in občni zbor društva v Portorožu.

Pot smo nadaljevali v Portorož, kjer smo se namestili v Hotel Riviera.

V lepem jesenskem jutru je bilo vabilo na izlet za mnoge od nas prijetno presenečenje.

Zares čisto nova smer spoznavanja znamenitosti preko meje na Hrvaško in potem lepega Bizeljskega – našega znanega vinorodnega območja.

Izletniki z avtobusa z odhodom iz Celja smo lahko rekli “dobro jutro” izletnikom avtobusa iz Ljubljane, kar je storil naš predsednik Vladimir Petek, ki nas je tudi ves dan vodil do povratka domov. Preko mejnega prehoda Zavrč smo prispeli na Hrvaško. Ogledali smo si muzej DVOR TRAKOŠČAN, ki je zelo lepo urejen in seveda je slikovita tudi njegova okolica – vredno ogleda.

Pot nas je vodila po slikoviti pokrajini hrvaškega Zagorja do Tuheljskih toplic, ki jih je uspešno uredilo naše zdravilišče Olimia iz Podčetrtka.

Tam se nam je malica zelo prilegla.

Zanimivo nadaljevanje vožnje nas je pripeljalo v Kumrovec. Urejena Titova rojstna hiša je na začetku vstopa v muzej na prostem, imenovan STARO SELO. Čas za ogled vseh hišic s prikazom starih obrti v njih je bil skoraj prekratek, kajti zamisel in ureditev “Starega sela” je res enkratna in zasluži čestitke.

Vožnja med vinorodnimi Bizeljskimi griči je bila prijetna. Ustavili smo se v tamkajšnjem domačem gostišču Šekoranja, kjer smo pogoščeni z zelo dobro večerjo in dobro kapljico. Nekateri so ob zvokih domačega harmonikarja malo zaplesali, sicer pa se je razvil sproščen klepet med člani društva in čas je kar prehitro mineval.

Izletnikom avtobusa iz Ljubljane smo voščili lahko noč, mi pa smo se v poznih večernih urah zadovoljni vrnili v Celje. Služilo nam je tudi vreme, ki je skoparilo z močnimi sončnimi žarki, ki za nas itak niso priporočljivi.

Razšli smo se z ugotovitvijo, da je bil izlet prijetna sprostitev in se lahko zahvalimo upravnemu odboru društva in njegovemu predsedniku za organizacijo in izvedbo.

Naj še spomnim, da nas je predsednik seznanil s problemom dela društva na Celjskem področju in zaprosil člane, da bi se vključili v odbor za delo na tem območju.

Veljalo bi njegovo pobudo upoštevati in se vključiti, kajti dela in obveznosti je za enega člana zares preveč. Jožica Ratej

Že po ustaljenem voznem redu Celje Ljubljana smo se prvega marca odpeljali proti Portorožu s postankom na Lomu, kjer smo se z malico okrepčali in nadaljevali pot do Kopra.

Zaradi odpovedi napovedanega predavanja g. Marka Ščuka o alternativnem zdravljenju z morsko vodo, smo imeli nadomestni program, ogled Luke Koper, ki smo se ga z veseljem udeležili. Že pri vhodu v Luko nas je pričakal vodnik, ki nas je spremljal po ogledih največjega slovenskega pristanišča, saj si brez uradne osebe ni mogoče ogledati Luke. Ogledali smo si prvi in drugi pomol, kjer so kontejnerska dvigala in kjer letno pretovorijo 220.000 kontejnerjev. Tak tovor nadaljuje pot v 70% po železnici, ostalih 30% pa po cesti. Iz Luke dnevno odpelje okoli 80 vlakovnih kompozicij, kar je pa trenutno premalo za tako količino tovora. V načrtih je nova železniška proga Koper - Divača. Ogled smo nadaljevali mimo skladišč glinice in železove rude, ki pretežno prihaja iz Indonezije. Videli smo silose za žita in sojo ter hladilnice za sadje in zelenjavo, ki prihajajo iz Egipta, Izraela in Cipra.

Luka Koper je tudi največja in najmodernejša luka v Sredozemlju za pretovor avtomobilov. V letu 2006 je bilo pretovorjenih okoli 399 tisoč avtomobilov večinoma korejske in japonske proizvodnje, med evropskimi pa VW. Letno je možno pretovoriti 500 tisoč vozil. Luka Koper načrtuje tretji pomol s 17 metrov ugreza za pristanek potniških ladij. Danes je maksimalna globina 11,2 metra.

V Luki Koper se torej nahajajo sledeči terminali: terminal za avtomobile, terminal za sadje in zelenjavo, terminal za rudnine, terminal za žita, terminal za glinico, terminal za les, terminal za tekoče tovore, terminal za živino.

Velikost Luke Koper si lahko predstavljaš le, če si jo ogledaš z avtobusom in vodnikom. Mi smo se dobro seznanili z Luko Koper.

Po ogledu Luke Koper, smo se napotili v našo staro bazo Emonec, kjer smo imeli skupno kosilo. Po kosilu smo malo pokramljali in zapeli ob spremljavi naših harmonikarjev.

Druženje smo zaključili z njihovo odlično kavico v kava baru s katero nas je pogostilo podjetje Emonec.

Drugi dan, po zajtrku, smo se pod vodstvom hotelske animatorke odpravili na sprehod po zanimivih poteh okolice Portoroža. V popoldanskem času smo se udeležili razgibavanja v hotelskem bazenu, ki je blagodejno vplivalo na naše mišice in sklepe po naporni dopoldanski hoji.

Ob 17. uri smo se v Kongresnem centru udeležili predavanja na temo “Prva pomoč z uporabo defibrilatorja”. Predaval nam je dr. med. Andrej Doma. Z zanimanjem smo poslušali kako se rešuje življenje s to napravo.

Sledilo je še eno zanimivo predavanje o prehranskih dopolnilih. Predavala je svetovalka podjetja GMLD- International iz Ljubljane gospa Helena Šuntaj, ki nam je prikazala paleto naravnih dopolnil k prehrani, s katerimi si lahko znatno izboljšamo naše zdravstveno stanje. Prav tako smo se podučili, da je pravilno izbrana hrana lahko tudi čudežno zdravilo. Predavanje nas je navdušilo in nekaj teh prehrambenih dopolnil smo tudi kupili.

Po večerji smo posedeli in pokramljali o dogodkih dneva ter o naših zdravstvenih težavah. Vsak je imel svojo zanimivo zgodbo.

Ob 10. uri tretjega dne je potekal občni zbor društva. O tem dogodku bo sledilo posebno poročilo občnega zbora v našem časopisu..

Po občnem zboru smo se sestali v avli Kongresnega centra na pijači in klepetu.

V popoldanskem času je sledilo še predavanje o pacientovih pravicah iz novega Zakona o zdravstvu . Predaval je dr. Janez Tasič. V teoriji je to vse lepo in prav, v praksi pa še daleč ne.

Večer so nam popestrile Istranke z istrskimi ljudskimi napevi ter plesi, značilni za to področje. Bilo jih je prijetno gledati in poslušati.. Četrti, zadnji dan, si je po zajtrku vsak organiziral svoje aktivnosti, kar so nekateri izkoristili še zadnje trenutke za plavanje v bazenu.

Ob 11.30 smo se poslovili drug od drugega in se odpeljali proti domu.

Tokratna štiridnevna delavnica je bila zelo pestra in zanimiva, od ogleda Luke Koper do zanimivih predavanj in srečanj. Veselimo se že naslednjega izleta.

Karolina Kolar

40 Utrip Srca

Obvestila Razpis za člane pododbora Društva na srcu operiranih Slovenije Ljubljanska regija AMBULANTNA DEJAVNOST CENTRA MEDICOR V LJUBLJANI

Obveščamo vas, da je že več let delujejo ambulante Centra Medicor v Ljubljani, Center Ledina, Kotnikova 5/I, Ljubljana

Telefon: 01-432-2152, Fax: 01-430-2461 Ordinacijski čas in naročanje: ponedeljek 9 - 19.ure, torek in sreda 15 - 19.ure V ambulantah potekajo pregledi bolnikov z boleznimi srca in ožilja, pregledi pred in po operacijah na srcu, pregledi in zdravljenje bolnikov z zvišanim krvnim tlakom ter preventivni pregledi. V tem času deluje tudi ambulanta za diagnostiko bolezni srca in ožilja in ambulanta, kjer opravljamo obremenilno testiranje.

NOVE ČLANSKE IZKAZNICE Vsi člani društva, kateri ste v letu 2007 plačali članarino, nove članske izkaznice pa niste prejeli - prosimo da nas o tem pisno obvestite na naslov: Društvo NSOS, Korytkova 2, Ljubljana, in priložite fotokopijo potrdila o plačilu.

Izkaznice vam bomo poslali naknadno.

Sklicujoč se na 9.člen pravilnika Društva na srcu operiranih Slovenije je odbor na svoji 61.seji dne 29.04.2007 sprejel sklep o ustanovitvi Pododbora Ljubljanske regije. Za ustanovitev tega odbora je bil imenovan iniciativni odbor v sestavi: Lesjak Miroslav, Smrekar Jože, Slavič Marjan, Šercer Josip, Bajt Gregor in g.Kolar Viktor. Zaradi odsotnosti nekaterih gornjih članov se je sklic iniciativnega odbora zavlekel na datum 21.11.2007.

Na tem sestanku so bila obravnavana razna tehnična vprašanja o delovanju pododbora (glede pokrivanja materialnih stroškov, prostorskih problemov za seje itd..)

Dogovorjeno je bilo, da se objavi vprašalnik v glasilu društva o pripravljenosti članov društva Ljubljanske regije za delovanje v Ljubljanskem pododboru.

Zaželjeno je, da se prijavijo tisti člani, ki so pripravljeni delovati v pododboru in bi s svojimi izkušnjami ter možnostmi pripomogli k boljši uspešnosti naše organizacije v dobro vseh bolnikov našega društva.

Prijave sprejemajo: Miroslav Lesjak, Ljubljana: 031 321 085 Josip Šercer, Ljubljana: 041 857 223

Humanitarna organizacija Društvo na srcu operiranih Slovenije - območni odbor Ljubljana išče na območju Ljubljane (lahko na obrobju) cenejši prostor za svoje delovanje.

Pogoj je možnost parkiranja za nekaj avtomobilov. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Korytokova 2, Ljubljana 1000 Telefonski kontakti: 01 512 6645 g.Lesjak ali 01 517 1086 g.Šercer

Utrip Srca 41

Zdr avje iz zeljne glave Zelje je nezahtevna, vendar čvrsta rastlina, ki ima še to dobro značilnost, da ni draga. Zelje gojijo kmetje in vrtičkarji po vsem svetu. Poleg tega, da ga je lahko vzgojiti, ga je lahko tudi uskladiščiti.

Velike in manjše zeljne glave dolgo zdržijo v kleti ali pa v hladilniku. Zelje je na voljo vse leto.

Zadnje raziskave so razkrile, da imajo hranila v križnicah (družina rastlin, v katero poleg zelja sodijo ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, cvetača, gorčica, hren, redkvica in podobno) sposobnost, da signalizirajo našim genom, naj povečajo sproščanje encimov, ki so vpleteni v razstrupljanje, čistilni proces, v katerem se naše telo znebi škodljivih učinkovin. Te namreč vnašamo v telo z uživanjem raznih barvil, konzervansov, tudi z vdihavanjem onesnaženega zraka ali pa tobačnega dima.

Hranila v zelju sprožajo zapleteni proces v celicah, s pomočjo katerega encimi poskrbijo, da se škodljive snovi odstranijo in s tem varujejo naše telo. Hranila so v popolnem naravnem ravnovesju in prav to ravnovesje jim daje takšne sposobnosti. Raziskave so dokazale tudi, da imajo ljudje, ki redno jedo zelje in druge rastline iz družine križnic, manj raka prostate, manj raka debelega črevesa in danke in tudi manj pljučnega raka. Tako, na primer, raziskava, v kateri je sodelovalo več kot tisoč moških (na Fred Hutchinson Cancer Research Center Seattle), pokazala, da je bila nevarnost za raka prostate pri moških, ki so pojedli veliko obrokov sveže zelenjave v enem tednu, manjša za 35 odstotkov; pri drugih, ki so pojedli samo tri ali več obrokov zelenjave i z

42 Utrip Srca

družine križnic v enem tednu, je bila ta nevarnost manjša za 44 odstotkov. Kar pomeni, da je seveda zdravo jesti vso zelenjavo, še bolje pa je, če je med njimi nekaj obrokov zelja (ali cvetače, brokolija, ohrovta…).

Zelje varuje pred rakom črevesja Na Nizozemskem so naredili veliko raziskavo, v kateri je šest let sodelovalo več kot 100.000 ljudi. Skupina, ki je jedla večinoma zelenjavo, je bila v za 25 odstotkov manjši nevarnosti, da zbolijo za rakom debelega črevesa in danke. Toda skupina, ki je večinoma jedla zelenjavo iz družine križnic, je imela dosti boljše rezultate: nevarnost, da dobijo raka debelega črevesa ali danke se je pri njih zmanjšala za 49 odstotkov.

Varuje tudi pred rakom pljuč Dober primer so tudi Kitajci, ki na svetu pojedo največ zelja, predvsem prav po njih imenovanega kitajskega zelja. Preiskovali so prebivalke Singapura, mesta, ki slovi po hudo onesnaženem zraku. Nekadilke, ki so pojedle veliko svežega zelja, so bile v za 30 odstotkov manjši nevarnosti, da se jih loti pljučni rak.

Toda kadilke, ki so redno jedle sveže zelje ali druge rastline iz družine križnic, so bile celo v za 69 odstotkov manjši nevarnosti.

Hranila v križnicah že nekaj let vznemirjajo znanost, ki bi rada ugotovila, zakaj imajo takšne sposobnosti. Znanost bi rada tudi ugotovila, za katera hranila v rastlinah gre in kako so vpletena v procese v našem telesu.

Natančen

pregled 94 raziskav, ki so se ukvarjale s povezanostjo raka in rastlin iz družine križnic, je pokazal, da so raziskovalci v 67 odstotkih primerov dokazali, da uživanje zelja zmanjšuje nevarnost, da človek zboli za rakom. V 70 odstotkih primerov so dokazali, da uživanje zelja pomeni manj nevarnosti, da zbolimo ali za rakom pljuč, želodca ali pa črevesja. Zelje je tudi odlične vir vitamina C, antioksidanta, ki nas varuje pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Vsebuje tudi vitamine K, B 1 in B2, B6 A, kalcij, kalij, mangan, omega 3 maščobne kisline, tudi magnezij, folate in veliko vlaknin.

Koliko zelja pa je treba pojesti, da se bomo zavarovali pred rakom?

Znanstveniki pravijo, da zadostujejo tri do pet skodelic na teden. Pri čemer je skodelica tako velika, da jo z dvema decilitroma vode lahko napolnimo do treh četrtin. Izbrati pa je treba organsko pridelano zelje, nič škropljeno, gnojeno pa spet le z organskimi gnojili. Hranila bodo najbolje učinkovala, če bomo jedli sveže zelje (pojemo ga takoj, ko ga naribamo ali narežemo), lahko pa ga zgolj rahlo kuhamo v sopari. Te raziskave se sicer niso ukvarjale s kislim zeljem, toda znano je, da ima kislo zelje prav tako ugodne učinke na prebavila. Posebej je primerno za ljudi, ki imajo težave z zaprtjem.

Raziskave, ki so jih delali Britanci, pa so pokazale, da ena od učinkovin v zelju oziroma v križnicah zavira delitev celic in pospešuje naravno celično smrt (apoptozo) v tumorjih. Ena od učinkovin, imenovana sulforafan, posebej varuje ljudi z gensko obremenjenostjo, da ne zbolijo za rakom debelega črevesa. Strokovnjaki so ugotovili tudi, da redno uživanje svežega zelja koristi ženskam, ki so v nevarnosti, da zbolijo za rakom dojke. (mk)

Vicoteka - SMEH JE POL ZDRAVJA NAJDBA Na radijsko postajo med oddajo “v živo” nekdo pokliče.

Poslušalec: “Dober dan, tukaj Tone iz Ljubljane.”

Voditelj: “Pozdravljeni, Tone, kaj bo dobrega?”

Poslušalec: “Danes zjutraj sem v Argentinskem parku našel denarnico s precej denarja in dokumenti.”

Voditelj: “Koliko pa je denarja?”

Poslušalec: “Malo čez tisoč, pa kartice.”

Voditelj: “A se da z dokumentov razbrati, kdo je lastnik?”

Poslušalec: “Ja, to je neki Lojze Novak iz Medvod.”

Voditelj: “In kako lahko gospod Novak pride do vas?”

Poslušalec “Saj ne kličem zaradi tega. Zavrtite človeku kakšno dobro glasbo!”

vaše vozniško in prometno dovoljenje?" Ženska se obrne proti možu in ga vpraša: "Kaj je rekel?"

Mož ji zakriči: "HOČE VIDETI TVOJE

"Pozor, zadnja bencinska ?rpalka. Vsaka naslednja bencinska črpalka je lahko le fatamorgana!"

VOZNIŠKO IN PROMETNO DOVOLJENJE!"

PADALCI Pridejo trije padalci na letalo. Letalo vzleti pa skoči prvi, padalo se odpre in on srečno pristane. Skoči drugi padalo se tudi njemu odpre in sre?no pristane. Skoči tretji potegne vrvico padalo se ne odpre, potegne za zasilno vrvico tudi to se ne odpre.

Pa on pada in pada nakar en prileti navzgor in vpraša padalec:” Kaj ti si s servisa za padala”; nakar mu oni odgovori” Ne, jaz sem miner iz kamnoloma”!!!!!!!!!!

POLICIJSKA PATROLA Starejši par je odšel na počitnice na obalo.

Za volanom je sedela žena.

V Kozini jih je ustavil policaj. Pogleda žensko in ji reče: "Gospa ali veste, da ste prekoračili dovoljeno hitrost?". Ženska se obrne proti možu in ga vpraša: "Kaj je rekel?"

Mož ji zakriči: "PRAVI, DA SI PREKORAČILA

V ČISTILNICI Gorenjec se v čistilnici razburja: “Ne bom plačal tega računa! Prati sem dal samo dve srajci, tu pa je še kup drugih stvari!”

“Gospod, v žepih vaših srajc smo našli še dve majici, tri pare nogavic in dvojne spodnje hlače.”

DOVOLJENO HITROST."

OPOZORILO Napis na opozorilni tabli na začetku Sahare:

Policaj jo pogleda in reče: "No, bi lahko videl

Gospa mu da zahtevane dokumente.

Policaj se nasmehne in reče: "Aha. Iz Celja sta. Na Celjskem sejmu sem bil enkrat in takrat sem spoznal eno žensko. Ja... to je bil moj najslabši seks v življenju." Ženska se obrne proti možu in ga vpraša: "Kaj je rekel?"

Mož ji zakriči: "ZDI SE MU, DA TE POZNA!" INTERNAT Janezek piše domov iz internata: "Dragi starši. že dolgo nimam nobenih vesti od doma, prosim, pošljite mi dvesto evrov, tako da bom vedel, da vam gre dobro..."

POPRAVILO Dva Gorenjca sta na cesti našla avtomobilski volan. Eden ga je prijel v roke in že sta se “peljala” po cesti in zavila na bencinsko črpalko.

“Natočite polno!” je rekel “voznik”.

“Vama pa manjka kolešček!” je ugotovil črpalkar.

“No, vidiš!” je rekel “sopotnik”, “komaj si prišel do avta, že so na vrsti popravila!

GROŽNJA Pismo Gorenjca uredništvu dnevnega časopisa: “Če ne boste prenehali objavljati vicev o Gorenjcih si ne bom več sposojal vašega časopisa!”