Toda veliko holesterola v krvi pomeni nevarnost za srce, za nastanek koronarne bolezni in posledično za srčni infarkt. Holesterol in druge maščobe se ne morejo raztopiti v krvi. Posebni nosilci, imenovani lipoproteini jih prinesejo v celice in iz njih. Lipoproteinov je več. Osredotočili se bomo na lipoproteine nizke gostote (LDL) in na lipoproteine visoke gostote (HDL). Lipoproteini nizke gostote so
Narobe pa pomeni, da nizka vsebnost dobrega holesterola v krvi predstavlja večje tveganje za srčne bolezni in zaplete.
Holesterol dobimo iz jeter in s hrano Holesterol dobimo v telo na dva načina. Precejšen del ga proizvedejo jetra, okrog tisoč miligramov dnevno. Tudi hrana vsebuje holesterol, kar predvsem velja za živalsko
mleko, nemasten jogurt in podobno).
Kako na nivo holesterola vpliva telovadba? Redna telovadba navadno poviša raven dobrega holesterola. To pa pomeni, kot rečeno, manjše tveganje za srčno bolezen in njene zaplete. Fizična aktivnost tudi pomaga vzdrževati primerno telesno težo. Debelost je namreč poleg povišanega holesterola posebej
lahko obvladamo glavni prenašalci holesterola v krvi. Če po krvi potuje preveč LDL holesterola, se začne počasi vgrajevati v steno arterij, po katerih se prenašata hrana in kisik v možgane in v srce. Skupaj z drugimi substancami se začne tvoriti plak, debeli, trdni odpadki, ki najprej zmanjšajo prehodnost arterije, potem pa lahko žilo zamašijo. Ta bolezen je znana pod imenom ateroskleroza. Strdek (tromb), ki se naredi v bližini plaka, preprečuje pretok krvi v del možganov. Posledica je možganska kap. Visoka vsebnost LDL holesterola pa pomeni večje tveganje za srčno bolezen. Strokovnjaki so z raziskavami ugotovili, da je za zdravega človeka najbolje, če je raven celokupnega holesterola v krvi manj kot 5 milimola v litru krvi. Za srčne bolnike morajo biti te vrednosti nižje, največ 4, 5 milimola celokupnega holesterola v litru krvi, enako velja za sladkorne bolnike, ki so vsi v znatno večji nevarnosti za srčni infarkt. LDL holesterola mora biti manj kot 3 milimole v litru krvi, HDL koncentracija pa mora znašati več kot 1 milimol v litru krvi za moške in 1,2 milimola v litru krvi za ženske. Za srčne in sladkorne bolnike velja, da morajo imeti manj kot 2,5 milimola slabega (LDL) holesterola v litru krvi. O trigliceridih pa govorimo v posebnem članku, ki si ga lahko preberete v tej številki revije. Približno tretjino do četrtino krvnega holesterola v krvnem obtoku prenaša HDL. Medicinski strokovnjaki pravijo, da HDL teži k temu, da odnaša holesterol stran od sten arterij nazaj v jetra, od koder se izloči iz telesa. Drugi strokovnjaki pa menijo, da HDL odstranjuje odvečni holesterol s plaka in na ta način zavira hitrost rasti plaka oziroma napredovanje ateroskleroze. HDL holesterol je znan kot »dobri« holesterol, kajti visoka vsebnost tega holesterola v krvi očitno varuje pred srčno boleznijo in zapleti te bolezni.
hrano (posebej jajca oziroma jajčni rumenjak, rdeče meso, perutnina, školjke in raki, polnomastno in tudi manj mastno mleko in vsi mlečni izdelki, predvsem maslo in sir). Hrana iz rastlin ne vsebuje holesterola. Telo samo proizvede toliko holesterola, kot ga potrebuje, kar pomeni, da ga pravzaprav iz hrane ne rabimo. Nasičene maščobne kisline so glavni krivec za dvigovanje ravni holesterola v krvi, kar pomeni povečanje tveganja za srčno bolezen. Velika nevarnost so tudi tako imenovane trans maščobe. Pomembno vlogo igra tudi holesterol, zaužit s hrano. Nekaj odvečnega holesterola gre skozi jetra iz telesa. Vseeno pa strokovnjaki priporočajo, da tako zdravi, še posebej pa srčni bolniki dnevno zaužijejo čim manj hrane, ki vsebuje holesterol. Priporočila pravijo, da je ne sme biti več kot 300 miligramov v enem dnevu. Zdaj pa seštejte vso maščobo, ki jo dnevno zaužijete. Če začnete z ocvrtim jajcem in slanino, nadaljujete v maslom na kruhu, za malico pojeste sendvič in jogurt, za kosilo pa po dobri, stari slovenski navadi govejo juho, govedino iz juhe, pražen krompir, solato in jabolčni zavitek. Vse skupaj nanese precej več kot 300 miligramov slabih maščob oziroma holesterola v enem dnevu. Bolniki s srčnimi boleznimi pa ne smejo zaužiti več kot 200 miligramov holesterola. Enako velja za sladkorne bolnike, ki so tako ali tako posebej izpostavljeni nevarnostim za zaplete pri srčnih boleznih in za možgansko kap. Imamo pa še eno skupino ljudi, v katero sodijo tisti z zelo visoko vsebnostjo holesterola v krvi. Ti morajo posebej paziti pri prehrani. Ker je največ holesterola v jedilih živalskega izvora, ne smejo pojesti več kot 170 gramov nemastnega rdečega mesa, ribe ali perutnine na dan. Pri jedi smejo uporabljati tista živila, ki imajo manj maščob (na primer nemastno
nevarna za srčne bolezni. Kar spet posebej velja za srčne in sladkorne bolnike. Vadba znižuje tudi krvni tlak. Aerobne vaje povečajo zmogljivost srca in pljuč. Za boljše zdravje srca in dihal so najbolj primerne hitra hoja (da se človek zadiha), počasen tek, plavanje in kolesarjenje. Prav zdaj je najbolj primerno, da se dovolj toplo (a ne pretoplo) oblečemo in gremo ven hodit. Pomembno je, da je fizična neaktivnost dodatno tveganje za srčno žilne bolezni. Tudi zmerna telesna vadba, če si zanjo vzamemo čas vsak dan za kakšnih 20 minut do pol ure, bo zmanjšala tveganje. Vztrajnost je pomembnejša od intenzivnosti.
Kako vplivajo cigarete? Tobačni dim je eden šestih glavnih dejavnikov tveganja za srčno bolezen. Hkrati pa je tudi dejavnik, ki ga lahko sami učinkovito umaknete s seznama. Kaditi je treba prenehati, pa naj bo to še tako težko. Cigarete znižujejo raven dobrega holesterola in povečajo nevarnost, da v krvi nastanejo strdki.
Kaj pa alkohol? V nekaterih raziskavah se je pokazalo, da zmerno uživanje alkohola (kozarec ali dva vina ob hrani) poveča raven dobrega holesterola. Toda zaradi drugih dejavnikov tveganja korist alkohola ni tolikšna, da bi pitje priporočali. Če pa že pijete alkohol, počnite to v omejenih količinah. V mislih je treba imeti tudi to, da alkohol poviša krvni tlak in da škoduje različnim organom. Povezan je tudi z nastankom raka, predvsem pa psihičnih težav in velikokrat botruje samomoru.
Zdravljenje visokih vsebnosti holesterola Tisto, kar lahko bolnik stori sam, smo večinoma že našteli. Se pravi, da mora
Utrip Srca 13
