Zaradi zanimivega pojava v pokrajinah ob Sredozemlju, kjer ljudje zaužijejo kar precej maščob, pa vendar nimajo srčno-žilnih bolezni, so se strokovnjaki lotili raziskovanja, da bi odkrili, kaj je vzrok za to. Prebivalci grških otokov, revnih južno italijanskih krajev in slikovitih predelov južne Španije imajo opazno manj kroničnih bolezni srca in ožilja, pa čeprav kar 40 odstotkov dnevne energije dobijo iz zaužitih maščob. To je tudi vzrok, da povprečno precej dolgo živijo. V raziskavi, ki so jo začeli davnega leta 1960, nadaljevali pa vse do leta 1991, so posebno pozornost vzbudili prebivalci Krete. Že pred desetletji so na otoku Kreta našli okostja davnih prebivalcev, ki so doživeli visoko starost. 80, celo 90 let je bilo v času, ko so v drugih krajih Evrope redki dočakali 50 let, spoštljiva starost. Raziskave so pokazale, da je dolgo življenje teh prebivalcev posledica njihovega življenjskega sloga. Ne vznemirjajo se preveč; kadar sonce močno pripeka, gredo počivat v kolikor se da ohlajeno hišo. Opoldanskega počitka si ne pustijo vzeti. Ko so to pred leti poskušali narediti Špancem, so naleteli na hud odpor. Pokazalo se je, da je pri ljudeh, ki niso imeli več svoje običajne popoldanske sieste, produktivnost precej padla. Takih poskusov se zato niso več lotili. Seveda pa je pri raziskovalcih posebno pozornost vzbudila hrana, ki jo dnevno jedo prebivalci v sredozemskih krajih. Ob tem velja še poudariti, da enako velja za Slovenijo. Večina epidemioških raziskav dokazuje, da so najbolj zdravi prebivalci Slovenije tisti, ki živijo na Primorskem. Sieste sicer nimajo, zato pa verjetno dosti bolj zdravo jedo kot v drugih
16 Utrip Srca
slovenskih krajih.
Kaj jedo na Kreti Jedo predvsem tisto, kar sami pridelajo. Njihova hrana je izjemnega okusa, poleg tega pa jo uživajo v pravih kombinacijah. S tem se hranljiva vrednost še poveča, obenem pa hrana ne povzroča debelosti. V prehrani uporabljajo olivno olje kot glavno maščobo, s katero izboljšujejo jedem okus. Dnevno popijejo kozarec ali dva vina, navadno ob obrokih. Pojedo veliko rib, saj je morje okrog njihovega otoka bogato z ribami, za rejo drugih živali pa so na otoku precej neugodni pogoji. Z vsakim obrokom pojedo veliko sveže zelenjave, predvsem paradižnika, paprike, jajčevcev, stročnic kot je fižol, grah, bob, leča, čičerika, pa tudi veliko žita v obliki kruha (moka je iz neoluščenih zrn), testenin, poleg tega pa tudi razna semena. Hrana, ki jo jedo prebivalci Krete, je večinoma sveža, nepredelana. Težko boste videli prebivalca Krete, da si bo pripravil obrok v mikrovalovni pečici z jedjo, ki jo je napol pripravljeno kupil v trgovini. Poleg tega pojedo malo sira in jogurta. Ribe so na jedilniku, kadar je ulov dober.
Sicer pa je meso bolj redko na krožniku, kar velja celo za perutnino. Jajc ne pojedo veliko, kvečjemu enega ali dva v tednu dni.
Oljke in olive so glavni vir zdravja Zdravilni učinki olivnega olja so znani že od Hipokratovih časov. Prebivalci ob Sredozemskem morju so od nekdaj cenili dobrodejni vpliv olivnega olja na zdravje in lepoto. Uporabljali so ga, da so ohranili prožnost kože, z njim so zdravili poškodbe, lajšali bolečine pri opeklinah,
