[6] še en PREBLISK uvodnik
tej gneči našli tudi čas zase, za prijatelje in za to, kar vas veseli (na primer prebiranje Prebliska), pa tudi če bo zaradi tega padla kakšna štirka namesto petke (ta spodbuda velja samo za odličnjake, ostali pa najbrž ne potrebujemo dodatnih spodbud za več zabave in manj učenja). Prijetno branje! Anamarija Klančar
HITRO Ko sem bila majhna, sem v družini najhitreje pospravila posodo iz stroja. Ko sem tekla na šolskih krosih, sem bila vedno med prvimi tremi. (Kdo bi si mislil?) Ko sem prišla v službo, sem po hodniku vedno hodila hitro. Tudi stopnice pogosto preskakujem, saj nerada izgubljam čas. Hitro branje, hitro tipkanje, hitro govorjenje, hitro … poslušanje? Moto ”Carpe diem”, ki sem si ga vzela za življenjsko vodilo, gre prepogosto v drugo skrajnost. Kaj mislim s tem? Ko nekaj rečem, preden preverim, ali to res drži. Ko dam telo v gibanje, še preden je misel dokončana. Ko poklikam letalsko karto, še preden preverim pogoje poslovanja, naročim avto na izposojo, sprejmem odločitev glede bivanja v tuji državi, napišem vlogo za napredovanje, še preden preverim vse točke pravilnika, se javim za delovno nalogo, za katero ne vem, ali sem ji kos, sprejmem tebe za pogovor, čeprav še nisem preverila dnevnega urnika. Hitra sem. Prehitra – in to pogosto plačujem z denarjem, občasno sem deležna tudi kakšnega občudovanja, največkrat pa se zalotim, ko samo sebe oštevam, češ kdaj za božjo voljo se bom že naučila ustaviti, počakati, ne-izreči, ne-klikniti! In če se ne morem tega naučiti sama, mi zagotovo pri tem pomagate vi, dragi dijaki. V teh letih je bila ena izmed mojih delovnih nalog: počakati na vaše članke. To mi gre pa še kar dobro od rok. Kaj je ključ? Rok oddaje člankov je postavljen zelo hitro. Špela Potočnik
