Letno poročilo 2019/20

Zavod sv. Frančiška Saleškega

letno

poročilo 2019/2020

Hvaležni in polni upanja V uvodniku želim izpostaviti dve besedi: hvaležnost in upanje. Živimo v času sprememb, ki vnašajo v naše življenje veliko negotovosti. Spremembe opažamo v demografiji, odnosih, življenjskem

slogu, kulturi in veri. Mladost je življenjsko obdobje, ki dobesedno ljubi spremembe, zato se za mlade ne bojim preveč. Bolj me skrbi za nas, ki smo že v srednjih ali poznih letih življenja. Spremembe nas lahko potisnejo v velike stiske. Zdi se nam, da smo se izgubili, da ne razberemo več prave smeri. Težko se prilagajamo, težko

-4LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

dvignemo oči nad vsakdanje skrbi. Postanemo nervozni. Posledica pa je, da ne znamo več zaupati v mladostno energijo. Mladi namreč v hrepenenju po spremembah, svobodi, nečem novem zelo lahkomiselno prestopijo marsikatero mejo, ki je jasno zakoličena. Vidimo jih, kako doživijo notranji polom ali pa zunanji neuspeh. In kako težko jim je pomagati. Hitro se zgodi, da zaradi določenih dogodkov vse vidimo črno. Strah, skrbi in pesimizem lahko zasejejo veliko nezadovoljstva. Toda kdor v sebi goji držo hvaležnosti in je človek upanja, v ta svet prinaša nekaj novega, nekaj Božjega.

Pred nami je Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Mar nas v svoji bogati besedni in slikovni govorici ne spominja na lepe dogodke preteklega leta, ki v nas budijo hvaležnost in upanje? V preteklem letu smo praznovali srebrno mašo salezijanca Petra Polca, ravnatelja in direktorja, ki kakor don Bosko daje vse za Želimlje. In dijaki ste mu za to, kar je in kar dela, izkazali hvaležnost na najlepši način. S hvaležnostjo se spominjamo tudi življenjskega pričevanja g. Poldeta Korena, dolgoletnega želimeljskega vratarja. Na don Boskov praznik se je na Rakovniku prišel od nas poslovit, nato pa je zapustil zemeljsko domovino in se preselil v nebeško. Spominjamo se ga v njegovi predanosti, dobroti, neizmerni vztrajnosti, ljubezni do dijakov in salezijancev. Prav tako smo hvaležni za vsak uspeh dijakov, za trud učiteljev, ljubeznivost vzgojiteljev in pričevanje salezijancev. Pogled na preteklo leto pa nas ne napolnjuje le s hvaležnostjo, ampak tudi z upanjem v prihodnost. Upanje je utemeljeno v neizmernem blagoslovu. Blagoslov je malodane nad vsem. Povsod lahko opazimo sledi Božjega prsta. Mi smo obdelovali zemljo, sejali, sadili, Bog je dajal rast. Blagoslov nas spremlja marsikje, tudi pri gradnji novega dela dijaškega doma in jedilnice s kuhinjo. Blagoslov za nas pomeni, da so mnogi učitelji, dijaki, njihovi starši in drugi podporniki prispevali svoj aktivni del k dograditvi duhovne in materialne stavbe. Naj se na tem mestu zahvalim vsem dobrotnikom, še posebno skupnosti salezijancev in vsem njihovim sodelavcem ter vsem njihovim mladim! Naj končam z vabilom. Bodimo hvaležni, ker se nam je zgodilo toliko lepega, in bodimo ljudje upanja, saj samo tako lahko storimo še več dobrega.

Marko Košnik, sal. inšpektor

-5POROČILO

-6LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Gimnazija Želimlje

-7POROČILO

Zakaj si dopustil to korono? Sobotno jutro. Za nami so več kot trije meseci šolanja na daljavo. Tudi zato je ta sobota kar preveč podobna drugim dnevom v teh mesecih. Šola je osamela, le še zadnji maturanti hodijo na ustne maturitetne izpite. Z nekaterimi dijaki, ki čakajo pred vrati izpitnega prostora, se pozdravimo, beseda da besedo. Pravijo, da so na maturo kar dobro pripravljeni, saj so tudi v teh treh mesecih imeli veliko šolskega dela. Profesorji so poskrbeli, da se niso dolgočasili, kaj šele pozabili na šolo. A bolj boli dejstvo, da je v tem »enkratnem« letu ob zaključku šolanja padlo v vodo vse drugo. Ni bilo slovesa ne v domu ne v šoli, ni bilo vsega tistega običajnega poslavljanja, še zgodba s propadlim maturantskim plesom je zagrenila te zadnje tedne. Eden izmed maturantov se nasmehne, s kretnjo pokaže proti novonastajajoči stavbi in pravi: »Morda pa pripravimo slovo jeseni – takrat, ko se bo končala gradnja!«

bi vedel? A namesto, da se prepiram z Bogom, skušam pogledati na drugo stran. To obdobje je gotovo prineslo tudi kaj dobrega. Na nek način je bila uslišana prošnja tistih, ki so vsako zimo upali, da bo zapadlo toliko snega, da profesorji ne bodo mogli priti v službo. V tem času nismo hodili po ekskurzijah, morda pa smo se sami odpravili na kakšno pot, jo dobro načrtovali. Nismo imeli športnega dneva,

Pogled se mi ustavi na kupu pisem dijakov prvih treh letnikov na pisalni mizi. Tudi iz njih berem podobne misli. Za izobraževanje smo v teh mesecih vsaj približno poskrbeli. A šola je »vzgoja in izobraževanje«. Celo v tem izrazu je najprej zapisana vzgoja, ki jo sicer nekoliko težje jasno opredelimo, je pa v resnici še kako pomembna. Med drugim je ta vzgoja po don Boskovo tudi »dvorišče«, kjer se zbiramo, klepetamo, tekmujemo … Je »dom«, kjer se počutimo dobro, a si tudi postavljamo meje, kjer trčijo skupaj razni interesi in se je potrebno tudi odpovedovati, prilagajati. In ko gledaš nazaj, vidiš, da si marsikdaj najbolj rastel in postajal plemenit v tistih težkih trenutkih, ko ti ni bilo lahko. To so med drugim tudi trenutki, ko si v stiski stegnil svoje roke proti nebu in prosil za pomoč, ko si pogrešal Njegovo podporo ali pa si se mu zahvaljeval, ker se je vse tako lepo izšlo. »Ljubi Bog, zakaj si dopustil to korono?« Kdo

-8LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

lahko pa smo sami poskrbeli za svojo kondicijo. Nismo imeli razrednih piknikov, morda pa smo se doma izkazali kot pravi kuharski mojstri. Ni bilo bogatega spektra kulturnega življenja z obiski gledališč in raznovrstnimi drugimi dejavnostmi. Lahko pa smo vzeli v roke kakšno knjigo, ki je drugače ne bi, morda smo napisali kak članek za spletno dijaško glasilo, poskrbeli za družabnost v domači družini. Doma niste imeli ob sebi želimeljskih pedagoških delavcev, ste pa verjetno več časa preživeli z družino, kar je gotovo tudi koristno in osrečujoče.

Seveda pa je naš pogled uprt v jesenske mesece. Takrat bomo, upajmo, lahko potegnili nekakšno črto pod delo na daljavo, takrat se bomo lahko spet potopili v pristno želimeljsko življenje. In morda ga bomo, tudi zaradi te neljube izkušnje, še toliko bolj cenili. In zato na koncu res iz srca zapišem: Dobrodošli v Želimljem!

Peter Polc, ravnatelj

-9POROČILO

Kronika 2019/2020 Avgust 2019 23. pripravljalna konferenca

September 2

019

17.–18. ekskur 2. prvi šolski zija v dan dijake 3. letnik Prekmurje za 5. srebrna maš a a 20. razredni da n (4. a) 8.–10. intenz ivne pevske va 20. roditeljski je v Ankaranu sestanek (1. le tnik) 24 . ekskurzija na 9. ogled pred Koroško za stave Pogrešan dijake 2. letnik a (MGL) 10. ekskurzija a na Tržaško za 24 . Johannes Mar di jake 1. letnika ija Rosenzopf ob zaključku razstave (1. in 3. letnik) 11. ogled pred stave Pogrešan 25 . pedagoška ko a (MGL) nferenca 26. logika – šo 11.–19. študijs ls ko tekmovanje ko po 29. biološko po Španijo (4. letn tovanje v poldne za mat ik) urante (Primorje) 12.–14. razred ni konec tedn 30. 9.–4. 10. dn a (3. a) evi komunikac ije na Pohorju (1. letnik)

Oktober 2019

-10LETNO

5. geografska ekskurzija za maturante 9. fizika – šolsko tekmovanje (Čmrlj) 10. Ritem srca 11. ogled predstave Plešasta pevka (SMC Rakovnik) 12. geografska ekskurzija za maturante 14. Ugrabljen v Jemnu – pričevanje 15. razstava ilustracij Jureta Plavca 17. ekskurzija za odličnjake (Plitvička jezera) 18.–19. latinski konec tedna: Latinščina nekoč 23.–30. mednarodna izmenjava za prvošolce (Sevilla)

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

(4. b) 14. literarni sprehod goška konferenca ju (2. 15. peda rže Ve v je aci nik mu 4.–7. dnevi ko 20. timski sestanek (2. letnik) letnik) eni in stveni 7. sistematski zdravstv 21. sistematski zdrav d (3. a) i en zobozdravstveni pregle stv rav in zobozd movanje tek no av a) drž (1. – d gle ika pre log 9. ene v ek 9. srečanje za zaposl 22. roditeljski sestan ovah v Celju an ust h on rat salezijanski ma i cn kli 26.–28. po tekmovanje eni stv rav zd 11.–14. bober – šolsko 28. sistematski nik) let i (1. en ek stv tan rav ses ozd ski zob tim in 11. sko tekmovanje pregled (1. b) 12. slovenščina – šol letnik) 13. timski sestanek (3. letnik) (3. ka an 13. literarna čaj D DS 13. podelitev diplom en stv i in 14. sistematski zdrav gled (3. b) pre i en stv zobozdrav

November 2019

December 2019 2. ogled predstave Čudežna terapija (MGL) 4. razvedrilna matematika – šolsko tekmovanje 6. Miklavžev koncert vokalnih in instrumentalnih skupin GŽ 6. Miklavževanje za otroke zaposlenih v naši ustanovi 11. ogled predstave Nepopolne rime (Gregor Čušin) 11. timski sestanek (4. letnik) 11. geografija – šolsko tekmovanje 20. izbor najlepših razrednih jaslic 20. božičnica za zaposlene 24. božično-domovinska prireditev s Tonetom Kuntnerjem

16. roditeljski sestanek vanje 18. bober – državno tekmo anje 18. 1. 3. pouka prosto (nadomešč t vra 18. dan odprtih 2020) je 21. zimski športni dan van mo 8. nemščina – šolsko tek 23. biologija – šolsko o tekmovanje 9. slovenščina – območn tekmovanje a) vill ava (Se 10.–17. profesorska izmenj o 28. fizikalni sef – državn maturante je 13. biološko popoldne za van mo tek (živalski vrt) zgodovina – šolsko 30. a 15. koncert Vlada Kreslin tekmovanje nega obdobja Boska 15. zaključek 1. ocenjeval 31. praznovanje sv. Janeza a enc iku in ocenjevalna konfer na Rakovn stave Žiga 16. odprtje fotografske raz Lovšina tekmovanje 16. psihologija – šolsko

Januar 2020

-11POROČILO

Februar 2020

11. ogled predstave 1. razvedrilna matem Za na atika – državno za maturante (MGL rodov blagor tekmovanje ) 13. geografija – ob 3. angleščina – reg mo čn o tekmovanje ijsko tekmovanje 14.– 15. informativni da 3. pedagoška konfe n renca 24. 2.–4. 3. tečaj in 3.–10. obisk iz Špan izpit poznavanja ije (Sevilla) CPP-ja 4.–7. dnevi komunik acije v 25. pustni ples Veržeju (4. letnik) 26 . maša za pokojne 4. nemščina – drža vno tekmovanje 28 . predavanje o darova 5. fizika – šolsko tek nju organov movanje in krvodajalski akcij i 7. kulturni utrinek Srce se ne boji 28.–29. matematičn i konec tedna za 8. na obisku pri pr maturante edsedniku RS 10.–13. dnevi komu 28. 2.–2. 3. priprave nikacije v na DSD v Celovcu Nazarjah (3. letnik)

Marec 2020 2. O zasvojenosti – pričevanje, predavanje (Miha Kramli) 5. angleška bralna značka 5. pedagoška konferenca 6. krvodajalska akcija 7. slovenščina – državno tekm ovanje 9. kemija – šolsko tekmovanje 9.–13. teden katoliškega šols tva 12. pisni izpit DSD 12. nemška bralna značka 12. začetek šole na daljavo 24. mednarodno tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov 24. pedagoška (zoom) konfere nca 30. pedagoška (zoom) konfere nca

April 2020

2. pedagoška (zoom) konferenca razrednikov 7. pedagoška (zoom) konferenca 14. pedagoška (zoom) konferenca 16. pedagoška (zoom) konferenca razrednikov 21. pedagoška (zoom) konferenca

-12LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Maj 2020 5. pedagoška (zoom) konferenca 7. pedagoška (zoom) konferenca razrednikov 21. ocenjevalna konferenca za 4. letnik 22. zaključek pouka za 4. letnik 26. pedagoška (zoom) konferenca 27.–28. majsko izpitno obdobje za maturante 28. konferenca za 4. letnike po popravnih in predmetnih izpitih

Junij 2020

12. ustni izpit DSD 15. pedagoška zoom konferenca 18. ustni izpit DSD a 23. ocenjevalna konferenc ik) (1.–3. letn 24. delitev spričeval

Avgust 2020

niko) orje (Planina nad Vrh 17. ekskurzija za profes ski rok 17.–21. izpiti – jesen v roku popravnih izpito 2. 21. konferenca po oslenih na Kureščku 28. srečanje vseh zap

Julij 2020

1.–3. izpiti – spomladanski izpitni rok ov 3. konferenca po 1. roku popravnih izpit litev pode in 2020 re matu v 13. objava rezultato maturitetnih spričeval

-13POROČILO

-14-

LETNO

3. vrsta (od leve proti desni): Gregor Vodenik, Aleš Vrbovšek, Peter Šlajpah, Marjeta Kranjec, Peter Polc, Stanislav Zupančič, Gašper Otrin, Špela Potočnik. 2. vrsta: Eva Lajevec, Urša Bukovec, Jurij Pavel Emeršič, Štefan Arh, Estera Papotnik Štokar, Vida Šinkovec, Urška Ogrinc, Tjaša Celestina, Peter Končan. 1. vrsta: Julijana Mary Dolenšek Vode, Tjaša Novak Lavriša, Mija Vodenik, Tina Šlajpah, Jana Poljšak, Nataša Svetina, Sara Gačnik, Oliva Černeha.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

PROFESORSKI ZBOR

1. a 1. b 2. a 2. b 2. c 3. a 3. b 4. a 4. b 4. c Peter POLC

ravnatelj

Štefan ARH

športna vzgoja

Lidija BAVEC FLOTTA

španščina

mag. Tjaša CELESTINA

likovna umetnost

• Jure PLAVEC

likovna umetnost

Oliva ČERNEHA

glasba

mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE

angleščina

mag. Jurij Pavel EMERŠIČ

zgodovina

    

   

vera in kultura

Marjeta KRANJEC

nemščina

Eva LAJEVEC

latinščina slovenščina

Barbara NOVAK

nemščina

Tjaša NOVAK LAVRIŠA

matematika

Urška OGRINC

matematika

Gašper OTRIN

vera in kultura

Estera PAPOTNIK ŠTOKAR

psihologija

Jana POLJŠAK

slovenščina

mag. Nataša SVETINA

kemija

Vida ŠINKOVEC

biologija

Peter ŠLAJPAH

fizika

Tina ŠLAJPAH

geografija

Ana ŠPAN ČESEN

angleščina

• Urška PETREVČIČ

angleščina

• Barbara NOVAK

angleščina

Benjamin TOMAŽIČ

matematika informatika

Gregor VODENIK

športna vzgoja

Mija VODENIK

športna vzgoja

dr. Janez VODIČAR

filozofija

Aleš VRBOVŠEK

slovenščina zgodovina

 

 







   

   

  



 

  







vera in kultura Peter KONČAN



 

 



   

   

  



• nadomeščanje

-15POROČILO

 

      



 

      





 











 

 

 

     

     



M



        

        





  

  

















   



    





   

   

 

-16-

LETNO

1. a (od leve proti desni) 3. vrsta: David Gosar Colner, Klemen Kavčnik, Matic Žibrik, Florjan Šinkovec, Eva Žibrik, Miha Osredkar, Nadja Rozman, Lana Lunder, Nika Kermavnar, Urška Juršak, Matej Breskvar, razredničarka Vida Šinkovec. 2. vrsta: Metka Nemanič, Maja Bobik, Nina Pegam, Ula Koščak, Sara Dovič, Ekaterina Selivonik, Klara Vrtar, Lucija Janša, David Demšar, Irenej Beden, Luka Drenik. 1. vrsta: Kristina Dolgan, Manca Škarja, Barbara Absec, Eva Miklavčič, Meta Malavašič, Petra Vinčec, Sara Sobočan, Ana Sever, Mirjam Merše.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

1. a Razredničarka:

Vida Šinkovec

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Barbara Absec, Črnomelj* Irenej Beden, Vrhnika Maja Bobik, Slovenske Konjice Matej Breskvar, Kranj David Demšar, Ljubljana Kristina Dolgan, Ljubljana Sara Dovič, Velike Lašče Luka Drenik, Ljubljana David Gosar Colner, Sevnica Lucija Janša, Dobrova - Polhov Gradec Urška Juršak, Novo mesto Klemen Kavčnik, Ljubljana Nika Kermavnar, Brezovica Ula Koščak, Grosuplje Lana Lunder, Ig Meta Malavašič, Logatec

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.

Mirjam Merše, Vodice Eva Miklavčič, Brezovica Metka Nemanič, Metlika Miha Osredkar, Ljubljana Nina Pegam, Škofja Loka Nadja Rozman, Ljubljana Ekaterina Selivonik, Škofljica Ana Sever, Ljubljana Sara Sobočan, Hoče - Slivnica Florjan Šinkovec, Ljubljana Manca Škarja, Škofljica Petra Vinčec, Turnišče Klara Vrtar, Ljubljana Matic Žibrik, Domžale Eva Žibrik, Domžale

* občina

-17POROČILO

-18-

LETNO

1. b (od leve proti desni) 4. vrsta: Filip Ferlan, Elijas Bohnec Mernik, Matevž Demšar. 3. vrsta: Manca Lahajner, Klara Demšar, Ida Kogovšek, Ana Klobučar, Sara Grimani, Špela Gorenc, Vida Mlinar, Veronika Ponikvar, Neja Benedičič, Darja Paternoster, Nika Fišter, Julija Medvešek, Elizabeta Sara Glas, Neža Alič. 2. vrsta: Matevž Blatnik, Petra Vrbinc, Klaudija Mencin, Gašper Posedi, razredničarka Tjaša Novak Lavriša, Maja Potočan, Manca Oblak, Karla Pintar, Neja Martinčič, Jera Kržišnik, Mirjam Zvonar, David Kranjc. 1. vrsta: Ajda Lavrič, Katarina Zore, Nejc Markač, Žiga Menegatti.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

1. b Razredničarka:

Tjaša Novak Lavriša

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Neža Alič, Vrhnika Neja Benedičič, Železniki Matevž Blatnik, Dobrepolje Elijas Bohnec Mernik, Slovenska Bistrica Klara Demšar, Ljubljana Matevž Demšar, Ljubljana Filip Ferlan, Šmartno pri Litiji Nika Fišter, Novo mesto Elizabeta Sara Glas, Domžale Špela Gorenc, Škocjan Sara Grimani, Radovljica (izpis: 31. 8. 2020) Ana Klobučar, Radovljica Ida Kogovšek, Vrhnika David Kranjc, Logatec Jera Kržišnik, Kranj Manca Lahajner, Ljubljana

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32.

-19POROČILO

Ajda Lavrič, Loški Potok Nejc Markač, Kamnik (izpis: 17. 8. 2020) Neja Martinčič, Šentjernej Julija Medvešek, Domžale Klaudija Mencin, Šentjernej Žiga Menegatti, Idrija Vida Mlinar, Kranjska Gora Manca Oblak, Logatec Darja Paternoster, Ljubljana (izpis: 13. 9. 2019) Karla Pintar, Idrija Veronika Ponikvar, Škofja Loka Gašper Posedi, Kranj Maja Potočan, Šoštanj Luka Vončina, Bohinj (vpis: 24. 9. 2019) Petra Vrbinc, Novo mesto Mirjam Zvonar, Ivančna Gorica

-20-

LETNO

2. a (od leve proti desni) 3. vrsta: razredničarka Tina Šlajpah, Kaya Gačnik, Vojko Hysz, Anej Anžič, Matic Snoj, Gašper Mali, Erik Robert Gačnik, Andrej Merše, Andraž Snedec, Lovro Jereb, Matjaž Bregar, Beno Krnc, Gregor Kavčič. 2. vrsta: Miha Rovtar, Katarina Jereb, Vesna Lenarčič, Nika Hren, Klara Štukelj, Ema Čop, Meta Drobnič, Kristina Čepon. 1. vrsta: Nika Valič, Lina Lukan Lapornik, Klara Levec, Marta Lajevec, Neža Govekar, Mojca Dolenc, Manca Vertačnik, Maja Levstek.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

2. a Razredničarka:

Tina Šlajpah

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Anej Anžič, Škofljica Matjaž Bregar, Zagorje ob Savi Kristina Čepon, Borovnica Ema Čop, Zagorje ob Savi Mojca Dolenc, Brezovica Meta Drobnič, Bloke Erik Robert Gačnik, Ivančna Gorica Kaya Gačnik, Ivančna Gorica Neža Govekar, Ljubljana Nika Hren, Borovnica Vojko Hysz, Šentrupert Katarina Jereb, Kamnik Lovro Jereb, Cerklje na Gorenjskem Gregor Kavčič, Logatec Beno Krnc, Sevnica Marta Lajevec, Ljubljana

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28.

-21POROČILO

Vesna Lenarčič, Vrhnika (vpis: 1. 9. 2019) Klara Levec, Brezovica Maja Levstek, Kočevje Lina Lukan Lapornik, Logatec Gašper Mali, Brezovica Andrej Merše, Ljubljana Miha Rovtar, Ljubljana Andraž Snedec, Preddvor Matic Snoj, Ljubljana Klara Štukelj, Novo mesto Nika Valič, Ljubljana (izpis: 27. 8. 2020) Manca Vertačnik, Medvode

-22-

LETNO

2. b (od leve proti desni) 4. vrsta: Nadja Kranjc, Manca Ozimek, Anže Prijatelj, Svit Pekle Golež, Tit Merhar, Jakob Erhartič, Mark Gazvoda, Jakob Pintar, Ambrož Kastelic. 3. vrsta: Ana Strah, Katarina Švigelj, Nives Božič, Nina Sket, Sara Prijatelj, Neli Markelj, Tinkara Kovač, Lara Intihar, Monika Rudolf. 2. vrsta: Jera Grm, Tinkara Perhaj, Mirjam Gril, Lara Pungartnik, Liza Vidic, Ana Valič, Katja Indihar, razredničarka Jana Poljšak. 1. vrsta: Ana Sagadin, Zoja Horvat, Urša Škarja, Jerneja Kušar, Loti Vita Rep, Blaž Klinc, Špela Hribar.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

2. b Razredničarka:

Jana Poljšak

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Nives Božič, Vrhnika Jakob Erhartič, Vodice Mark Gazvoda, Kranj (izpis: 31. 8. 2020) Mirjam Gril, Ljubljana (izpis: 31. 8. 2020) Jera Grm, Dobrepolje Zoja Horvat, Škofljica Špela Hribar, Ivančna Gorica Katja Indihar, Velike Lašče Lara Intihar, Ig Ambrož Kastelic, Grosuplje Blaž Klinc, Dobrepolje (vpis: 1. 9. 2019) Tinkara Kovač, Škocjan Nadja Kranjc, Ljubljana Jerneja Kušar, Ljubljana Neli Markelj, Radovljica Tit Merhar, Ribnica

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32.

-23POROČILO

Manca Ozimek, Kamnik Svit Pekle Golež, Škofljica Tinkara Perhaj, Velike Lašče Jakob Pintar, Idrija Anže Prijatelj, Škofljica Sara Prijatelj, Grosuplje Lara Pungartnik, Kamnik Loti Vita Rep, Borovnica Monika Rudolf, Idrija Ana Sagadin, Medvode Nina Sket, Škofljica Ana Strah, Ivančna Gorica Urša Škarja, Dol pri Ljubljani Katarina Švigelj, Borovnica Ana Valič, Ivančna Gorica Liza Vidic, Kranjska Gora

-24-

LETNO

2. c (od leve proti desni) 3. vrsta: Aljaž Smolič, Žan Mark Verlič, Dominik Ušeničnik, Joshua William Moolman, Jan Oblak, Neža Kavčič, Zala Kosmač, Jernej Antloga, Klara Erčulj, Lucija Sara Jakše, Neža Zupančič, Jerica Kocjančič. 2. vrsta: Tobija Kikelj, Uršula Filipič, Živa Horvat, Viviana Horvat, Neža Zvonar, Tinkara Žukovec, Ema Nagode, Maša Verbič, Nadja Padar, Klara Kadunc. 1. vrsta: razrednik Štefan Arh, Maja Bogataj, Eva Gabrijel, Urša Lajevec, Sara Bevc, Neža Dulc, Petra Uršič, Ana Mate, Zala Jagodic, Marija Ana Klančar.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

2. c Razrednik:

Štefan Arh

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Jernej Antloga, Bled Sara Bevc, Slovenska Bistrica Maja Bogataj, Dobrova - Polhov Gradec Gregor Bučar, Dolenjske Toplice Neža Dulc, Škocjan Klara Erčulj, Dobrepolje (vpis: 1. 9. 2019) Uršula Filipič, Grosuplje Eva Gabrijel, Grosuplje Viviana Horvat, Škofljica Živa Horvat, Škofljica Zala Jagodic, Preddvor Lucija Sara Jakše, Škofljica Klara Kadunc, Grosuplje Neža Kavčič, Gorenja vas - Poljane Tobija Kikelj, Gorje Marija Ana Klančar, Dobrova - Polhov Gradec

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27.

Jerica Kocjančič, Koper Zala Kosmač, Ajdovščina Urša Lajevec, Ljubljana Ana Mate, Ribnica Joshua William Moolman, Bohinj Ema Nagode, Ljubljana Jan Oblak, Dobrova - Polhov Gradec Nadja Padar, Ribnica Aljaž Smolič, Trebnje Petra Uršič, Škofljica Dominik Ušeničnik, Gorenja vas - Poljane (izpis: 31. 8. 2020)

28. 29. 30. 31. 32.

-25POROČILO

Maša Verbič, Ljubljana Žan Mark Verlič, Škofljica Neža Zupančič, Novo mesto Neža Zvonar, Ivančna Gorica Tinkara Žukovec, Ljubljana

-26-

LETNO

3. a (od leve proti desni) 3. vrsta: Tine Mlinar, Maša Marolt, Anja Klinc, Neža Jarc, Marija Jezeršek, Anja Blokar Islamović, Klarisa Kepic, Timotej Mavrek, Filip Orešnik, Val Bergel Pogačnik, Jan Gračner, Lenart Polc, Matej Strehar. 2. vrsta: Lenart Močenik, Ines Topolnik, Klara Perhaj, Lucija Berčan, Sara Blatnik, Metka Vrbinc, Nina Šoštar Pribožič, Eva Ravbar, razredničarka Mija Vodenik, Alenka Lahajner, Rahela Muri, Nika Martinčič. 1. vrsta: Lenart Ponikvar, Natalija Debelak, Maša Karničar, Anamarija Kelenc, Julija Žgur, Nuša Pekovec, Katja Primožič, Katarina Derlink, Lenart Kafol.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

3. a Razredničarka/ razrednik:

Mija Vodenik/ Gregor Vodenik

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Lucija Berčan, Grosuplje Val Bergel Pogačnik, Radovljica Sara Blatnik, Dobrepolje Anja Blokar Islamović, Izola Natalija Debelak, Bohinj Katarina Derlink, Železniki Jan Gračner, Radovljica Neža Jarc, Lukovica (izpis: 31. 8. 2020) Marija Jezeršek, Domžale Lenart Kafol, Škofja Loka Maša Karničar, Jezersko Anamarija Kelenc, Črenšovci Klarisa Kepic, Cerklje na Gorenjskem Anja Klinc, Dobrepolje Alenka Lahajner, Ljubljana Maša Marolt, Velike Lašče

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33.

-27POROČILO

Nika Martinčič, Šentjernej Timotej Mavrek, Krško Tine Mlinar, Kranjska Gora Lenart Močenik, Šmarje pri Jelšah Rahela Muri, Jezersko Filip Orešnik, Brežice Nuša Pekovec, Bohinj Klara Perhaj, Velike Lašče Lenart Polc, Zagorje ob Savi Lenart Ponikvar, Bloke Katja Primožič, Železniki Eva Ravbar, Novo mesto Matej Strehar, Kamnik (izpis: 10. 2. 2020) Nina Šoštar Pribožič, Krško Ines Topolnik, Ribnica Metka Vrbinc, Novo mesto Julija Žgur, Škofja Loka

-28-

LETNO

3. b (od leve proti desni) 3. vrsta: Barbara Kocmur, Barbara Bučar, Petra Vinčič, Katarina Klobučar, Tara Jakopič Stojc, Luka Gumilar, Matej Hodnik, Jernej Kranjc, Mark Rudolf, Urban Šifrar, Nik Jereb, Karel Cerovšek, Borut Jordan, razrednik Benjamin Tomažič. 2. vrsta: Katarina Pivk, Uršula Vončina, Klara Robida, Neža Levec, Katarina Vrbinc, Katrina Šuštar, Zala Končan, Beti Dovžan, Ana Malovrh, Sara Mihalič, Nika Tolar. 1. vrsta: Nika Kranjc, Monika Mohar, Teja Cukor, Tonka Kocjančič, Katja Urankar, Tina Šebenik, Klara Bartol.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

3. b Razrednik:

Benjamin Tomažič

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Klara Bartol, Domžale Barbara Bučar, Dolenjske Toplice Karel Cerovšek, Novo mesto Teja Cukor, Dol pri Ljubljani Beti Dovžan, Ljubljana Luka Gumilar, Ljubljana Matej Hodnik, Logatec Tara Jakopič Stojc, Gorje Nik Jereb, Logatec Borut Jordan, Kostanjevica na Krki Katarina Klobučar, Radovljica Tonka Kocjančič, Koper Barbara Kocmur, Ivančna Gorica Zala Končan, Preddvor Jernej Kranjc, Ljubljana Nika Kranjc, Grosuplje

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32.

-29POROČILO

Neža Levec, Kamnik Ana Malovrh, Dobrova - Polhov Gradec Sara Mihalič, Novo mesto Monika Mohar, Grosuplje Katarina Pivk, Žiri Klara Robida, Škofljica Mark Rudolf, Ljubljana Tina Šebenik, Cerknica Urban Šifrar, Grosuplje Jona Škrjanc, Škofljica Katrina Šuštar, Ljubljana Nika Tolar, Železniki Katja Urankar, Kamnik Petra Vinčič, Ljubljana Uršula Vončina, Idrija Katarina Vrbinc, Novo mesto

-30-

LETNO

4. a (od leve proti desni) 4. vrsta: Peter Rovtar, Andraž Krnc, Peter Ribič, Mark Braniselj, Gabrijel Okorn, Jan Remic, Andraž Lajevec, Andrej Jelenc. 3. vrsta: Alja Kos, Danijela Bec, razredničarka Urška Ogrinc, Aleksandra Peterka, Loti Špes, Neža Pavlinič, Tjaša Brulc, Dora Krišelj, Janja Lenič. 2. vrsta: Nastja Ovniček, Rebeka Kerin, Tea Dovič, Judita Kerin, Ana Marinko, Maja Jurca. 1. vrsta: Marija Debeljak, Natalija Oblak, Ema Meglaj.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

4. a Razredničarka:

Urška Ogrinc

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Danijela Bec, Sevnica Mark Braniselj, Škofljica Tjaša Brulc, Novo mesto Marija Debeljak, Loški Potok Tea Dovič, Velike Lašče Andrej Jelenc, Cerklje na Gorenjskem Maja Jurca, Dol pri Ljubljani Judita Kerin, Moravče Rebeka Kerin, Moravče Alja Kos, Zagorje ob Savi Dora Krišelj, Kranj Andraž Krnc, Ljubljana Andraž Lajevec, Ljubljana Janja Lenič, Kostanjevica na Krki Ana Marinko, Ljubljana Ema Meglaj, Novo mesto

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25.

-31POROČILO

Natalija Oblak, Kranj Gabrijel Okorn, Kranj Nastja Ovniček, Kranj Neža Pavlinič, Kamnik Aleksandra Peterka, Dol pri Ljubljani Jan Remic, Šenčur Peter Ribič, Šenčur Peter Rovtar, Ljubljana Loti Špes, Novo mesto

-32-

LETNO

4. b (od leve proti desni) 4. vrsta: Marta Bevc, Neža Graj, Ivana Kikelj, Ana Babič, Nejc Tomšič, Urh Ušeničnik, Gabriel Klančar, Matej Matos, Gal Vid Verlič, Martin Ješe Sulcer, razrednik Aleš Vrbovšek. 3. vrsta: Klara Potočnik, Pavlina Košir, Meta Ažbe, Doroteja Fajdiga, Meta Repe, Sebastijan Trojer, Bor Gazvoda, Martin Žust, Andrej Čop. 2. vrsta: Maruša Rejc, Manca Kolić, Zoja Lovšin, Florentina Mihelič, Zala Kojek, Špela Čotić, Tadeja Pugelj, Peter Brodnik. 1. vrsta: Maša Menegatti, Lara Blatnik, Katarina Ahčin.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

4. b Razrednik:

Aleš Vrbovšek

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Katarina Ahčin, Škofljica Meta Ažbe, Gorenja vas - Poljane Ana Babič, Dobrepolje Marta Bevc, Šentjernej Lara Blatnik, Škofljica Peter Brodnik, Dobrepolje Andrej Čop, Gorje Špela Čotić, Škofljica Doroteja Fajdiga, Vipava Bor Gazvoda, Kranj Neža Graj, Domžale Martin Ješe Sulcer, Kranj Ivana Kikelj, Gorje Gabriel Klančar, Dobrova - Polhov Gradec Zala Kojek, Ribnica Manca Kolić, Brežice

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30.

-33POROČILO

Pavlina Košir, Dobrova - Polhov Gradec Zoja Lovšin, Sodražica Matej Matos, Ljubljana Maša Menegatti, Idrija Florentina Mihelič, Ribnica Klara Potočnik, Škofja Loka Tadeja Pugelj, Ilirska Bistrica Maruša Rejc, Idrija Meta Repe, Gorje Nejc Tomšič, Ilirska Bistrica Sebastijan Trojer, Tolmin (izpis: 4. 10. 2019) Urh Ušeničnik, Dobrova - Polhov Gradec Gal Vid Verlič, Škofljica Martin Žust, Logatec

-34-

LETNO

4. c (od leve proti desni) 3. vrsta: David Trontelj, Janez Marinčič, Jan Reven, David Kastelic, Domen Novak, Maja Vidmar, Luka Polc, Lovro Kokalj, Jernej Simončič. 2. vrsta: razrednik Jurij Pavel Emeršič, Urša Mišmaš, Ana Vidic, David Črtalič, Danijel Kokalj, Hana Androić, Katarina Maršič, Katjuša Nuč, Ingrid Marija Kozamernik, Eva Krebl. 1. vrsta: Matic Janežič, Staš Hysz, Živa Končan, Tjaša Omahen, Žiga Žličar, Špela Primožič, Mia Oberstar, Tamara Lužar.

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

4. c Razrednik:

mag. Jurij Pavel Emeršič

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Hana Androić, Novo mesto David Črtalič, Novo mesto Staš Hysz, Šentrupert Matic Janežič, Škofljica David Kastelic, Novo mesto Lovro Kokalj, Preddvor (izpis: 12. 11. 2019) Danijel Kokalj, Vodice Živa Končan, Preddvor Ingrid Marija Kozamernik, Log - Dragomer Eva Krebl, Mislinja Tamara Lužar, Šmarješke Toplice Janez Marinčič, Škofljica Katarina Maršič, Ljubljana Urša Mišmaš, Bohinj Domen Novak, Ljubljana Katjuša Nuč, Šentjur

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.

-35POROČILO

Mia Oberstar, Ribnica Tjaša Omahen, Grosuplje Luka Polc, Zagorje ob Savi Špela Primožič, Cerknica Jan Reven, Dobrova - Polhov Gradec (izpis: 8. 11. 2019) Jernej Simončič, Šentjernej David Trontelj, Grosuplje Ana Vidic, Kranjska Gora Maja Vidmar, Ljubljana Žiga Žličar, Ljubljana

ŠTEVILČNI PREGLED* * Stanje na dan 15. 9. 2019

Dijaki po občinah Občina stalnega bivališča

Vsi

1. letnik

Ajdovščina Bled Bloke Bohinj Borovnica Brezovica Brežice Cerklje na Gorenjskem Cerknica Črenšovci Črnomelj Dobrepolje Dobrova - Polhov Gradec Dol pri Ljubljani Dolenjske Toplice Domžale Gorenja vas - Poljane Gorje Grosuplje Hoče - Slivnica Idrija Ig Ilirska Bistrica Ivančna Gorica Izola Jezersko Kamnik Kočevje Koper Kostanjevica na Krki Kranj Kranjska Gora Krško Ljubljana Logatec Log - Dragomer Loški Potok

1 1 2 4 3 6 2 3 2 1 1 8 9 4 2 7 3 5 12 1 7 3 2 8 1 2 8 1 2 2 10 4 2 42 8 1 2

0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 1 0 0 4 0 0 1 1 2 2 0 1 0 0 1 0 0 0 3 1 0 12 3 0 1

Lukovica Medvode Metlika Mislinja Moravče Novo mesto Preddvor Radovljica Ribnica

1 2 1 1 2 16 5 6 7

0 0 1 0 0 3 0 2 0

Sevnica Slovenska Bistrica Slovenske Konjice Sodražica Šenčur Šentjernej Šentjur Šentrupert Škocjan Škofja Loka Škofljica Šmarje pri Jelšah Šmarješke Toplice Šmartno pri Litiji Šoštanj Tolmin Trebnje Turnišče Velike Lašče Vipava Vodice Vrhnika Zagorje ob Savi Železniki Žiri

3 2 1 1 2 5 1 2 3 5 19 1 1 1 1 1 1 1 5 1 3 5 6 4 1

1 1 1 0 0 2 0 0 1 2 1 0 0 1 1 0 0 1 1 0 1 3 0 1 0

299

61

Skupaj

-36LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Dijaki po prebivališču in spolu 1. a 1. b 2. a 2. b 2. c 3. a 3. b 4. a 4. b 4. c

SKUPAJ

DIJAKOV 31 30 28 32 32 33 32 25 30 26

DJB

DRUGOD

26 28 24 20 22 26 24 19 24 22

299

5 2 4 12 10 7 8 6 6 4

235

M

Ž

9 8 12 8 8 10 8 8 11 13

64

22 22 16 24 24 23 24 17 19 13

95

Dijaki po letu rojstva

204

SKUPAJ

2000 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

1. letnik

5 2 78 47 65 48 95 66 56 41 299 204

vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske

ko Uspeh ob

1. a

odlični ri prav dob dobri zadostni i nezadostn SKUPAJ

15 12 2 0 2 31

14 16 0 0 0 30

10 8 7 0 2 27

2. b

8 16 8 0 0 32

16 13 0 0 3 32

5 13 13 0 1 32

3. b

12 17 3 0 0 32

ta. olskega le

ncu š gli ob ko ijaki dose

od

i uspeh s

ni učn **Navede

2. a

1. b

3. a

2. c

-37POROČILO

3. letnik 3 1 61 46 1 0

3 1 88 62 1 1 92 64

6 4 55 40 61 44

/2020**

19 a leta 20 g e k s l o š ncu

2. letnik

4. a 9 14 2 0 0 25

4. b 9 17 3 0 0 29

4. letnik 5 2 75 46 1 1

65 47

81 49

4. c

SKUPAJ

9 13 2 0 0 24

107 139 40 0 8 294

Pohvale za dejavnosti dijakov v šolskem letu 2019/2020 ODLIČNI DIJAKI 1. a Barbara Absec Irenej Beden Maja Bobik David Demšar Urška Juršak Ula Koščak Lana Lunder Metka Nemanič Miha Osredkar Nina Pegam Nadja Rozman Ana Sever Sara Sobočan Eva Žibrik Matic Žibrik 1. b Klara Demšar Matevž Demšar Filip Ferlan Nika Fišter Špela Gorenc Sara Grimani David Kranjc Jera Kržišnik Neja Martinčič Klaudija Mencin Karla Pintar Gašper Posedi Petra Vrbinc Mirjam Zvonar 2. a Neža Govekar Vojko Hysz Lovro Jereb Marta Lajevec Vesna Lenarčič Lina Lukan Lapornik Gašper Mali Andrej Merše Andraž Snedec Manca Vertačnik 2. b Nives Božič Jakob Erhartič Katja Indihar Ambrož Kastelic Jerneja Kušar Neli Markelj Lara Pungartnik Nina Sket 2. c Jerica Kocjančič Ema Nagode

Nadja Padar Maša Verbič Neža Zupančič 3. a Lucija Berčan Val Bergel Pogačnik Sara Blatnik Natalija Debelak Jan Gračner Marija Jezeršek Lenart Kafol Anamarija Kelenc Klarisa Kepic Maša Marolt Timotej Mavrek Tine Mlinar Nuša Pekovec Katja Primožič Ines Topolnik Metka Vrbinc 3. b Nik Jereb Borut Jordan Nika Kranjc Neža Levec Sara Mihalič Monika Mohar Katarina Pivk Klara Robida Jona Škrjanc Katrina Šuštar Nika Tolar Katarina Vrbinc 4. a Danijela Bec Tjaša Brulc Maja Jurca Judita Kerin Alja Kos Andraž Krnc Janja Lenič Natalija Oblak Peter Ribič 4. b Meta Ažbe Marta Bevc Lara Blatnik Špela Čotić Bor Gazvoda Zala Kojek Manca Kolić Zoja Lovšin Nejc Tomšič 4. c David Kastelic

Živa Končan Janez Marinčič Katarina Maršič Urša Mišmaš

ŠTIRI LETA ODLIČNI 4. a Danijela Bec Maja Jurca Judita Kerin Natalija Oblak Peter Ribič 4. b Meta Ažbe

POHVALE ZA POMOČ V RAZREDNI SKUPNOSTI 1. a Mirjam Merše Nina Pegam Ana Sever Eva Žibrik Matic Žibrik 1. b Klara Demšar Matevž Demšar Nika Fišter Špela Gorenc Gašper Posedi 2. a Kristina Čepon Meta Drobnič Klara Levec Manca Vertačnik 2. b Nives Božič Jakob Erhartič Lara Pungartnik 2. c Klara Kadunc Jerica Kocjančič Dominik Ušeničnik

-38LETNO

Mia Oberstar Tjaša Omahen Jernej Simončič Maja Vidmar

Špela Čotić Zala Kojek Zoja Lovšin Nejc Tomšič 4. c Živa Končan Janez Marinčič Tjaša Omahen Jernej Simončič

3. a Marija Jezeršek Anamarija Kelenc Klarisa Kepic Lenart Ponikvar 3. b Borut Jordan Tonka Kocjančič Ana Malovrh Monika Mohar Katja Urankar 4. a Tjaša Brulc Judita Kerin Andraž Krnc Aleksandra Peterka 4. b Marta Bevc Bor Gazvoda Gabriel Klančar Pavlina Košir 4. c Eva Krebl Domen Novak Mia Oberstar Luka Polc Špela Primožič

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

DIJAKI, KI NISO NIKOLI MANJKALI 1. a Irenej Beden Luka Drenik Miha Osredkar Sara Sobočan Florjan Šinkovec Manca Škarja 1. b Neža Alič Klara Demšar Filip Ferlan Maja Potočan Luka Vončina 2. a Katarina Jereb Vesna Lenarčič 2. b Nives Božič

CANKARJEVO PRIZNANJE – IZBIRNO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ SLOVENŠČINE

ÄÄZlato priznanje 3. a Sara Blatnik ÄÄSrebrno priznanje 1. a Petra Vinčec (na državnem) Sara Sobočan (na območnem) 1. b Gašper Posedi (na območnem) 2. c Tinkara Žukovec (na območnem) 3. a Sara Blatnik (na območnem) Marija Jezeršek (na območnem) 3. b Urban Šifrar (na območnem) 4. c Luka Polc (na območnem)

Katja Indihar Svit Pekle Golež Tinkara Perhaj Nina Sket 2. c Ema Nagode 3. a / 3. b Nika Kranjc Klara Robida 4. a Tea Dovič 4. b / 4. c Luka Polc Janez Marinčič Urša Mišmaš

ÄÄBronasto priznanje 1. a Ula Koščak Sara Sobočan Petra Vinčec Matic Žibrik 1. b David Kranjc Jera Kržišnik Gašper Posedi 2. a Marta Lajevec 2. c Tinkara Žukovec 3. a Sara Blatnik Marija Jezeršek Anamarija Kelenc Klarisa Kepic Alenka Lahajner 3. b Urban Šifrar Katja Urankar 4. b Špela Čotić 4. c Luka Polc

IZBIRNO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ LOGIKE

2. a Neža Govekar Lovro Jereb Marta Lajevec Andraž Snedec 2. b Nives Božič Lara Pungartnik 2. c Ema Nagode Aljaž Smolič 3. a Sara Blatnik Marija Jezeršek Klarisa Kepic Julija Žgur 3. b Barbara Bučar Sara Mihalič Katarina Vrbinc 4. a Andraž Krnc 4. b Andrej Čop Bor Gazvoda Martin Žust 4. c Katarina Maršič

RAZVEDRILNA MATEMATIKA

2. a Lovro Jereb Manca Vertačnik 2. b Nives Božič Jakob Erhartič Lara Pungartnik Ana Strah 3. a Neža Jarc Klarisa Kepic Lenart Polc 3. b Sara Mihalič Katarina Vrbinc 4. a Andraž Krnc 4. b Bor Gazvoda

ÄÄZlato priznanje 2. a Marta Lajevec 3. b Sara Mihalič Katarina Vrbinc ÄÄSrebrno priznanje 2. a Andraž Snedec 3. a Marija Jezeršek Klarisa Kepic 4. b Bor Gazvoda 4. c Katarina Maršič ÄÄBronasto priznanje 1. a Metka Nemanič Miha Osredkar Matic Žibrik 1. b Klara Demšar Matevž Demšar Filip Ferlan Špela Gorenc

ÄÄZlato priznanje 3. b Sara Mihalič ÄÄSrebrno priznanje 2. a Manca Vertačnik 2. b Lara Pungartnik ÄÄBronasto priznanje 1. a Miha Osredkar 1. b Špela Gorenc Ida Kogovšek Vida Mlinar

-39POROČILO

MATEMATIČNO TEKMOVANJE KENGURU TER IZBIRNO IN DRŽAVNO TEKMOVANJE V ZNANJU MATEMATIKE TEKMOVANJE JE ODPADLO.

BOBER

ÄÄSrebrno priznanje 1. a Nina Pegam 1. b Gašper Posedi ÄÄBronasto priznanje 1. a Luka Drenik Nina Pegam Matic Žibrik

ANGLEŠČINA DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščena na državno tekmovanje: Maša Karničar, 3. a ÄÄBronasto priznanje 3. a Maša Karničar

TEKMOVANJE ZA NEMŠKO BRALNO ZNAČKO EPI LESEPREIS ÄÄZlato priznanje 1. b Klara Demšar ÄÄSrebrno priznanje 1. a Irenej Beden David Demšar

1. b Elijas Bohnec Mernik Klara Demšar Matevž Demšar Filip Ferlan Ida Kogovšek Jera Kržišnik Neja Martinčič Gašper Posedi Mirjam Zvonar 2. a Meta Drobnič Manca Vertačnik 2. b Jakob Erhartič Lara Pungartnik 3. a Lenart Polc 3. b Sara Mihalič 4. a Peter Rovtar

EPI READING BADGE (ANGLEŠKI JEZIK) ÄÄSrebrno priznanje 1. a Nika Kermavnar Lana Lunder 1. b Nika Fišter 3. a Lucija Berčan Maša Karničar Maša Marolt

1. b Maja Potočan 2. a Lina Lukan Lapornik Manca Vertačnik 2. b Nina Sket 2. c Jerica Kocjančič Nadja Padar Maša Verbič

NEMŠČINA

ÄÄBronasto priznanje 3. b Beti Dovžan Katarina Klobučar

KEMIJA

ÄÄBronasta Preglova plaketa: 1. a Barbara Absec David Demšar Meta Malavašič Miha Osredkar 1. b Klaudija Mencin 4. b Zala Kojek

ÄÄZlato priznanje 2. b Nina Sket

DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščeni na državno tekmovanje: Barbara Absec, 1. a Miha Osredkar, 1. a Andraž Snedec, 2. a Zala Kojek, 4. b

BIOLOGIJA DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščeni na državno tekmovanje: Nika Fišter, 1. b David Kranjc, 1. b Marta Lajevec, 2. a Sara Blatnik, 3. a Anamarija Kelenc, 3. a Katrina Šuštar, 3. b Katarina Vrbinc, 3. b Danijela Bec, 4. a Andrej Jelenc, 4. a Meta Ažbe, 4. b Zala Kojek, 4. b ÄÄBronasto Proteusovo priznanje 1. a Miha Osredkar 1. b Nika Fišter David Kranjc 2. a Kristina Čepon

SLADKORNA BOLEZEN ÄÄZlato priznanje 4. a Danijela Bec ÄÄBronasto priznanje 1. a Meta Malavašič

-40LETNO

Marta Lajevec Maja Levstek Andraž Snedec 3. a Sara Blatnik Anamarija Kelenc 3. b Katrina Šuštar Katja Urankar Katarina Vrbinc 4. a Danijela Bec Andrej Jelenc Andraž Krnc 4. b Meta Ažbe Marta Bevc Andrej Čop Doroteja Fajdiga Zala Kojek Maruša Rejc Nejc Tomšič 4. c Maja Vidmar

Mirjam Merše Metka Nemanič 1. b Nika Fišter 4. b Peter Brodnik Maruša Rejc

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

FIZIKA DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščeni na državno tekmovanje: Nives Božič, 2. b Jakob Erhartič, 2. b Lara Pungartnik, 2. b Aljaž Smolič, 2. c Peter Ribič, 4. a Peter Rovtar, 4. a Bor Gazvoda, 4. b Jernej Simončič, 4. c

TEKMOVANJE V ODPIRANJU FIZIKALNIH SEFOV 1. mesto na državnem tekmovanju in 1. mesto na virtualnem mednarodnem tekmovanju

PSIHOLOGIJA DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščeni na državno tekmovanje: Lucija Berčan, 3. a Alja Kos, 4. a Janja Lenič, 4. a Marta Bevc, 4. b Zoja Lovšin, 4. b Ä Bronasto priznanje 3. a Lucija Berčan Maša Karničar Maša Marolt Metka Vrbinc

ZGODOVINA DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščeni na državno tekmovanje: Andrej Jelenc, 4. a Jan Remic, 4. a Nejc Tomšič, 4. b

GEOGRAFIJA

Ä Bronasto priznanje 1. a Barbara Absec Irenej Beden Sara Dovič Luka Drenik Miha Osredkar Nina Pegam 1. b Matevž Demšar Vida Mlinar

DRŽAVNO TEKMOVANJE JE ODPADLO. Uvrščena na državno tekmovanje: Natalija Debelak, 3. a Ä Srebrno priznanje 2. a Marta Lajevec 2. b Jakob Pintar 3. a Natalija Debelak 4. c Urša Mišmaš Ä Bronasto priznanje 1. a Irenej Beden

Matic Žibrik 2. a Kristina Čepon Marta Lajevec 2. b Jakob Erhartič Jakob Pintar Ana Valič 2. c Gregor Bučar 3. a Natalija Debelak Lenart Kafol 3. b Tara Jakopič Stojc Nik Jereb 4. a Aleksandra Peterka 4. c Urša Mišmaš

Val Bergel Pogačnik, 3. a Borut Jordan, 3. b Peter Ribič, 4. a Peter Rovtar, 4. a Bor Gazvoda, 4. b

3. b Borut Jordan 4. a Danijela Bec Tjaša Brulc Maja Jurca Judita Kerin Alja Kos Janja Lenič Ema Meglaj 4. b Marta Bevc Zoja Lovšin Klara Potočnik 4. c Mia Oberstar

Ä Bronasto priznanje 4. a Andrej Jelenc Jan Remic 4. b Nejc Tomšič

STATISTIČNE IGRE

Ä Zlato priznanje 1. a Urška Juršak 1. b Klaudija Mencin Petra Vrbinc Ä Srebrno priznanje 1. a Eva Žibrik 1. b Gašper Posedi Mirjam Zvonar 2. b Jakob Erhartič Lara Pungartnik 4. b Peter Brodnik Bor Gazvoda Nejc Tomšič Ä Bronasto priznanje 1. a Irenej Beden Matej Breskvar Lana Lunder Ekatarina Selivonik

-41POROČILO

Manca Škarja Matic Žibrik 1. b Neža Alič Klara Demšar Matevž Demšar Jera Kržišnik Neja Martinčič Vida Mlinar 3. a Natalija Debelak Lenart Kafol Maša Marolt Nuša Pekovec Metka Vrbinc 3. b Barbara Bučar Karel Cerovšek Matej Hodnik Borut Jordan Tonka Kocjančič Sara Mihalič Monika Mohar Jona Škrjanc Katja Urankar 4. a Andraž Krnc Peter Rovtar

Danijela Bec

Mark Braniselj

Tjaša Brulc

Marija Debeljak

Tea Dovič

Maja Jurca

Judita Kerin

Rebeka Kerin

Alja Kos

Dora Krišelj

Andraž Lajevec

Janja Lenič

Ana Marinko

Ema Meglaj

Natalija Oblak

Gabrijel Okorn

Nastja Ovniček

Neža Pavlinič

Aleksandra Peterka

Jan Remic

Andrej Jelenc

Andraž Krnc

Peter Ribič

Peter Rovtar

Loti Špes

Maturanti 2020, -42LETNO

4. a

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Marta Bevc

Katarina Ahčin

Meta Ažbe

Ana Babič

Andrej Čop

Špela Čotić

Doroteja Fajdiga

Gabriel Klančar

Zala Kojek

Ivana Kikelj

Lara Blatnik

Peter Brodnik

Bor Gazvoda

Neža Graj

Martin Ješe Sulcer

Manca Kolić

Pavlina Košir

Zoja Lovšin

Matej Matos

Maša Menegatti

Florentina Mihelič

Klara Potočnik

Tadeja Pugelj

Maruša Rejc

Meta Repe

Maturanti 2020,

Nejc Tomšič

Urh Ušeničnik

-43POROČILO

Gal Vid Verlič

4. b Martin Žust

Hana Androić

David Črtalič

Staš Hysz

Matic Janežič

David Kastelic

Danijel Kokalj

Živa Končan

Ingrid Kozamernik

Eva Krebl

Tamara Lužar

Janez Marinčič

Katarina Maršič

Urša Mišmaš

Domen Novak

Katjuša Nuč

Mia Oberstar

Tjaša Omahen

Luka Polc

Špela Primožič

Jernej Simončič

David Trontelj

Ana Vidic

Maja Vidmar

Žiga Žličar

Maturanti 2020, -44LETNO

4. c

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Vpis na fakultete UNIVERZA V LJUBLJANI

št. dijakov

Biotehniška fakulteta

10

Ekonomska fakulteta

3

Fakulteta za farmacijo

3

Fakulteta za arhitekturo

3

Fakulteta za družbene vede

2

Fakulteta za elektrotehniko

1

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

1

Fakulteta za matematiko in fiziko

3

Fakulteta za računalništvo in informatiko

4

Fakulteta za socialno delo

1

Fakulteta za strojništvo

3

Fakulteta za šport

1

Filozofska fakulteta

10

Medicinska fakulteta

3

Pedagoška fakulteta

4

Pravna fakulteta

2

Veterinarska fakulteta

1

Teološka fakulteta

1

Zdravstvena fakulteta

5

UNIVERZA V MARIBORU

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

1

Filozofska fakulteta

1

Medicinska fakulteta

3

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

1

Fakulteta za vede o zdravju

3

Pedagoška fakulteta

3

VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

VSŠ za gostinstvo in turizem Bled

1

DRUGO

4

SKUPAJ

78

-45POROČILO

št. dijakov

delež

1. želja

51

65,4 %

2. želja

17

21,8 %

3. želja

6

7,7 %

Drugo*

4

5,1 %

SKUPAJ

78

100 %

Podatki veljajo za dijake, ki so se na študijske programe prijavili v 1. prijavnem roku. *Trije kandidati so se prijavili v 2. prijavnem roku.

MATURA 2020

Eksterni del GŽ (%)

Interni del RS (%)

Interni del GŽ (%)

Povprečna ocena RS

Povprečna ocena GŽ

2903

42

69,11

64,64

88,89

91,79

3,49

3,31

Angleščina (V)

1605

34

78,32

70,47

98,68

96,92

4,22

3,74

Biologija

878

30

73,01

80,21

95,85

98,00

3,85

Fizika

911

15

67,15

74,67

93,78

89,33

Geografija

1506

26

65,53

73,73

94,59

Kemija

1314

7

68,46

84,11

96,49

Matematika (O)

3685

50

63,17

75,65

Matematika (V)

1124

28

76,05

Nemščina (O)

379

5

Nemščina (V)

80

Psihologija Slovenščina

Povprečje točk RS

Povprečje točk GŽ

Razlika v točkah

Št. maturantov v RS

Predmet Angleščina (O)

Eksterni del RS (%)

Št. maturantov na GŽ

Pregled uspeha po predmetih*

4,37

4,01

-0,36

4,40

3,85

4,40

0,55

3,73

4,13

3,73

4,13

0,40

94,49

3,46

4,00

3,46

4,00

0,54

98,21

3,71

4,57

3,71

4,57

0,86

86,44

95,83

3,28

4,08

77,14

96,03

96,43

4,17

4,21

3,83

4,78

0,95

70,87

78,44

91,31

97,00

3,72

4,20

2

77,63

81,74

99,06 100,00

4,24

5,00

4,14

5,00

0,86

1439

33

67,35

69,28

92,43

96,97

3,64

3,85

3,64

3,85

0,21

4647

78

65,15

70,04

89,56

92,56

3,57

3,95

4,69

5,45

0,76

Španščina (O)

165

7

77,85

77,28

91,52

86,43

4,06

4,00

Španščina (V)

42

1

83,99

93,81

94,88 100,00

4,48

5,00

4,58

4,50

-0,08

Filozofija

171

7

73,97

60,14

92,29

94,16

3,85

3,00

3,85

3,00

-0,85

Zgodovina

1002

24

64,67

68,61

95,16 100,00

3,50

3,79

3,50

3,79

0,29

* Podatki za Gimnazijo Želimlje in Republiko Slovenijo so vzeti za programe splošne in klasične gimnazije, in sicer za dijake, ki so prvič opravljali maturo v spomladanskem roku 2020.

-46LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Uspešnost maturantov Povprečno število točk Zlati maturanti Maturanti s 34 točkami Št. vseh uspešnih maturantov

Gimnazija Želimlje 100,00 % 22,40 3 (3,85 %) 0 (0,00 %) 78

Republika Slovenija 93,92 % 20,35 280 (5,04 %) 11 (0,20 %) 5560

Število vpisanih dijakov Točke najšibkejšega normativnega dijaka Točke najšibkejšega nadnormativnega dijaka Mesto v RS glede na spodnje meje 1. kroga izbirnega postopka Povprečno število zbranih točk vpisanih kandidatov

Vpis 2016 Vpis 2015 Vpis 2014 (95)* (56) (84) 95 64 84 151 165 144 141 150 144 13 4 12 164,64 169,56 165,25

* Dijakinja iz Srbije v tej statistiki ni upoštevana.

število točk 34 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 število kandidatov 0 0 1 1 1 4 1 6 4 5 5 8 8 11 5 3 7 3 2 1 1 1 0 0 0

Leta 2016 smo (po podatkih na strani ministrstva za šolstvo, ki jih je bilo mogoče nedvoumno interpretirati) na Gimnaziji Želimlje glede na spodnjo mejo točk v 1. krogu vpisa imeli 13. najvišjo omejitev. Na 84. mestu je bil kandidat s 151 točkami. Skupaj se je v prvi letnik tega leta vpisalo 95 novih dijakov iz Slovenije, ki so povprečno zbrali 164,64 od 175,00 možnih točk. Pridružila se jim je dijakinja iz Srbije.

Meseca maja 2020 je 78 (od 78) dijakov 4. letnika uspešno zaključilo 4. letnik in se prijavilo na spomladanski rok opravljanja mature. Vsi kandidati, ki so pristopili k opravljanju mature v spomladanskem roku, so uspešno opravili maturo. Zbrali so od 13 do 32 točk.

-47POROČILO

RAZMIŠLJANJE

MATURANTKE v gotovo zapomnili o zaključek svojega šolanja pra bom si 0 202 cije era gen nti Matura jih med karanteno rijetnih vprašanj, ki smo si zaradi zmedene pomladi in nep hitro spakirali svoje ti. 12. marca smo namreč na nos hod pri je svo e gled jali zastavl Takrat si nisem niti tedna vrnemo v šolske klopi. stvari, upajoč, da se čez dva aj počnemo zadnjič, Če se ljudje zavedamo, da nek a. čak nas vse kaj la, vlja predsta mi je, da si nisem v u na prav posebnem mestu. Žal ta občutek ohranimo v spomin spomnim zadnje igre i v dijaškem domu, da se ne noč nje zad nila vtis je bol spomin je, ker nisem plesala na nje molitve v kapeli. Težko mi nogometa v telovadnici ali zad Zato pa sem si toliko la od dijakov nižjih letnikov. lovi pos se in su ple m ske ant matur iz Želimelj ... bolj zapomnila zadnjo vožnjo la nazaj na Gimnazijo ičevalom v roki čez ramo ozr Ko sem se z maturitetnim spr es odhajam. Bila nek občutek, da zdaj čisto zar Želimlje, me je oblil sladko-gre samostojnejša in bolj zrelostni izpit, postala kanček sem vesela, da sem opravila tako lep kraj, hkrati žalostna, ker zapuščam a je, ušn izk pre e nov na na pripravlje le šola, e Gimnazija Želimlje ni bila poln nepozabnih spominov. Zam in priprava na katere glavni namen je učenje pnost, v kateri maturo, ampak predvsem sku jno življenje. Z sem se pripravljala na samosto ivela v Želimljah, vsakim dnem, ki sem ga dož ošolke zorela, sem iz otroško razposajene prv sla v odgovorno se spreminjala in nazadnje zra čile, da ocene in maturantko. Želimlje so me nau ka, da je večerni uspeh nikoli ne definirajo dija gocenejši kot ura pogovor s sostanovalkama dra življenje sestavljeno spanca. Spoznala sem, da je čisto nič narobe, če iz vzponov in padcev in da ni o, kot sem si želela. mi kakšna stvar ni uspela tak vztrajnost, za katero je Preizkušnje so okrepile mojo potrebna močna volja.

-48LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

bolje ubesedi Greg bom ponesla s seboj v svet, naj jo ki ijo, lekc jšo bne em pom Naj v vsakem trenutku na nj pomemben kot prisotnost Anderson, ki pravi: »Cilj je ma em, v hitrem tempu nazaj, misel tako jasno razum am ozir se Ko u.« cilj ti pro i pot no. Opravljeno maturo, a prisoten vse prej kot enostav življenja pa je biti popolnom la. Na izbiro imam primerjam z vožnjo avtomobi ko lah , ijca naz gim a keg vsa cilj pot jo dolgočasim ali edotočim le na cilj in se med dve možnosti: na cesti se osr v Želimljah ni bilo vostih že na poti. Čeprav mi imi zan in h ota lep v vam uži pa in svojo vožnjo bi lahko včasih spustila zavore nikoli dolgčas, ugotavljam, da lo bolj sproščeno. la malo manj resnobno in ma vze je jen živl lsko ešo dnj sre čez in po vpisu na fakulteto reč ostalo spravljeno v mapi Maturitetno spričevalo bo nam na želimeljski prijateljske vezi, ki so se stkale skorajda nepomembno, močne jenje. In prav za te sem me bodo spremljale celo živl »gimnazijski hitri cesti«, pa izjemno hvaležna. tudi sam dober. nimaš druge izbire, kot da si Med samimi dobrimi ljudmi katerih so vsakemu znala plejado dobrih ljudi, ob V Želimljah sem resnično spo možnosti za mlademu ponujene neskončne drugih, za odkrivanje samoiskanje in spoznavanje učenje. svojih zmožnosti in seveda za rgija, kot sem je bila Upam, da me bo pozitivna ene na vseh življenjskih deležna v Želimljah, poganjala da bi na želimeljski poteh. Vsakemu dijaku želim, če, užival in gimnaziji našel svoj košček sre včasih strma, se čudil razgledu, četudi je pot vijugasta in negotova.

Zala Kojek

-49POROČILO

RAZMIŠLJANJE

MATURANTA še četrtošolci, ki nestrpno o šoli najbrž razmišljamo le Ker smo že globoko v polet ju, ično odhitijo v a moje misli še pogosto nostalg Tod k. teve seš ni itet tur ma o pričakujem za mano štiri prijetna, Razumem ga kot dokaz, da so Želimlje. To je dober znak, ne? la moje življenje. leta, ki so globoko zaznamova a orn nap lo ma i tud pa sih zabavna, vča lce zbledeli, saj je od takrat želimeljsko gimnazijo so ma Moji najzgodnejši spomini na nazija Želimlje se je to ni prav velika šola. A Gim da bil, je vtis i Prv let. cej minilo že pre omogoča, da so vsi odnosi, na od ostalih. N jena butičnost pokazala kot šola, ki je drugač ki, profesorji, graditi s sošolci, ostalimi dija neš zač ika letn ega prv dan i ki jih že prv poti do avtobusa, toliko i Želimeljci, ki te pozdravijo na ravnateljem ali celo naključnim meljski dolini so ob se poglabljajo štiri leta. V želi ki osi, odn so To jši. ene iskr pristnejši in poznaš mnogo bolje kot le po svetle in težke trenutke, ki jih dijaku ljudje, s katerimi deliš te pripravijo do jimi življenjskimi zgodbami ali svo s o nej dih nav te ki u, imk imenu in pri razmisleka. trudili za stvar, ki se ika. Spoznal sem, da smo se urn z eti dm pre le jo uči ne V Želimljem ek za človeka. V pomembnejša: kako biti člov mi zdi v današnjem času naj moči, saj smo želeli razredu smo večkrat združili težkih trenutkih. Teh pomagati bližnjim v njihovih h več, kot bi si želeli. je bilo na žalost v preteklih leti je sošolke in sošolce, da Zato sem zelo ponosen na svo nili stran, se sebično se nismo nikoli brezbrižno obr tvarjali, da je vse lepo zazrli v svoje skrbi in se pre vozač z večinskim delom in prav. Čeprav sem imel kot ne, ko ni bilo prav dosti razreda največ stikov dopold se kot razred odlično ujeli. časa za daljše pogovore, smo smo lahko vedno delili S svojimi sošolci in profesorji ni nihče gledal grdo ali z veselje in žalost, pa nas zato i privoščljiv. Želimeljski hodnik začudenjem, bil nevoščljiv ali lahko zgled. so polni plemenitih ljudi, ki so strahu, če seveda odštejem Želimlje so tudi kraj, kjer ni

-50LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

že prvi dan izgubi na poti od ocenjevanja. Če se prvošolec e gled dje ago nel no ova čak pri loti negotovost pri zgodilo meni, ali če se človeka . npr je se kar e, lnic uči je cerkve do svo ponudil roko, svetoval pravo se bo vedno našel kdo, ki bo kakšni pomembnejši odločitvi, embno, da imamo ob ero smer izbrati, zato je pom kat o, vem ne t kra več reč je pot. Mladi nam ejo dovolj svobode. V Želimljem jo, a hkrati na razpot jih daj sebi kažipote, ki nas usmerja zimo. rav jih pogosto sploh ne opa veliko takih smerokazov, čep ebna generacija. bili letošnji maturanti res pos smo da im, trd ker eri, zam Naj mi nihče ne itetne mesece, sem i za zadnje tri skupne matur jšan kra pri bili smo da u tem Kljub v življenju, radi potem, ki jih bomo prehodili im ličn raz zelo b klju o bom prepričan, da se in na tukajšnjo gimnazijo. se vračali v želimeljsko dolino in dni h lski ešo dnj sre jali spomin svoje sošolce, i leta, sem najbolj hvaležen za štir ula min na em ozr rat Če se sedaj še enk vseh skupnih trenutkov in . Z nasmehom se spominjam sem kot , ega tak i ejel spr me ki so kurjenje žara olci med drugim ugotovili, da soš s smo ko , opi Evr po njih vragolij na potova celo iznašli način, kako je najboljša ideja. Sčasoma smo ni rda mo niji Špa v elom hot pred nateljem! mogoče narediti »selfi« z rav avni Nepozabni bodo ostali vsi zab ki se jih kilometri na avtobusu št. 82, je nabralo več kot 25000. eracije. Za nami bodo prišle nove gen eli Želim jim, da bodo tudi oni usp obju, se uživati v srednješolskem obd iti pripraviti na življenje in ustvar ov. veliko lepih želimeljskih spomin Hvaležen sem vsem, ki so jih pomagali meni.

Andraž Krnc

-51POROČILO

Ko spregovorijo bodoči prvošolci Leon OBLAK, Škofja Loka Vem, da v vašem zavodu ne le izobražujete, ampak tudi vzgajate. Ni mi vseeno, v kakšnega človeka odrastem. Verjamem, da mi boste na tej poti pomagali.

Hana DEBELJAK, Dolenje Podpoljane Zelo bom vesela, če me sprejmete na Gimnazijo Želimlje in mi s tem omogočite, da zaradi vrednot, ki ji učite in predvsem živite, odrastem v zrelo in odgovorno osebo.

Liza DEBELJAK, Ljubljana

Val BAJC, Ljubljana - Dobrunje Za Želimlje sem prvič slišal v 7. razredu, ko sem tja odšel na dan odprtih vrat. Takoj me je pritegnilo vzdušje na šoli, njena odmaknjenost od mesta ter majhnost, saj so se med seboj vsi poznali. Že takrat sem se globoko v sebi odločil, da šolanje nadaljujem na vaši šoli. Želja, da grem na Gimnazijo Želimlje in v Dom Janeza Boska, je postala še močnejša lansko in letošnje leto na dnevu odprtih vrat in informativnem dnevu. Komaj čakam na september, ko bom lahko postal del želimeljske zgodbe.

Na Gimnaziji Želimlje so mi zelo všeč sproščenost in dobri odnosi med dijaki ter profesorji, kar je najbrž eden izmed bistvenih razlogov, zaradi katerih se vpisujem. Ne predstavljam si, da bi hodila na šolo, kjer bi težko pristopila do profesorjev ter bi me imeli le še za eno izmed številnih dijakinj.

Sara KORAŽIJA, Ponikva Pri vsem pozitivnem, kar sem slišala o vaši šoli, so me najbolj prepričala dejstva, da bom lahko tukaj pridobila novo in kakovostno znanje, samostojnost ter močnejšo vero.

-52LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Teja LEVA, Ljubljana Zelo mi je všeč, da je vaša gimnazija katoliška, saj bom tako imela sošolce s podobnim načinom razmišljanja in z istimi vrednotami.

Tereza LOMBAR, Preddvor Smeh, veselje, druženje, spoznavanje … Želimlje … Vse te besede so me prvič prešinile že v 5. razredu osnovne šole. Za dijaški dom in samo gimnazijo sem izvedela od bivših dijakov in družinskih prijateljev. V trenutku sem bila navdušena in stoodstotno prepričana, da se čez štiri leta odpravim prav v Želimlje.

Marta MLINAR, Kranjska Gora Želimlje se mi zdijo odlično okolje za aktivno preživljanje časa, šolske obveznosti, zabavo s prijatelji in štiri leta odraščanja. Preprosto – zame!

Lucija VRBINC, Novo mesto

Manca Mirka SLOSAR, Jelšane Navdušujejo me razredni konci tedna in vsakoletna potovanja v različne države. Dejavnosti, ki se dogajajo v domu v prostem času, združujejo prijetno s koristnim. Zato je sedenje za knjigami lažje. Hkrati pa razdeljenost na vzgojne skupine omogoča še globlje zaupanje in sodelovanje. Lokacija šole in doma dovoljuje umirjenost in odmik od mestnega hrupa. Verjamem, da mi izobraževalni program lahko da dobro podlago za nadaljevanje študija v katerikoli smeri, ki jo bom izbrala, in za študij v tujini, če si bom to zaželela.

-53POROČILO

Na to sem sedaj pripravljena. Pripravljena sem se spopasti z novimi izzivi, ki mi jih bodo Želimlje postavile na življenjsko pot, s spoznavanjem čisto novih in neznanih ljudi, z učenjem čisto nove snovi, z odkrivanjem same sebe in svojih želja ter talentov. Pripravljena sem.

ANKETE – 1. letnik

Kaj te je na Gimnaziji Želimlje v tem letu najbolj pozitivno presenetilo?

⊃ Količina in kakovost vseh zunajšolskih dejavnosti in dogodkov.

⊃ Don Boskov praznik, ki ga praznujemo tako veselo in slavnostno. ⊃ Hrana. Ob pogovoru z dijaki drugih šol sklepam, da so njihove šolske menze enostavno grozne. Pri nas je popolnoma drugače! Naj samo ostane tako, pa bomo vsi srečni. Ne vem, zakaj vsi tako sovražijo mlečno večerjo, jaz sem navdušen. ⊃ Odnos profesorjev do dijakov. Veliko ljudi mi je govorilo, da bom le številka, da se ne bo nihče zavzel zame in da se bo šola zelo razlikovala od osnovne. V resnici pa se mi zdi, da so se tukajšnji profesorji veliko bolj zavzeli za dijake, kot pa so se kadarkoli moji osnovnošolski učitelji.

⊃ Zelo zanimive šolske ure. Profesorji so večinoma nasmejani in radi tudi kaj »pr'javjo«. Tako je pouk pestrejši in nam ni dolgčas. ⊃ Naši odnosi. Večinoma sem obkrožena s prijaznimi ljudmi. Tako profesorji kot dijaki ponudijo pomoč, če jo potrebuješ. Počutila sem se sprejeto, saj te na hodniku mnogi pozdravijo ali ti namenijo nasmeh, kar ti malo popestri in polepša dan. ⊃ Zelo (zelo, zelo!) veliko so mi pomenili dnevi komunikacije na Pohorju. Do takrat se z drugimi kot vozačica še nisem spoznala in se mi je zdelo, da se vsi poznajo že od prej. Od takrat je vse drugače, saj sem se z mnogimi spoprijateljila. ⊃ To leto je bilo zaznamovano z ogromno neprijetnostmi: droge v domu, zaradi gradnje zaprto zunanje igrišče in skoraj pol šolskega leta učenja na daljavo, ki mi res ni pri srcu.

-54LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Verjetno prvošolci Gimnazije Želimlje še dolgo ne bodo preživeli slabšega šolskega leta, a to je bilo še zmeraj najboljše šolsko leto, ki sem ga doživel v času svojega šolanja.

Imaš kakšen nasvet za bodoče prvošolce? ⊃ Če bo šolanje od doma, bodite resni in najprej delajte za šolo, potem pa imejte zabavo. Rezultati 1. letnika ne vplivajo na vpis na fakulteto, zato ni treba imeti vseh stvari odlično (5). Če potrebuješ pomoč pri učenju (če česa ne razumeš), vprašaj, ker to ni sramotno.

pri vzgojiteljih, saj je potem veliko lažje. Naj se ne obremenjujejo preveč zaradi ocen. Če se pripeti slaba ocena, se da vse popraviti in rešiti. ⊃ Šola in ocene so seveda pomembne, ampak ne pozabi izkoristiti teh štirih želimeljskih let, ker jih bo, tako slutim, še prekmalu konec. Poskusi nove stvari, spoznaj nove ljudi in enostavno uživaj. ⊃ Preberite kakšen star izvod Prebliska. Ta te z zelo malo truda vpelje v želimeljski način razmišljanja. ⊃ Ne bodite preveč nervozni glede božičnice. Boljša od naše tako ali tako ne bo. ⊃ Sprehodi so pomemben del vsakdana v dijaškem domu. Na sprehode greš s prijatelji ali tistimi, ki bodo to še postali. Najboljši poti se imenujeta Nula in Zgornja osmica (zemljevid najdete pred telovadnico).

⊃ Naj poslušajo nasvete starejših, saj ti največ štejejo. Navežejo naj stike s čim več ljudmi. Če potrebujejo kakšno pomoč, naj jo takoj poiščejo pri svetovalni delavki, razrednikih ali pa

-55POROČILO

Kulturne prireditve 2019/20 GLEDALIŠČE

Nikole Beckwith: Pogrešana (MGL)

Eugene Ionesco: Plešasta pevka (SMC Rakovnik)

Gregor Čušin: Nepopolne rime

Daniel Glattauer: Čudežna terapija (MGL)

Ivan Cankar: Za narodov blagor (MGL)

-56LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

GLASBA Miklavžev koncert glasbenih zasedb Gimnazije Želimlje •

koncert Vlada Kreslina

RAZSTAVE •

Jure Plavec – razstava ilustracij

•

Žiga Lovšin – fotografska razstava

•

razstava jaslic dijakov Gimnazije Želimlje

DRUGO ...

Ob zaključku razstave (Johannes Marija Rosenzopf)

Ugrabljen v Jemnu O zasvojenosti – pričevanje, predavanje

Božično-domovinska prireditev •

-57POROČILO

kulturni utrinek Srce se ne boji

ŠPorT

badminton (nov. 2019)

jesenski kros (okt. 2019)

odbojka - dekleta (dec. 2019)

nogomet – dekleta (jan. 2020)

nogomet – fantje (jan. 2020)

med poukom

medrazredni badminton (jan. 2020)

pouk na daljavo

-58LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

ZIMSKI ŠPORTNI DAN (21. januar 2020)

OŠ ŽELIMLJE NA OBISKU PRI 2. a (12. marec 2020)

-59POROČILO

ZaPiSi iZ VraTarniCE SREDA, 12. 2. 2020

7.20 zvoni (začetek 1. ure) 7.54 v službo pride prof. Julijana Mary

V letošnjem šolskem letu so se dijaki prvič v zgo dovini naše gimnazije preizkusili tudi v vlog i dežurnega učenca v vrat arnici. Ugoto vili smo, da jih poleg ob sežnega znan ja iz raznih predmetov, glasbene in pevske nadarjenost i, vrhunskih motoričnih sposobnost i in ustvarj alnosti kras tudi smisel i za humor. D ežurni dijak so namreč i vestno zap isali vsak predvideni in nepredviden i dogodek v posamezn em dnevu, n ekateri bolj na kratko, dru gi do minute natančno. Za bralstvo Letnega po ročila smo poiskali dn evni zapis dijakinje 2. letnika.

Dolenšek Vode v 8.40 službo pride prof. Šinkovec in se nasmehne v 8.57 ustanovo prideta kar dve neznani osebi 9.40 odpeljem malico do »malcalnice«; Stane pride odpret vrata (opazim, da ima dober podplat) 9.44 zvoni za malico; napad lačnih di(v)jakov (vsekakor dober tek!) 9.45 Marta Lajevec skoči visoko in se dotakne podboja vrat 10.04 zvoni za začetek 4. ure; horda di(v)jakov se odpravi v svoje (m)učilnice 10.17 kvartet iz 2. b se napaja z vodo (pa ne da »špricajo«?!) 10.24 prof. Tomažič gre zamišljen (brez pozdrava = ignor) mimo vratarnice 10.39 Peter Končan me ob svojem n-tem mimohodu počasti s svojim obiskom 11.22 Špela zapusti svojo cono udobja (= odide iz svoje pisarne) 11.44 oh, ta žalost: zapustim vratarnico, ker pri SLO pišem esej 12.30 zvoni za konec 6. ure; pridrvim nazaj v vratarnico 12.37 prideta vzgojiteljici 7. VS in me NE pozdravita (takoj) 12.47 dva maturanta iz 3. VS se že milijontič sprehodita mimo in se zdita sama sebi lepa v svojih novih puloverjih (prišli so v včerajšnjem sumljivem paketu) 12.52 Meta M. pride na obisk; fazani odfrčijo v (m)učilnice 12.56 Luka Drenik izvaja magijo z rolado (ostanek kosila); na koncu mi jo podari (hvala!) 12.59 zvoni za začetek 7. ure; prof. Svetina mi pomežikne 13.04 Stane spodi Luko Polca izpred kavomata, da si v miru naroči kavo 13.05 Mirjam Zvonar odide v zavetišče za pozabljene perice 13.25 vzgojiteljica Meta Praček (ko se bo poročila, bo Prašnikar) pride in pozdravi 13.32 maturantje zapustijo mizico pred kavomatom (ni se jim mudilo) 13.45 konec dežurstva – bilo je lepo; lep dan ti želim!

Meta Drobnič

-60LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

MeMPZ Vsako sredo se je v humanistični učilnici nabralo nekaj prvošolcev, nekaj drugošolk in Aljaž. In seveda naša zborovodkinja Mirjam. Skupaj smo »se sestavili« v zbor, de iure MeMPZ, de facto pa raznobarvni Afričani, rastoči solopevci, prijatelji, zadnje čase pa predvsem … »showmani«. Radi se pohvalimo z nazivom najboljšega mešanega zbora v Želimljem, besedila pesmi pa vedno bolj opisujejo tudi zborovsko vzdušje. Se kmalu spet pôjemo!

Manca Vertačnik

-61POROČILO

UTRINKI IZ KORONAPISEM April 2020

Maj 2020

Drage moje! V vseh letih delovanja se je letos prvič zgodilo, da smo imele »zaključni koncert« že meseca februarja, natančneje na slovenski kulturni praznik, in to z lepim in navdihujočim nastopom v sobanah predsednika države. Še danes sem ponosna na vse vas. Preživljamo poseben čas. Naporen? Zanimiv? Izčrpavajoč? Lep? Upam, da tudi slednje. To je čas, v katerem lahko še na poseben način prepoznavamo sebe in bližnje: svoje lepe in morda kdaj tudi manj lepe plati, lastnosti, ki jih v običajnem tempu in ritmu sploh ne zaznamo. To je čas, ki nam je dan za celostno rast, čas, v katerem lahko pretresemo svojo lestvico vrednot, kaj je (za)res pomembno in kaj je malce manj. Kaj je tisto, kar ostane? Odnosi. Ljubezen. Pa ne tista osladna, zlagana, ki nam jo kažejo novodobni mediji. V mislih imam ljubezen majhnih korakov, drobnih pozornosti. Ljubezen, ki pozna besede hvala, oprosti, rad/rada te imam. Ljubezen potrpežljivosti, nasmeha in tudi majhnih nagajivosti, spontanih norčavosti. Ne pozabite tudi nanje! Upam, da je kdaj pa kdaj v vaših srcih zadonela pesem, morda se je prikradla celo na ustnice. Zapojte kdaj kar pod prho! Objemam vsako posebej in vse skupaj. Rada vas imam.

Drage moje! Še pomlad bolj sramežljivo in s previdnejšimi koraki kot običajno prihaja med nas, kot da bi slutila, da mora biti z nami nežna. Sonce je, tudi kadar ga ne vidimo. Ljubezen je, tudi če so trenutki, ko je ne izkušamo. Pesem je, tudi kadar je ne slišimo. Življenje je lepo, kadar mu prepustimo, da je včasih tudi nepredvidljivo, da preseneča, da gre drugačno pot, kot smo si zamislili. Takrat ga vidimo v različnih odtenkih in slišimo v različnih melodijah. Takrat je življenje bogato in nas zato bogati. Upam, da hranite v srcu pristno veselje, otroško čudenje in iskreno hvaležnost. Vem, pridejo boljši in slabši dnevi, a se je vredno potruditi za vsakega posebej. Danes sem bila na sprehodu v našem bližnjem gozdu. Kako so prepevale ptice! Pa sem pomislila, kako je Bog dober: ne bi mu bilo treba ustvariti ptic pevk, pa jih vseeno je ...

Polona e g n Ë æ ? Draga Polona! Moram priznati, da res že zelo pogrešam naše pevske vaje, nastope, prepevanja, igranja in vse, kar sodi zraven ... Glasba in petje sta mi grela srce. Tvoji navdušujoči nagovori so mi vedno znova odpirali oči. Komaj čakam, da bomo spet skupaj ubrano zapele in podoživele čudovito atmosfero dekliškega pevskega zbora, ki jo tako zelo pogrešam. Želim ti vse lepo in hvala za čudovito sporočilo! Ana Malovrh e g n Ë æ ?

Imam vas v srcu in pošiljam vam objem. Polona e g n Ë æ ? Draga Polona! Nekaj neverjetnega je prijateljstvo in povezanost ljudi, pa naj se poznajo že celo življenje, morda samo štiri želimeljska leta ali pa le nekaj trenutkov. Življenje pa postreže s preizkušnjami in letošnja je očitno tale virus ter posledično naša fizična oddaljenost. V takšnih primerih je na preizkušnji prava Ljubezen med ljudmi. Tvoje e-sporočilo me je prijetno presenetilo in moram reči, da mi je prav polepšalo dan. Zato ti zdaj v zahvalo pišem tale odgovor in se ti z njim globoko zahvaljujem. Hvala, da nisi pozabila svojih pevk, čeprav zdaj prepevamo vsaka po svoje in ne skupaj. S svojo modrostjo v dni, ko imamo veliko testov, trosiš iskrice veselja. Če je Bog ustvaril ptice neba, ki tako lepo prepevajo, kakšno vrednost ima šele človeško življenje. Velik objem tudi tebi! Nika Tolar

-62LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

PRAV POSEBNO DOŽIVETJE Vse se začne z uvodnim spoznavanjem v Ankaranu: petjem, kopanjem, pripravljanjem gurmanskih doživetij z Elico in s Stanetovimi modrostmi. To je čas, ko prvič ubrano zapoješ s »štimkolegicami« in se pobliže seznaniš z notami, ki jim boš neustavljivo in z velikim navdušenjem sledila še vsaj pol leta. Toda vedno bolj ti bodo postajale domače, saj boš vanje vložila velik del sebe. Sledijo neskončne ure upevanja, levčki (to so prav posebne grimase, ki pripomorejo k boljši dikciji), salve smeha, pokončno sedenje, debatiranje o razmerah po svetu in v Želimljem, petje za rojstni dan, zabava na Ritmu srca v Šentvidu, sestavljanje plesnih gibov, poslušanje posnetkov in traktorja,

ki vozi mimo okna, ter seveda najpomembnejše – piljenje programa. Sčasoma »štimkolegice« postanejo prijateljice, ki ti z veseljem posodijo slovar za nemščino, plesni gibi postanejo ples, note pa prerastejo v glasbo. Ta ob svojem času napolni vse kotičke Majcnove dvorane, požanje pohvale in navdušenje Vlada Kreslina, zadoni med zidovi rakovniške cerkve ter osupne vse navzoče na – letos, na žalost, zaključnem – nastopu v sobanah predsednika Republike Slovenije. Petje v našem dekliškem pevskem zboru je zares prav posebno doživetje, ki preraste v pustolovščino, ta pa v čaroben spomin, ki ne izgine. Klarisa Kepic

-63LETNO

BOJ! Ljudje se v brezizhodnem položaju odzovemo zelo različno. Lahko zbežimo pred oviro, se z njo spoprimemo ali pa zaradi nemoči preprosto zmrznemo, postanemo negibni. Soustvarjalci Še enega Prebliska smo izbrali boj!

V vsej zmedi, ki so jo v pouk in vzgojno delo vnesli nova organizacija dela, opismenjevanje in podajanje snovi s pomočjo tehnoloških orodij, ocenjevanje na zoomu ali s kvizi itd., se pri Še enem Preblisku v resnici ni kaj dosti spremenilo. Teden dni po izpraznjenju naše šole ste dijaki začeli kar samoiniciativno oblikovati svoje prve vtise, razmišljanja o tem, kako se počutite in kako preživljate te nenavadne čase. Hip zatem ste jih prelili na papir. Pisali ste pesmi, zbijali šale, se urili v kritičnem razmišljanju, raziskovali svoje narečje. Nekateri prispevki so se nanašali na šolsko vsebino in projekt, ki ste ga izvedli, spet drugi ste pisali o temah, ki vam veliko pomenijo, kot sta poezija in glasba. Ni vas bilo treba zasledovati na hodniku in nagovarjati k pisanju. Sami ste čutili potrebo po tem, da se izrazite. Kot da bi s pomočjo Še enega Prebliska iskali sogovornika, nekoga, ki se mu svet ni vrtel le okrog fizične razdalje, COVID-19, šole na daljavo in kruha z drožmi. Ganilo me je, ker je Še en Preblisk postal skupen projekt in ste navkljub odpovedanim ekskurzijam in dodatnim dejavnostim, ki jih sicer ponuja naša šola, v tretji številki napolnili 86 strani, in sicer v barvah! Kako bo s tiskom, ne vem. A ker je meni drag, bom zadnjo številko natisnila na barvni papir, da me bo tako še glasneje spominjal na čase, ko je v sive, enolične in z boleznijo zaznamovane dni prinašal barvo, življenje in nas naredil toplejše, človeške. Hvala za to, da ste ga pomagali soustvarjati.

Špela Potočnik, glavna urednica

Naslovnice

...

nčar Gabriel Kla

-64LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

PREBLISKU V SLOVO Po stresni pomladi je na srečo za mano pestro in zagotovo eno izmed najzanimivejših poletij v mojem življenju. Živimo v času, o katerem se bodo čez trideset let učili v šoli. V tem nenavadnem letu sem končal gimnazijo, ostal brez maturantskega plesa, sedaj pa bom kmalu postal bruc. S koncem svojega šolanja na Gimnaziji Želimlje sem zaprl tudi poglavje svojega dvoletnega urednikovanja Še enega Prebliska. Zelo sem vesel, da sem imel priložnost delati v tako ustvarjalni ekipi. Nikoli mi ni bilo žal, da sem postal urednik, tudi če se mi kdaj zares ni ljubilo ali pa sem bil brez navdiha. Na sestankih smo se vedno dobro zabavali in se najedli. Nikoli nam ni bilo dolgčas: zanimivo je bilo brati razmišljanja dijakov, pesmi, ki so bile polne čustev, ocenjevati naslovnice in izbirati slike. Edina stvar, ki jo obžalujem, je, da nisem večkrat zbral dovolj poguma in objavil svojih člankov, pesmi in razmišljanj. Zato naj te, dragi bralec, ob slovesu povabim k ustvarjanju. Kreiraj, riši, piši, pesni, fotografiraj, raziskuj, slikaj, poj, igraj! Delaj tisto, kar te veseli. Naj te bogati raziskovanje sveta in zbiranje novih vtisov. Gašper Posedi

Živa Horvat

S tem boš rasel in odkrival samega sebe. Tu in tam se opogumi in na straneh šolskega glasila objavi svoj prispevek. Uredniki ga bodo zagotovo zelo veseli. Na koncu se moram zahvaliti Špeli, Anamariji, Sari, Mariji Ani in vsem, ki ste prebirali moje stvaritve in me podpirali pri urednikovanju. Svojemu nasledniku ali naslednici želim čim več navdiha, poguma in ustvarjalnosti. Srečno, Še en Preblisk!

Luka Polc

-65POROČILO

ANKETE – 2. letnik

Kaj novega si spoznal v Veržeju o sebi in o drugih?

pa sem, da so šli nekateri čez ovire, ki si jih sama nisem niti predstavljala.

⊃ Da je Dominik dober DJ. ⊃ Da se ves čas spreminjamo in rastemo. Predvsem pa sem ugotovila, da se (še vedno) iščem in se bom iskala še nekaj časa. Tako je tudi prav. ⊃ Največ sem se naučila o tem, da že malo prijaznih besed poskrbi za dobro voljo vseh. ⊃ Spoznala sem, da sem prepogosto zaprta sama vase in da moram večkrat poskusiti kaj novega in tveganega. Prav tako sem ugotovila, da imajo mnogi ljudje okoli mene težave, ki so hujše od mojih, ampak tega sploh ne pokažejo. ⊃ Zame je bil to čas, ko sem se večinoma izogibala resnemu premišljevanju o sebi, saj zanj še nisem bila pripravljena. Zato mi je bilo na trenutke res težko delati v skupini z neznanimi osebami in govoriti o težavah. Spoznala

⊃ Da mi družina ogromno pomeni. No, to sem vedela že prej, v Veržeju pa sem to še bolj uzavestila. ⊃ Spoznala sem kar nekaj svojih ciljev in želja, ki jih želim doseči. Malo bolj sem odkrila sebe kot osebo. Z nekaterimi sem se uspela veliko več pogovarjati kot v šoli, zato sem spoznala še nekaj zelo prijetnih sošolcev in sošolk iz sosednjih razredov. ⊃ Mislim, da je bil letošnji Veržej res dobro zastavljen. Bil je spontan, zato smo bili še bolj sproščeni. Všeč mi je bilo to, da je vse potekalo v miru, da nam ni bilo treba hiteti. Ogromno sem se naučil o sebi. K temu je pripomogla »puščava«, čas, ko smo se lahko mirno poglobili vase. Mislim, da za take stvari v vsakdanjem življenju nimamo dovolj časa. Prav zato mi je Veržej vedno tako všeč, saj nam omogoči, da se nekoliko odpočijemo in veliko naučimo o sebi in o drugih.

-66LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

⊃ Vera in kultura pri profesorju Emeršiču, ki ni bil tako zahteven, kot je pri zgodovini. ⊃ Najbolj mi je všeč prizidek, ki ga gradijo izjemno hitro. Pohvaliti moram vse akcije, ki so se izvajale kot pomoč pri gradnji. ⊃ Kako so se odgovorni odzvali na težavo z drogami. Kljub temu da se na začetku nisem strinjala z ukrepi, sem na koncu spoznala, da je bila akcija premišljeno izpeljana.

Kaj te je na Gimnaziji Želimlje v tem letu najbolj (pozitivno) presenetilo? ⊃ Odbojkarska ekipa. ⊃ Mešani pevski zbor. ⊃ Dobra prilagoditev nekaterih profesorjev na delo na daljavo. ⊃ Biti dijak na Gimnaziji Želimlje je že samo po sebi pozitivna izkušnja. Mogoče tudi to, da so se na šoli in v domu ostro uprli drogam in tako zavarovali dijake. ⊃ Koronavirus in delo na daljavo. Zdelo se mi je zelo zanimivo, saj je bilo drugačno kot po navadi. Menim, da smo usvojili več snovi, saj smo večino stvari delali sami in nismo poslušali dolgih razlag, kot to počnemo v šoli.

⊃ Prvošolci (beri: fazani). Enkratni so! Bila sem vesela, ko sem slišala, da so se razmere po dogodkih z drogami zelo izboljšale. Priznam, da sem bila najprej zelo jezna, da so jih kar odslovili iz dijaškega doma. A očitno imajo salezijanci šesti čut. ⊃ Pozdravljam nove stalne urnike. Na splošno mi je bilo zelo všeč vzdušje med šolskim letom. Veseli me, da se znamo povezati in skupaj truditi za dobre projekte, npr. zbiranje denarja za domski prizidek in jedilnico. ⊃ Hiter odziv na težave z drogo in ozaveščanje o tej temi.

-67POROČILO

DSD SPRACHCAMP IN KLAGENFURT (28. 2.–2. 3. 2020)

Es war einmal vor langer Zeit, als ich vor einem unbeschriebenen Blatt Papier saß. Ich wusste nicht, was ich schreiben sollte oder wie mein Text aussehen soll. Es war unsere erste Stunde der Vorbereitung für Deutsches Sprachdiplom. Immer wenn die Lehrerin irgendwas fragte, war im Klassenzimmer alles still. Aber sechs Monate später saßen wir vor einem ähnlichen Blatt und die Situation war total anders. Alle begannen ab und zu zu kommentieren und lachten über die Witze der Lehrerinnen und so entflammte sich die Liebe zu einer davor unbeliebten Sprache. In Klagenfurt konnte man ein Wunder sehen. Quizlet ist unser bester Freund geworden, alle Lieder sind nur auf Deutsch gesungen worden und die Lust auf das neue Wissen ist nur angestiegen.

Deutsch hat unsere Gedanken okkupiert und wir haben uns ertappt, dass wir immer noch auf Deutsch denken, obwohl wir nicht mehr auf dem DSD – Sprachcamp sind. Die anderen werden das nicht verstehen, aber wenn wir wieder vor einem unbeschriebenen Blatt Papier sitzen werden, wird es kein Problem mehr sein, etwas Neues zu schreiben.

Sara Mihalič

-68LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

MATURANTI NA OBISKU ŽIVALSKEGA VRTA Skupina maturantov je v četrtek, 13. 2. 2020, preden smo odhiteli na informativne dneve in naprej na počitnice, obiskala živalski vrt. S pomočjo prijazne študentke, ki je bila to popoldne naša vodička, smo širili svoja obzorja o živalskem svetu. Z nami je bila tudi prof. Šinkovec, ki je na podlagi naših odgovorov presodila, ali smo na dobri poti, da spomladi uspešno opravimo maturo iz biologije.

Nazadnje smo se sprehodili skozi preostanek živalskega vrta. Pri vsaki živali smo izvedeli kaj zanimivega o njeni vrsti ali pa kakšno resnično zgodbico. Ker se je proti koncu ogleda že naredil mrak, so nekatere živali legle k počitku.

Takoj ko smo prispeli v ljubljanski živalski vrt, smo si ogledali predstavo dveh morskih levov, potem pa smo se v učilnici seznanili z madagaskarskima sikajočima ščurkoma, ptičjim pajkom, ki so ga poimenovali Lady, in pitonom. Kdor je bil dovolj pogumen, je lahko vsako od teh živali vzel v roke ali dobil za vrat. V naslednjem sklopu smo opazovali zgradbo različnih živali. Skušali smo ugotoviti, kateri kožuh pripada kateri živali, videli smo želvja jajca, jastrebovo perut, nojevo nogo in še nekaj nenavadnega, kar se je kasneje izkazalo za delček repa žirafjega samca, ki si ga je pohodil s kopitom in med vstajanjem nekoliko skrajšal. Tudi žirafe lahko imajo slab dan!

Tudi ta del našega ogleda je bil zanimiv, saj obiskovalec običajno ne doživi večernega utripa v živalskem vrtu, ko zvoki počasi potihnejo in se le še nekatere živali lenobno potikajo po svojih kletkah. Želimeljski biologi smo sledili zgledu živali in po zanimivem dnevu odšli na počitnice.

Maja Jurca

-69POROČILO

Literarna čajanka Bil je večer. Prav tako je bil četrtek. Lahko bi rekli, da je bil navaden večer in da je bil navaden četrtek. No, lahko bi rekli, pa ne moremo. Neizpodbitno dejstvo je, da tisti večer med zidovi Gimnazije Želimlje ni bilo vse tako kot po navadi. V našem dijaškem domu se namreč za vsakega uglednega dijaka spodobi, da nemudoma, ko zapusti šolske prostore, s sebe odvrže lepa oblačila, ki jih je mati med koncem tedna skrbno zlikala. Nase navleče cunje, ki pod nobenim pogojem ne ustrezajo standardom današnjih modnih hiš in so kar se da neestetska. A ta večer je bilo drugače. Že na večerji se je pojavilo nekaj osebkov, ki so na sebi nosili oblačila, primerna za kakšen srednje svečan dogodek. Iz kopalnic mnogih dekliških vzgojnih skupin se je slišalo obupano tarnanje nad pomanjkanjem parfuma, uhanov ter primernih oblačil. Vsi (beri dijaki drugih ter tretjih letnikov) so se namreč pripravljali na literarno čajanko.

vsaj kakšen, ki mu je ob poslušanju literature pogrel srce. V tako lep prostor so postopoma začeli prihajati lepo urejeni in nadišavljeni dijaki, ki sta jim literatura in čaj še posebej pri srcu.

V prostoru, ki mu dijaki radi rečemo humanistika, je že stalo nekaj miz, skrbno pogrnjenih s prti, na katerih so bili – čakajoč na dijake – postavljeni krožniki s slaščicami. Glavna atrakcija pa je bila miza ob oknu, na kateri je bilo videti ogromno čaja, lahko bi se reklo, da se je za vsakega našel

Ljubezensko vzdušje se je polagoma stopnjevalo, Urban Šifrar nam je namreč prebral eno izmed svojih avtorskih pesmi z naslovom Pismo, v kateri nagovarja dekle. Po eni izmed interpretacij ji piše iz vojne, z bojnega polja, dekle nenehno nežno nagovarja, skozi celotno pesem se lahko zaradi dobrega in živega sloga vživimo v lirski subjekt in se delno pretvarjamo, da razumemo njegovo

V pesmi Ferija Lainščka Müva, ki nam jo je v lepi prek­ murščini prebrala Anamarija Kelenc, lirski subjekt govori o tem, kako je srečen, da sta on in njegova ljubljena našla pot do srca drug drugega. Kljub temu da se marsikdo na tej poti izgubi ali obupa, sta drug v drugem našla vse, kar sta v življenju iskala. Kako ironično, večina nas komaj najde zapiske za zgodovino, kaj šele sorodno dušo.

-70LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

bolečino, čeprav je naša osebna bolečina najpogosteje povezana s pomanjkanjem kave in motivacije za učenje. Osrednji del je rahlo zavil s teme neposrednega opisovanja ljubezni, šlo je za branje krajše proze. Zgodbo Hiša srečnih ljudi avtorja Janka Lorencija sta prebrala Katarina Klobučar in Karel Cerovšek. Pripoved na zanimiv način prikaže življenje hiše in njen odziv na različne prebivalce, ki so skozi leta stanovali v njej in jo napolnjevali tako z dobrimi kot slabimi zgodbami. Lenart Kafol nam je prebral pesem Ljubi me, kot sonce sije, ki je nastala pod peresom Ferija Lainščka. Pesem je lepo nadgradila že tako razneženo vzdušje v humanistiki, saj je tudi ta premogla veliko pesniških sredstev, ki so nam pokazala še en aspekt ljubezenskih pesmi. Zadnja pesem pa nas je na prav poseben melanholičen in nostalgičen način popeljala v čas, ko so

-71POROČILO

nam mame še brale pravljice za lahko noč. Pesem Speči angel avtorja Toneta Pavčka nas je namreč popeljal v svet sanj, na svojevrsten način nam je odprl domišljijo in tako dojemljivi smo prisluhnili še zadnjemu čudovitemu glasbenemu vložku klavirja in pihal. Z gotovostjo lahko trdim, da čajanke noben dijak ni zapustil, ne da bi njegovo dušo napolnila pesem ali prozno delo, ki ga njegova ušesa do takrat še niso slišala. Hkrati čajanke gotovo ni nihče zapustil, ne da bi njegova usta okusila nove arome čaja, ki je na naš želodec deloval blagodejno. Literatura je pomembna za našo intelektualno in duhovno rast, zato ji moramo pustiti, da nas občasno popolnoma prevzame, tako kot nas lahko ob hladnem večeru popolnoma prevzame topel čaj.

Katarina Klobučar

PRERAČUNAJTE SAMI … Za maturante sta bila zadnja dva februarska dneva namenjena računanju, znojenju in pregrevanju naših sivih celic. Mnogi trdijo, da smo se šele takrat začeli ukvarjati s čisto pravo matematiko. Vendar matematike ne sestavljajo samo števila, enačbe in računanje, ampak tudi mnoge druge dejavnosti, ki smo jih sicer poznali v teoriji, v tem koncu tedna pa preizkusili še v praksi. Sami preračunajte, kako nam je šlo.

53

2

dneva (petek in sobota, da ne bo pomote)

1

vedoželjnih maturantskih glav (ki so po sedmih dopoldanskih urah primerno utrujene)

mentorica

(profesorica Ogrinc, ki nas je z ogromno energije pospremila na pot znanja)

53

šolskih klopi (gneča v učilnici 3. a)

12π

zadovoljstva ob pravilno rešeni nalogi

pogriženih svinčnikov (razlog za to so bili nesramno težki odvodi in kar pet ur dodatnega petkovega dela)

7!

izpuljenih las (ne preveč dobra taktika za pomirjanje živcev, saj se približuje maturantski ples ... takrat smo še upali ...)

misli, ki niso povezane z matematiko (izbira med reševanjem nalog v učilnici in igranjem košarke v telovadnici je res boleče težka)

1000000

5

pregretih kalkulatorjev (zapletene enačbe in izračuni so zahtevni tudi za naše plastične prijatelje, ki nam stojijo ob strani med testi – žepna računala; saj veste, ko moraš izračunati 3 × 3 in rabiš e-pomoč)

132

(mnogi so se v matematiko naravnost zaljubili, a nekatere ljubezni hitro minejo, kar pa v tem trenutku nekoliko zanemarimo) izračunanih integralov (simpatično poglavje v matematiki, ki so ga takoj vzljubili vsi, razen tistih, ki ga niso)

kraljevsko sobotno kosilo (v čast in slavo želimeljskim kuharicam)

preveč

narejenih kav na kavomatu (tudi kavomat je delal nadure)

S številkami težko opišemo celotno dogajanje, zato kar verjemite, da je bil konec tedna uspešen in za maturante zelo koristen. Kljub temu da smo pošteno zavihali rokave, ga bo vsak ohranil v lepem spominu.

Jernej Simončič

-72LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Ob stoletnici ljubljanske univerze Na začetku šolskega leta je profesorica Nataša Svetina sošolko Klaro Levec in mene povabila k sodelovanju v »Top secret projektu«. Napisali naj bi scenarij za posnetek o prižiganju Bunsnovega gorilnika, ki bi spominjal na varnostna navodila na letalu. Ko sva se lotili pisanja, sva se zelo zabavali in seveda vključili neverjetno število zvočnih učinkov. Scenarij je bil kmalu končan in lahko smo začeli s še zanimivejšim delom: snemanjem. Pri tem so sodelovali vsi maturantje, ki so izbrali predmet kemija za maturo, in naš bivši dijak Filip Lah, ki je poskrbel za snemanje in urejanje posnetka. Izkušnja je bila dragocena, še posebej zaradi pomoči Filipa, maturantov in gospe profesorice, ki je bila navdušena nad vsem, kar smo naredili. Res sem se počutila kot del velikega, skrivnostnega in uspešnega projekta, za katerega smo se vsi potrudili. Končni izdelek je bil celo boljši, kot sem si predstavljala ob pisanju scenarija. Zgodba pa se ni končala s koncem snemanja. Niti ne s prvim ogledom posnetka ... V začetku decembra smo se lotili še enega projekta. Izvedeli smo, da tretjega decembra ne praznuje le France Prešeren, temveč tudi Univerza v Ljubljani. Na ta datum pred točno stotimi leti je namreč na ljubljanski univerzi potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku. To je bil prelomen dogodek tako za znanost kot za celoten slovenski narod. Na plakatu, ki je bil postavljen na šolskem hodniku, je bilo napisanih nekaj dejstev o omenjeni univerzi. Plakat sta izdelala Nika Valič in Dominik Ušeničnik. Stoletnici smo tistega dne posvetili tudi del ure kemije; gospa profesorica nam je prebrala članek o ustanovitvi vseučilišča. Izvedeli smo na primer, da so bili v prvem letu delovanja med študenti le 3 % žensk (v stotih letih se je delež povzpel na kar 60 %!).

Marta Lajevec

-73POROČILO

3. decembra je imel prof.

1919

dr. Fran Ram

ovš

prvo predav anje na ljubljanski unive verzi in sicer o historični gra matiki slovenskega jezika. Predaval je v slovenskem jeziku.

LATINSKI KONEC TEDNA LAT ⧫ KT

Petnajst dni pred novembrskimi kalendami, MMXIX.

HS LAT ⧫ KT FC MEL SLK ⧫ RPN ⧫ SNTR NGVC ⧫ ASICS ⧫ SOFG ⧫

SPE ⧫ ESITO ⧫ KTIVD ⧫ LVVSNS VSVS LEGENDA: HS – Hic Situs – tukaj je položen

SOFG – solze ob filmu Gladiator (Saj nisem bila edina, a ne? A ne?)

LAT ⧫ KT – latinski konec tedna

SPE – sprehod po Emoni (»A veš, kje smo?« »Ne.« »Ampak … saj živiš v Ljubljani.«)

FC – Faciendum Curavit – za izdelavo je poskrbela MEL – Magistra – prof. Eva Lajevec

ESITO – Emonci so imeli talno ogrevanje?!

SLK – sestavljamo latinske kratice

KTIVD – kamnita tabla in veliko domišljije (zgodovinarji so si izmislili tri četrtine latinskega napisa (Mestni in Narodni muzej))

RPN – razkrivamo pomene napisov SNTR – »So nori ti Rimljani!« NGVC – najboljši grafit vseh časov (»Občudujem te, zid, ker se nisi sesul pod tolikšno količino butastih napisov.« (Pompeji)) ASICS – animus sana in corpore sana – zdrav duh v zdravem telesu

LVVSNS – lahko uporabimo vsa svoja nova spoznanja (in vodička v Narodnem muzeju je navdušena) VSVS – vrnemo se v sedanjost

-74LETNO

FC ⧫ ML

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Iz dopisa dr. Anje Ragolič z Inštituta za arheologijo: »V času svojega študija arheologije sem kot študentka po lapidariju vodila tako osnovnošolce, dijake, laike, strokovnjake, upokojence itd., vendar nobeno vodstvo ni preseglo sobotnega – seveda v pozitivnem smislu! Že po prvih uvodnih besedah, kaj je lapidarij in kaj razumemo pod pojmom epigrafika, sem spoznala, da imam pred seboj izredno radovedne in vedoželjne dijake. Kljub predhodnemu ogledu stalne razstave so ostali zbrani do konca vodenja. Dijaki so pokazali znanje, ki ga marsikateri študent arheologije pri epigrafiki ne dosega.«

-75POROČILO

Želimeljska ekipa v odpiranju fizikalnih sefov ponovno najboljša na svetu! Srednješolsko tekmovanje v odpiranju sefov s fizikalno ključavnico je skupinsko tekmovanje, ki ga vsako leto organizira ljubljanska Hiša eksperimentov. To tekmovanje je mentorju Petru Šlajpahu in njegovim ekipam v preteklih letih prineslo zelo veliko uspehov. Vsaka ekipa mora najprej izdelati svoj »sef«. Običajno je to škatla, v kateri sta dve fizikalni uganki, ki ju mora vdiralec rešiti, če hoče uspešno odpreti sef. Ekipe, ki jim projekt uspe izvesti, se nato zberejo na državnem tekmovanju, ki je v tem šolskem letu potekalo v Novi Gorici. S sefom »Indukcijski oven« je zmagala ekipa Gimnazije Želimlje, ki je sestavila najzanimivejši sef, obenem

tekmuje na tem tekmovanju, se je na trenutke zdelo, da nam počasi že zmanjkuje idej, zato je ta del vsako leto težji. Naslednji korak je izdelava preprostega modela in eksperimentiranje. Tu se potem pokaže, ali je ideja res dobra in izvedljiva. Sledi izdelava sefa. Vzporedno z montažo poteka tudi programiranje majhnega krmilnega računalnika, ki s pomočjo senzorjev in aktuatorjev skrbi za sefovo delovanje. Ko je sef sestavljen, sledi še faza poskusnih vdiranj. V tej fazi povabimo želimeljske dijake, da poskušajo vdreti v naš sef. Takrat običajno najdemo še kakšne pomanjkljivosti, ki jih sami ne bi odkrili, in jih potem odpravimo. Od ideje do končnega izdelka traja kar okoli pet mesecev. Namen takih tekmovanj je v prvi vrsti poglobiti fizikalno znanje in ga pretopiti v stvarnost. Izdelava fizikalnega sefa terja veliko znanja in časa, saj je teoretične zamisli največkrat zelo težko spraviti v neko delujočo napravo. Med samo izdelavo člani ekipe tudi programirajo, se naučijo spajkanja in podobnih veščin, ki se jih sicer v šoli najbrž ne bi lotili. Ključni dejavnik pa je ekipno delo. Ker izvedba pokriva veliko različnih področij, je res pomembno, da vsak na svojem področju prispeva svoj delež; nihče se ne more skriti.

vdrla v največ drugih sefov ter pri tem doživela malo vdorov tujih ekip. Vsakoletni zmagovalec državnega tekmovanja se uvrsti na mednarodno tekmovanje »Shalheveth Freier Physics Tournament« v odpiranju fizikalnih sefov, ki načeloma poteka v Izraelu, letos pa je zaradi pandemije na našo žalost potekalo na daljavo. Izdelava sefa se vedno začne z neko idejo. Iskanje prave ideje vzame največ časa, lahko tudi več kot mesec dni. Pomembno je, da je ideja dovolj zanimiva, a vseeno izvedljiva. Ker naša šola že kar nekaj let

Vas zanima, kako uspešna je bila želimeljska ekipa letos? Po že omenjeni februarski zmagi na državnem tekmovanju v Novi Gorici je sledilo še mednarodno tekmovanje, ki je bilo izjemoma organizirano preko videokonference. Na njem so skupine po ogledu predstavitev sefov in dodatnih komentarjih skupin glasovale za najbolje zasnovane sefe. In, da, ekipa Gimnazije Želimlje, ki smo jo ob mentorju sestavljali še Peter, Val, Peter, Borut in Bor, je osvojila 1. mesto in tako več kot dostojno nadaljevala s tradicijo izjemno uspešnih želimeljskih nastopov.

Bor Gazvoda

-76LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Ali lahko poklicni maraton ponudi odgovor na vprašanje, kako in kam naprej po srednji šoli? DA. Zakaj?

NE. Zakaj?

• Ker lahko v treh dneh govoriš z 42 študenti različnih smeri, ki ti predstavijo svoj študijski Seznam predstavitev študijev je program. zelo obsežen.

• Ker poklicni maraton v tako kratkem času ne more odgovoriti na vsa vprašanja, ki se ti zastavljajo.

• Ker lahko obiščeš 3 delavnice, ki ti pomagajo na nadaljnji poti odločanja:

Je mogoče poklic policista zame?

⊃ upravljanje s časom, ⊃ ABC podjetništva, ⊃ enostavno težke odločitve.

• Ker je predstavitev študija v resnici le en korak na poti odločanja.

• Ker izveš, kakšni so vpisni Veliko zanimanje za študij ... pogoji. • Ker te seznanijo, kako poteka preizkus nadarjenosti (arhitektura, dramska igra, športna vzgoja …); lahko ga celo izvedeš. • Ker prejmeš informacije o možnosti zaposlitve. • Ker lahko preko videokonference govoriš s študentom, ki zaradi prezaposlenosti tistega dne ni mogel priti v Želimlje.

• Ker študija ne smemo enačiti s poklicem.

... specialno rehabilitacijske pedagogike

• Ker kakšna študentka pride iz tujine samo zato, da te s svojim pričevanjem o študiju razsvetli s svojimi Je to sprejemni izpit na Akademiji za glasbo? spoznanji. • Ker na poklicnem maratonu vzpostaviš stik s študenti in se lahko z njimi dogovoriš za obisk predavanj na določeni fakulteti.

• Ker moraš pred maratonom vsaj malo spoznati samega sebe, svoje sposobnosti, veščine, vrednote.

• Ker ob tej priložnosti prisluhneš subjektivnemu vidiku enega študenta ali profesorja, v resnici pa moraš oblikovati svoje stališče do študija. Vsako leto znova se pokaže, kako dijakom ustreza strnjeno in zgoščeno pridobivanje informacij o študiju. Zato tudi v prihodnosti ohranjamo tradicijo želimeljskega poklicnega maratona.

Špela Potočnik, svetovalna delavka Predmetnik medicine. Uf.

-77POROČILO

Tinkara predstavi študij psihologije.

Statistične igre

Nekatere hipoteze, ki so jih s pomočjo danih podatkov oblikovali in preverjali letošnji tekmovalci:

Zaradi izbruha pandemije smo to leto kot nikoli poprej spremljali različne statistične analize. Kakšna je statistika okuženih, kaj pomeni eksponentna rast, kako predstaviti resnične podatke, da bi dosegli želeni učinek … Pa vendar je za naše dijake pojem statistike to šolsko leto pomenil tudi navezavo na poučne statistične igre, ki so bile letos zmagovito obarvane. Pod organizacijo Statističnega urada RS so se namreč že tretje leto zapored odvile igre, ki pa imajo z našo predstavo o igri le malo skupnega. Gre za dijaško tekmovanje, kjer morajo dijaki v prvem krogu s pomočjo baze podatkov odgovoriti na izbirna vprašanja. Ne veš, kaj je naključna spremenljivka? Poišči informacijo in odgovori. Verjetno tudi ne veš, koliko oseb je leta 2017 v Sloveniji internet uporabljalo vsak dan. Tudi ta podatek se najde v bazi Statističnega urada – le poiskati ga moraš. Če ste

Število mater v enostarševskih družinah je večje od števila očetov v enostarševskih družinah. (potrjena hipoteza) V Osrednjeslovenski statistični regiji je delež družin brez otrok večji kot v ostalih slovenskih regijah. (ovržena hipoteza) Starši, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe, imajo povprečno manj otrok kot starši, ki imajo srednješolsko in osnovnošolsko izobrazbo. (ovržena hipoteza) V Osrednjeslovenski statistični regiji je povprečno število otrok na družino višje kot je povprečno število otrok na družino v Sloveniji. (potrjena hipoteza) Največji odstotek družin z otroki je v Gorenjski statistični regiji. (potrjena hipoteza) kot ekipa pravilno odgovorili na večino tovrstnih vprašanj, ste uvrščeni v drugi krog, kjer se prava statistična analiza šele prične. Vsaka ekipa prejme enak niz surovih, neobdelanih podatkov (letošnji podatki so se nanašali na družine v Sloveniji), ki jih nato po svoji presoji poveže, analizira, grafično prikaže, predvsem pa zapiše ugotovitve, do katerih so prišli s pomočjo (navidez) nepovezanih in suhoparnih številk.

Rezultati in zmagovalci Več kot 60 želimeljskih dijakov je bilo za svoje sodelovanje nagrajenih, posebne čestitke pa veljajo ekipi Uspešne (Urška Juršak, Klaudija Mencin in Petra Vrbinc), saj so za svojo raziskovalno nalogo prejele zlato priznanje s strani strokovne žirije. Ekipa maturantov Yobama (Peter Brodnik, Bor Gazvoda in Nejc Tomšič) pa je s svojo nalogo navdušila dovolj navijačev in zmagala v javnem glasovanju na državni ravni tekmovanja, ki je potekalo na Facebooku. S tem dosežkom so se uvrstili tudi na evropsko raven tekmovanja. Zajem zaslona z virtualne podelitve priznanj najboljšim

Tina Šlajpah, mentorica

-78LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

GREMO V STRASBOURG? Slovenija je že kar dolgo del Evropske unije (EU). Včasih se je dobro vprašati, kaj sploh je EU, kaj so prednosti in slabosti njenega članstva? Na takšna in podobna vprašanja smo želeli dobiti odgovor tretješolci, ki smo sodelovali v projektu Evrošola, ki ga koordinira Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Evrošola je projekt, ki želi med mladimi spodbuditi zanimanje za aktivno sodelovanje v EU. Najboljše ekipe iz večkrožnega nacionalnega izbora lahko odpotujejo v Strasbourg na simulacijo Evropskega parlamenta. Vsaka ekipa si je najprej izbrala temo, ki jo je želela podrobneje raziskati. Želimeljska ekipa se je s pomočjo mentorjev dobro pripravila in si za izhodiščno temo izbrala vprašanje migracij. Trditev, ki smo jo osvetlili z različnih strani, je bila: EU bi morala vsakemu azilantu v prvem letu nuditi brezplačno stanovanje, službo ali preživnino in jezikovni tečaj. Šele potem bi se moral znajti sam. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Trije člani so s tezo sodelovali v tekmovalni debati, tri dijakinje pa so reševale test o EU: kako se je oblikovala, kako deluje, kaj omogoča članicam ipd. Želimeljski debaterji so se zelo dobro odrezali, enako tudi tekmovalke v reševanju testa. Na razglasitvi rezultatov smo se razveselili zaslužene poti v Strasbourg, kjer bomo preizkusili sedeže in mikrofone Evropskega parlamenta. S svojim sodelovanjem smo Gimnaziji Želimlje pridobili tudi status šole – ambasadorke Evropskega parlamenta. Žal o dogajanju v Strasbourgu ne moremo zapisati ničesar, saj zaradi pandemije še nismo mogli odpotovati v alzaško prestolnico. Pri projektu smo vsekakor dobili veliko lepih izkušenj in zdaj bolje razumemo delovanje EU ter včasih mukotrpen potek reševanja izzivov, s katerimi se srečuje. Če te, dragi bralec, zanima še kaj več o tekmovanju, ti svetujemo, da se ob prvi priložnosti udeležiš kakšnega evroprojekta. Obljubljamo ti dogodivščino in pol!

natalija Debelak

-79POROČILO

ANKETE – 3. letnik ⊃ Predstavitev poklicev na poklicnem maratonu. ⊃ Pogovor v živo, saj mislim, da se tako dijak najlažje odloči za svojo poklicno pot.

Kaj te je v tem šolskem letu presenetilo? ⊃ Povezanost med različnimi generacijami.

Kaj potrebuješ oz. si želiš za lažjo odločitev glede izbire fakultete?

⊃ Da smo šli v Nazarje in da se s profesorji iz leta v leto bolje razumemo. ⊃ Kako zelo iznajdljiv in prilagodljiv je naš ravnatelj, še posebej glede potovanj. ⊃ Organiziranost pouka na daljavo. ⊃ V izrednih razmerah so bili profesorji večinoma zelo prizanesljivi.

⊃ Kakšen individualni pogovor. ⊃ Čim več informacij o fakultetah. ⊃ Kvize osebnostnih vrlin, sposobnosti in lastnosti. ⊃ Predstavitev različnih kariernih možnosti ter pojasnilo, kako sploh poteka sistem vpisovanja. ⊃ Mogoče kakšno individualno uro s svetovalno delavko in z vzgojiteljico. ⊃ Predstavitev poklicev, ki so v tem času najaktualnejši. ⊃ Slišati čim več različnih izkušenj in dobiti vpogled tudi v kakšne manj znane poklice. Koristil bi tudi kakšen praktični prikaz.

⊃ Začetek gradnje in kakovosten pouk na daljavo. ⊃ Koncert z Vladom Kreslinom. ⊃ Hitra izgradnja nove jedilnice in domskega prizidka. ⊃ Način, kako smo se na socialnih omrežjih lotili pridobivanja sredstev za gradnjo. ⊃ Da je naša razredničarka noseča. ⊃ Tudi pri delu od doma me obdaja občutek, da sem del želimeljske skupnosti.

-80LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Kaj novega si spoznal na dnevih komunikacije o sebi in kaj o svojih sošolcih? ⊃ Zanimivo se mi je zdelo, kako so vzgojni prijemi naših staršev vplivali na naš razvoj. Moji sošolci so seveda najboljši. ⊃ Veliko sem izvedela o dednosti, svoji družini, odnosih v družini ... Sošolci so sproščeni, radi pomagajo, vedno so za zabavo. ⊃ Spoznala sem razloge za svoje mesto v družini. Zelo me je presenetil neprikrit strah nekaterih – na videz samozavestnih posameznikov – pri nočni igri. ⊃ Razlike med vozači in domskimi dijaki so nepotrebne. Ko je priložnost, moramo strniti vrste in potem se imamo lepo. Mnogi smo se v Veržeju zelo povezali z vozači. ⊃ Spoznala sem, da sem še vedno preveč zaprta v svoji lupinici in počasi lezem iz nje, moja samozavest raste. Pogovorila sem se z nekaterimi vrstniki, ki jih prej nisem imela priložnost spoznati ali so se mi zdeli nesimpatični. Ugotovila sem, da me z mnogimi veže veliko skupnih lastnosti in da moram ostati zvesta sebi.

⊃ Na predavanjih sem izvedela največ o sebi in o odnosih v družini. Najbolj mi je ostalo v spominu psihoterapevtovo predavanje, v katerem nam je govoril o tem, zakaj so naši odnosi v družinah taki, kot so. Najzabavnejša je bila nočna igra v gozdu, ko smo se metali v blato, da nas drugi ne bi opazili. Bilo je polno smeha ter utrjevanja starih in sklepanja novih prijateljstev. ⊃ Dejavnosti so bile dobro pripravljene, teme so mi bile všeč, ker so bile raznolike. Izvedela sem, da razlogi za to, kako se obnašam, ne tičijo le v meni. Prijetno je spoznanje, da je prav, da sem takšna, kot sem. ⊃ Ugotovil sem, da le nismo tako zelo povezana generacija, saj so se izoblikovane skupinice, ki so nedostopne.

-81POROČILO

ŽELIMELJSKI MATURANTJE V DEŽELI FIESTE IN SIESTE Večina želimeljskih maturantov se zadnjega letnika ne veseli samo zaradi mature, kjer lahko končno pokažejo svoje bogato znanje, nabrano skozi štiri naporna gimnazijska leta, temveč tudi zaradi ekskurzije v Francijo in Španijo. Za razliko od zrelostnega izpita, ki se napove šele spomladi, se je naš ravnatelj odločil, da nas v deželo fieste in sieste popelje kar na začetku šolskega leta.

Na drugo septembrsko sredo smo maturantje v poz­nih večernih urah veselo napolnili dva avtobusa, ki sta nas čakala pred gimnazijo. Po prvih minutah, ko smo še zadnjič z bojaznijo preverili, ali je naš osebni dokument veljaven oz. ali smo ga sploh vzeli s sabo, smo se prepustili sproščenemu druženju s svojimi sošolci. Enakomeren in uspavajoč zvok avtobus­nega motorja in pozibavanje na avtocesti, ki vodi čez Padsko nižino, sta nas kmalu zazibala v spanec. Počitek je bil na mestu, saj nas je čakal naporen teden zanimivih prizorišč in nepozabnih dogodivščin. Z lahkoto bi lahko rekli, da se na francosko-španski ekskurziji najdejo zanimivosti prav za vsakogar. Poglejmo nekaj primerov.

ZA LJUBITELJE ZGODOVINE Francija in Španija sta deželi z zelo pestro preteklostjo. Začelo se je že v prazgodovini, nadaljevalo pa z Rimljani, ki so v obeh deželah

pustili mnogo materialnih dokazov svojega gradbenega mojstrstva in vsesplošnega bogastva. Kralj med njimi je odlično ohranjeni provansalski akvedukt Pont du Gard, ki še danes osupne s svojo eleganco. Saraceni, ki so v srednjem veku poseljevali večji del Iberskega polotoka, so za sabo pustili zelo

-82LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

zanimiv mudeharski slog, tj. mešanico krščanske in muslimanske umetnosti. Prvine tega sloga smo lahko opazovali na stolpih v Teruelu in Zaragozi. Spoznali smo tudi žalostno usodo, ki jo je Teruel doživel med krvavo špansko državljansko vojno. Zanimiv je bil tudi ogled papeškega Avignona, ki se ponaša z največjo gotsko palačo na svetu in svojim znamenitim porušenim mostom, o katerem poje znamenita otroška pesmica in nič manj slaven ples. Kot nalašč smo na ekskurzijo vzeli tudi profesorja zgodovine, da sta vsem radovednežem še dodatno pojasnila zgodovinske zanimivosti, za plesno koreografijo je poskrbel profesor športne vzgoje, za glasbo pa naša četrtošolska grla.

ZA LJUBITELJE UMETNOSTI Vzhodno od Barcelone leži mestece Figueres, v njem pa množice privablja muzej, ki je posvečen utelešenju nadrealizma – Salvadorju Daliju. Njegova boemskost nas je zabavala, ko smo odkrivali pikantnosti iz njegovega burnega življenja, našli pa smo jo še v njegovih slikah, kipih, instalacijah ter tudi v njegovih vsakodnevnih predmetih. Katalonsko prestolnico je arhitekturno najbolj zaznamoval njegov rojak, genialni arhitekt Antoni Gaudi. Najbolj nas je očarala Sagrada Familia, mogočna bazilika, ki še ni dokončana, a že sodi med najlepše cerkve na svetu. Zelo lep je bil

tudi Gaudijev park Guell, ki leži na barcelonskem severnem hribovitem obrobju. Znan je po svoji barvitosti in zanimivih hišicah, tako da obiskovalec kar pozabi, da gre v resnici za nedokončan projekt. Poleg tega pa je Španija tudi dežela glasbe in plesa. Flamenko je španski tradicionalni ples, ki ga spremlja glasbena podlaga kitar, veliko ploskanja in značilnega petja, polnega energične strasti in patosa. Nastop v zatemnjeni dvoranici nas je prevzel in zlahka smo spregledali dejstvo, da Katalonija seveda ni domovina tega plesa.

-83POROČILO

ZA LJUBITELJE ŽIVEGA Španija ima prelepo naravo, o čemer smo se ob dolgih urah vožnje z avtobusom lahko pre­ pričali že s pogledom skozi okno. Seveda pa je bila ekskurzija tudi drugače polna bioloških dražljajev. Ogledali smo si valencijski Biopark, živalim prijazen živalski vrt na prostem, poln afriške favne. Od blizu smo opazovali povodnega konja, slone, gorile, nosoroga, lemurje in vsakršno drugo eksotično zverinjad. Zanimiv pa je bil tudi ogled akvarija Oceanografic, kjer bi zaman poizkušali prešteti vse ribe in ostale morske prebivalce, ki so se za debelim steklom prav malo zmenili za radovedne želimeljske poglede.

ZA ŠPORTNIKE, VSE OSTALE IN ZA KONEC Španijo si bomo zapomnili tudi po pravem planinskem vzponu na romarski Montserrat, kopanju v visokih sredozemskih valovih, obisku rojstnega kraja evropske čokolade, nekateri po romanju na nogometni sveti kraj Camp Nou, spet drugi po dobri paelli in tesnih hotelskih sobah. Greli se bomo ob spominih

-84LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

na zabavni program in prijateljske klepete med večurnimi vožnjami na avtobusu, se spomnili samostojnega raziskovanja tujih mest, obiska igralnice v Monte Carlu in vesele profesorske družbe, ki je – na čelu z neutrudnim ravnateljem – skrbela, da nam bo zadnja želimeljska generacijska ekskurzija ostala v nepozabnem spominu.

andrej Jelenc

-85POROČILO

1. letnik - Trst

-86LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

2. letnik - Koroška

-87POROČILO

3. letnik - Prekmurje

-88LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

OUR VISIT TO SEVILLE

PROFESORSKA IZMENJAVA V SEVILLI

Two teachers from our school were granted the possibility to visit Spain – Seville to be exact. I was extremely lucky, because the teacher (Lidija), who went with me, is fluent in Spanish.

Januarja 2020 sva se s profesorico Julijano Dolenšek Vode v okviru programa Erasmus+ udeležili enotedenske profesorske iz­ men­­jave v sale­zijanski šoli Colegio Salesiano de la Santisima Trinidad v Sevilli. Poleg dragocene izkušnje udeležbe pri pouku španskega jezika kot maternega jezika na več učnih nivojih in spoznavanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov je bilo zame največje odkritje, kako so s salezijanskim duhom in vrednotami prežeti odnosi med učitelji in učenci ter nasploh celoten učni proces. To je bilo vidno na vsakem koraku. Ljubezen do vzgoje in poučevanja mladih je bilo čutiti v vseh razredih, kjer sem prisostvovala pri pouku, enako tudi na hodnikih in dvoriščih. Španski kolegi so z veseljem delili svoje pedagoške izkušnje in v odkritih pogovorih smo si zaupali in izmenjali poglede o učiteljskem poklicu, enem izmed najlepših, a včasih najtežjih poklicev. Ugotovili smo, da nas ne glede na to, kje živimo in kaj poučujemo, najbolj povezuje to, da smo vsi člani velike salezijanske družine.

But in reality there was nothing to be afraid of. It was love at first sight; whomever we met, was so kind and courteous that my lack of Spanish was not a problem at all. And coming into the classroom was literally as if stepping into my own classroom, working with my own students. They were eager to learn and had so many questions, some even remembered me or my lessons from their visit here in Slovenia. The Salesians placed us in their own house, which was a home for us the following week. Lidija and I were able to share meals with them, we even celebrated two birthdays there, and the brethren were complete gentlemen and lovely hosts. It was definitely a time to remember and a new experience, which I shall treasure for the years to come. The Salesian spirit was felt in every step we made, every school court we entered and every classroom we visited.

Lidija Bavec Flotta

-89POROČILO

mag. Julijana Mary Dolenšek Vode

Abeceda odličnosti Izlet odličnjakov – Plitvička jezera

Kdo ne bi dolgih šolskih ur, neštetih novih znanj in neprespanih noči vsaj za en dan zamenjal za kratek oddih? Kdo bi se lahko uprl pogledu na ena najlepših čudes narave? Odličnjaki že ne! Zato nas je pot z »Agencijo Peter Polc« pripeljala vse do UNESCOVIH impresij pri naših južnih sosedih. Med potjo je bilo dovolj časa za pogovor z dijaki in profesorji, ki jih na hodniku navadno le bežno pozdravimo, zdaj pa smo z njimi lahko stkali tudi prijateljske vezi. Seveda nam je žal za vsakega prijatelja, ki tega enkratnega dne ni mogel preživeti v naši družbi, a v zameno je tu vsaj Abeceda odličnosti:

Hvalnica uspehu z zagato Ambicije, Bodite Cenjene, Četudi Dijaki Eliminiramo šolsko snov. Odličnih fazanov pa ne vzamemo s seboj Fazani Govoriti Hočejo In Jočejo, Kako Lahko Manjkali bi pri Nemščini, a za izlet niso še dovolj stari. Blazno resno dejstvo Odličnjaki Pravi pa Radi Se Še Tu Učijo, Vedoželjno Znanja si Želijo.

-90LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Glede na napisano vas verjetno ne preseneča dejstvo, da se na poti nazaj kakšen odličnjak še vseeno ni mogel upreti zvezku za nemščino ali slovenščino in si je pot popestril s pridobivanjem novega znanja in učenju besed. Če se sprašujete, kdo na svetu bi se na ekskurziji učil, obžaloval neprisotnost učnih listov in Polca prosil za zasebne razlage o parku, vam lahko rečem le ... odličnjaki pač.

Sara Mihalič

-91POROČILO

ERASMUS+: ANGLEŠKA IZMENJAVA S SALEZIJANSKO ŠOLO V SEVILLI V šolskem letu 2019/2020 je Gimnazija Želimlje že tretjič organizirala izmenjavo s salezijansko šolo iz Seville, Colegio Salesiano »Santísima Trinidad«. Pod okriljem evropskega programa Erasmus+, ki vsako leto mnogim mladim sofinancira mednarodne izmenjave, se je tako po dvajset slovenskih in španskih dijakov podalo novim izzivom naproti. Za nekaj vtisov so poskrbeli kar dijaki sami, ki so drug drugega povprašali po izkušnjah. Jernej sprašuje, Manuel odgovarja: What were your feelings when you decided for this exchange? It was very strange and new for me because I had never done it before and I was a little bit nervous, but also excited to travel with my friends to a new country. What were your expectations before and after we came to Seville? I had low expectations and I thought it would be very bad, but after your visit in Seville I felt really bad because it was really amazing. Do you think workshops in Seville and Slovenia were effective and do you think the topics were important or would you change them? Yeah, they were good and the topics were right because in Seville, the drop out is real and so it was important to talk about it.

Manuel sprašuje, Jernej odgovarja: What do you think about your guest family and people in Seville? I think they are really kind, open and very generous. They will serve you anything you want and they talk a lot and ask a lot of questions and I like that. How did you feel when you stayed with your Spanish partner? It was quite nice. I really enjoyed being around people, but the differences are definitely noticeable and the mentality of Spanish people is not the same as ours. Do you think Seville is different from Slovenia? Yes, I definitely see the differences. It’s a whole different style of life that you have in Seville and

-92LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

sometimes it is amazing but sometimes you are just like “are you serious?”. Joshua sprašuje, Pablo odgovarja:

Would it work in Spain?

A favourite moment of the whole exchange? Friday night in Spain - we were at the school and we had a disco. We listened to both Spanish and Slovenian music and we all danced. A favourite thing about Slovenians?

No, because people wouldn’t respect the rules and would annoy each other. What is the weirdest thing that happened to you during the exchange? I didn’t really know when and what meal we were going to eat. We had snacks but we never ate at the same time. I was a bit confused.

The respect they have for each other. The least favourite thing about Slovenians?

Pablo sprašuje, Joshua odgovarja:

That people live so far from each other and we cannot meet in the evening. What did you think about the ‘dorm experience’? I think it is cool to sleep with your friends and it brings everyone closer together.

What did you enjoy most about your trip to Seville? The food. Was the exchange as you expected? Yes, as I expected. Is there anything that you didn't like in Spain? They are used to walking too much and they walk very slowly. What do you think about how we hang out with friends?

Joshua in Pablo

It's different and they use their phones more than we do. What do you think about Spanish food? Brilliant with lots of diverse tastes.

-93POROČILO

Ana sprašuje, Esperanza odgovarja:

Esperanza sprašuje, Ana odgovarja:

What do you see as the biggest difference between the Slovenian and Spanish culture?

What place impressed you the most in Seville and why?

The food and the language. And Spanish people are usually more open.

The Alcázar, because I find the architecture really amazing and the gardens were beautiful too.

What did you like the most?

What do you think is the main problem of the high drop out in Spain?

The day we went to see the snow (Planica, Kranjska Gora), it was my first time seeing the snow. What surprised you the most in a good way? And in a bad way? I was surprised in a good way when I heard that so many students sleep in the school (dormitory). Nothing surprised me in a bad way.

I liked the German technique (talking in 2 circles), because it made me think about how the educational system could be improved.

IKIGAI, because it was the most dynamic workshop and it was useful to think about yourself and the future.

What surprised you the most in a good way? And in a bad way? I was surprised in a good way how quickly some Spanish students learnt Slovenian. I was surprised in a bad way that Spanish students walk so slowly. :)

What did you like the most about the programme?

Which workshop did you find the most interes­ ting or useful and why?

The society that makes it "normal" and problems in families.

What things did you find the most boring? I didn't really like the activities when we were only listening to the teacher and I would maybe like more activities that would connect us as a group. Which workshop did you find the most interes­ ting or useful and why? I liked it very much when we were listening to the boys talking about their personal experience with the drop out. It made me look at it in a different way.

-94LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Mari sprašuje, Neja odgovarja: What did you like most in Seville? I really loved hanging out in the evenings. Would you repeat the exchange and why? Yes, I definitely would, because it is a great experience … you get to meet new people, cultures and meet new people who eventually become your friends. What is the thing that you love most about Spanish people?

Neja in Mari

Having an ability to relax and forget about the problems. Why do you think we are so different? Because you are really open people and we are more closed. I think this is the biggest difference.

Neja sprašuje, Mari odgovarja: If you could change one thing, what would it be? I would hang out with my Slovenian friends more. Why did you decide to participate in an exchange?

The weather.

Because I wanted to discover new things, meet new people and travel with my friends. Who did you fall in love with? With your family, your home, the snow and the sky in the mornings and evenings. What was the worst thing for you in Slovenia? The cold and the distance between us. What do you love the most about Slovenian people? I really love how organized and settled they are.

If you could have something from Spain, what would it be? Zvrstilo se je torej obilo doživetij in spoznanj, ki niso obogatila le dijakov, temveč tudi njihove družine in vse, ki smo bili vpeti v izmenjavo. Uzavestili smo pomen medkulturne strpnosti, okrepili tehnike učinkovitega skupinskega dela ter nadgradili sporazumevanje v tujem jeziku. Pravzaprav lahko rečemo, da smo razvijali paleto različnih spretnosti za življenje. Nestrpno pričakujemo prihodnje izmenjave Erasmus+ in se jih izjemno veselimo, saj nas nove izkušnje bogatijo.

Barbara Novak

-95POROČILO

IZMENJAVA ZA PROFESORJE ERASMUS+

»FUN MATH« Turčija, Antalya (2.–6. 3. 2020)

Po več kot četrt stoletja dela v šolstvu sem prvič odšla na mednarodni matematični seminar v tujino. Udeležila sem se seminarja z naslovom Fun Math. Že sam razpis me je pritegnil z natančno dnevno razporeditvijo dela na temo, kako vnesti v pouk matematike elemente drame. Tu ne gre za dramo v pomenu, kot jo poznamo iz gledališča, kjer se vsak igralec drži predpisanega scenarija in odigra svojo vlogo po vnaprej začrtanih smernicah. Gre za vnos dramskih elementov v sam pouk, kot je na primer, da skupina dijakov vizualizira toge premike potenčnih funkcij z uporabo svojega telesa ali da dijaki iz različnih materialov izdelujejo modele ali iščejo ponazoritev matematičnih funkcij v naravi itn. Seminarja sem se udeležila, ker sem želela pridobiti nove ideje in izmenjati izkušnje s soudeleženci. A vmes je posegla grožnja koronavirusa, tako da sva od vseh prijavljenih udeležencev iz številnih držav na koncu v Antalyjo prišla le dva prijavljena, in sicer je bil z mano še Pavel iz Češke. Skupaj s turškim voditeljem Ahmedom smo bili na začetnem srečanju malce osupli, nato pa smo se hitro prilagodili. Teoretične dele seminarja smo imeli v dopoldanskem času, popoldan pa nas je vodil v posamezne šole, kjer so nam predstavili svoje oblike dela. Ob tem sva tudi s Pavlom predstavila delo na svojih šolah. Prav posebej me je navdušila prostovoljna popoldanska šola za nadarjene mladostnike, ki jo denarno v celoti

podpira država. Dijaki se je udeležujejo po koncu svojega rednega pouka. Od raznovrstnih delavnic – umetniške, slikarske, literarne, ekološke, zgodovinske – me je najbolj navdušila matematična delavnica, ki jo je pripravil prof. dr. Gulnur Ozbek. Vsako leto izdelajo raziskovalno nalogo s področja matematike in se pripravijo na matematično olimpijado, kjer dosegajo dobre uvrstitve. Zadnje popoldansko druženje smo imeli v idiličnem parku ob Antalyjskih slapovih, kjer sva s soudeležencem Pavlom tudi dobila certifikat o uspešno opravljenem seminarju. Izkušnja je bila vsekakor zelo lepa in poučna. Glede na majhno število udeležencev je vse potekalo v nadvse prijateljskem vzdušju in še vedno ohranjamo stike. Zato je na mestu spodbuda in nasvet ostalim profesorjem, da se udeležijo podobne izmenjave, saj, kot sem ugotovila sama, jezik nikakor ni ovira.

Tjaša Novak Lavriša

-96LETNO

Profesorji na potepu, Planina nad Vrhniko

-97POROČILO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

ANKETE – 4. letnik

Katera življenjska modrost, ki si se jo naučil na Gimnaziji Želimlje, ti bo prišla najbolj prav?

Ali lahko zase rečeš, da te je »korona« česa naučila?

⊃ V odnosu do Boga naj te vodi vera, v odnosu do bližnjega ljubezen, v odnosu do samega sebe pa ponižnost. ⊃ Dobri medosebni odnosi so ena ključnih vrlin. Vplivajo na človekovo samozavest, samopodobo in srečo. Zmagati ne moreš sam. ⊃ S prijatelji je vse lažje. ⊃ Bori se za ljudi, ki ti nekaj pomenijo. ⊃ Včasih se je bolje umakniti na hrib in se o preizkušnjah pogovoriti z osebo, ki ji zaupaš, da si razbistriš glavo, ne pa da širiš dnevno razočaranje med vrstnike v vzgojni skupini. ⊃ Da človek potrebuje dovolj časa, saj se spremembe ne zgodijo čez noč.

⊃ Naučila me je, da je kolo čudovito prevozno sredstvo. ⊃ To je bila učna ura potrpljenja in spoznanja, kako neprecenljiva je možnost potovanja. V neprijetnih trenutkih v družini nisem imela možnosti izhoda, saj smo bili ujeti doma in sem se tako morala naučiti potrpeti. O lepoti potovanja pa sem razmišljala, ko mi je bilo doma neprijetno in nisem imela možnosti kar vstati in oditi v drug kraj na obisk k prijateljem. ⊃ Na srečo smo kljub karanteni ostali zelo povezani, več smo se začeli družiti na socialnih omrežjih, imeli smo razredne ure, srečevali smo se z vzgojno skupino in nasploh bili o vsem zelo dobro informirani.

-98LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

V čem so bili dnevi komunikacije v 4. letniku drugačni od preostalih? Kaj se ti podi po glavi, ko pomisliš nanje?

⊃ Dala mi je zavedanje, kako pomembno je skrbeti za svoje zdravje in za Zemljo. Pandemija je opozorilo, da moramo marsikaj spremeniti v načinu življenja. Ne smemo več gledati samo nase, ampak tudi na druge, na svet, saj je od nas odvisno, v kaj se spreminja. V tem času smo imeli lepo priložnost poglobiti odnose, tudi vero, odnos z Bogom, na katerega velikokrat pozabimo. ⊃ Spoznala sem, koliko mi pomeni profesorjeva razlaga v živo, urnik dela in kako dragoceni so pristni vsakodnevni odnosi s prijatelji. ⊃ Dejstvo je, da potrebujem ob sebi ljudi, drugače se mi meša. Socialni stik je pomemben in ni nadomestljiv. Brez objemov ne morem živeti in pika!

⊃ Vsekakor mi je bil ta teden od vseh štirih najbolj všeč. Teme so bile življenjske in za maturante še kako pomembne. Koristno in zanimivo je bilo na določene stvari pogledati tudi z drugega zornega kota. V prejšnjih letih se dostikrat nisem mogel vživeti v program. ⊃ Kot generacija smo bili v 4. letniku najbolj povezani, to se je seveda poznalo tudi v Veržeju. Škoda, da je takih druženj konec. Kaj vse smo počeli! Celo četvorko smo plesali in kot se je izkazalo – zadnjič ... ⊃ Rekel bi, da so bili to najzahtevnejši in najbolj osebni dnevi. Dejavnosti so terjale veliko introspekcije. Imeli smo zelo dobro goste, kot je bil mdr. Gregor Čušin. Predstavili so nam svojo zanimivo življenjsko pot in preizkušnje, ki so jih doletele. ⊃ Najbolj mi je bila všeč osebna knjižica, ki smo jo letos dobili prvič. Mislim, da mi bo v življenju še kako prišla prav. V njej so lepe spodbude in teme za razmislek in pogovor. Ko se spomnim na Veržej, najprej pomislim na pogovore s sošolci in spremljevalci. V spominu pa mi bodo ostali tudi »puščava«, močan veter, gostje, ki so v nas pustili odmev, prosti čas in seveda dobra hrana.

-99POROČILO

DNEVI KOMUNIKACIJE

POHORJE

risba: Mirjam Zvonar in Julija Medvešek

-100LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

PR‘JAVE Dve uri po izidu Prebliska št. 1 imamo zgodovino. Prof. Emeršič se med spraševanjem sprehaja po razredu in gre mimo dijakinje, ki bere Preblisk. Ko vidi eno izmed svojih izjav med »pr'javami«: »Kaj, to sem rekel?!«

Prof. Svetina razlaga o hipotoničnih in hipertoničnih okoljih, se naenkrat nasmehne sama sebi in reče: »Če torej hočete sosedu uničiti živo mejo, jo morate samo zaliti s slano vodo … Ampak tega vam nisem predlagala jaz!«

Kati: »A boste lahko pri spraševanju govorili malo počasneje?« Prof. Novak: »Ampak moram vas postaviti v avtentično situacijo. No, avtentično (smeh) … Nenne fünf Gemüsesorten – zelo avtentično!« Prof. Lajevec grozi: »Nehajte zehati, drugače boste delali lavrencije!«

Profesorica Svetina je prislovično zelo alergična na guganje na stolu med poukom. Nekega dne smo iz zadnje klopi med uro kemije zaslišali glasen tresk. Vsi smo se obrnili nazaj in iznad zadnje klopi je štrlela samo še glava našega sošolca. Po padcu s stola je samo ponovil znane besede: »Ne se gu­gat, fantje in punce!«

Razlaga toplih in hladnih front. Prof. T. Šlajpah: »Hladen zrak izpodrine toplega, ker je hladni tok agresivnejši, topli pa nima za burek.«

-101POROČILO

Pouk na daljavo »Pišite dnevnik!« je predlagala ena od profesoric dijakom, tik preden so po naročilu ministrstva odšli domov in se je začelo obdobje pouka na daljavo. Z modrostjo, ki jo lahko prinese le mnogo življenjskih izkušenj, je vedela, da je pred nami obdobje, kot ga še nismo doživeli. Pluli smo od začetne negotovosti do suverenosti, od nove rutine do utrujenosti in naveličanosti. Vpogled v dnevnik dijaške in profesorske realnosti osvetli faze, skozi katere smo se prebijali. Zagotovo pa vsak nosi svojo zgodbo in v dejanskih ali imaginarnih dnevnikih bi lahko našli toliko različnih doživljanj, kot je dijakov in delavcev šole.

1. teden: Na štartni črti

1. teden: Na štartni črti

Hvala Bogu, da sem tisti večer, preden je zaprtje šol postalo dejstvo, vztrajala in globoko v noč pripravljala gradiva, ki jih bom razdelila dijakom. Sedaj, ko začenjamo pouk na daljavo, lahko dokaj enostavno oblikujem prve lekcije in dijake usmerim k delu z materiali, ki so jih v šoli prejeli pred odhodom domov. Zdi se mi prav neverjetno, kako hitro se je pouk iz učilnic prestavil v digitalno okolje. Spletna učilnica je postavljena, preverimo le še, ali imajo vsi dijaki res dostop do računalnika, so e-naslovi delujoči ... Vse je urejeno, lahko začnemo zares ...

Bil je četrtek, sicer sončen, a ne brezskrben: mnogi dijaki tretjega letnika smo pisali izpite DSD, nekatere pa nas je prihodnji dan čakal še zamujeni test iz matematike. Govorice o virusu in morebitnem zaprtju šol so se pojavljale že cel teden, a so se zdele kar nekako neverjetne – vse dokler med enim izmed odmorov med izpiti ni v razred stopil naš razrednik in oznanil, da se šole zares zapirajo za najmanj dva tedna. Njegov zaskrbljeni glas ni mogel preprečiti evforije, ki se je v hipu razširila med nami. Saj ne, da je v šoli tako grozno, le tistih testov pred nami nismo pričakovali z največjim veseljem. Hitro smo pričeli delati načrte: kam bomo šli, s kom se bomo dobili, kako bomo preživeli karanteno ... kar pa se je večidel hitro izkazalo za prenagljeno. Profesorji so se brž prilagodili, našo e-pošto so zasula sporočila, e-učilnico pa roki za oddajo nalog. Začeli smo zelo prizadevno.

Dnevi so sicer strašno naporni, a že v ponedeljek, na čisto prvi dan pouka na daljavo, dijakom ne manjka dela. Prejemam že prve dijaške izdelke – domače naloge. Priznati moram, da se mi zdi ganljivo, kako resno so pristopili k pouku na daljavo. Zdi se mi zelo odgovorno – kot bi želeli tudi na ta način narediti ves svoj del, izpolniti svojo dolžnost v boju proti skupnemu sovražniku.

5. teden: Ocenjevanje V dokument, v katerega pišem učne priprave, vrisujem nove in nove vrstice. Na

-102LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

(digitalnem) listu sem za pouk na daljavo namreč sprva oblikovala le malo prostora. Naredila sem načrt za dva tedna in upala, da bo dovolj. Kako naivno! Zdaj dodajam vrstice in sploh ne upam pomisliti, da bi jih morala narisati toliko, da bo zadostovalo za načrtovanje do konca šolskega leta. Pravi šok doživim, ko postane jasno, da bo potrebno na daljavo tudi ocenjevati. Te ideje nikakor ne morem sprejeti, saj v vsaki obliki tovrstnega ocenjevanja vidim neskončno pomanjkljivosti. Dolgo časa potrebujem, da se sprijaznim, da bo ocene nekako treba pridobiti. Izberem način, ki se mi zdi najboljši, a nikakor ni brez pomanjkljivosti. Večkrat si rečem, da je kriza, ki jo doživljamo, svetovna in da je problem ocenjevanja v primerjavi s tem smešno majhen. A težav s pandemijo na drugem koncu sveta ne morem rešiti, omenjeno zagato s pridobivanjem ocen pa lahko. Vedno bolj upam, da se bomo do konca šolskega leta vseeno vrnili v Želimlje.

5. teden: Ocenjevanje V tem tednu sem bil na približno desetih sprehodih, dvakrat sem se zbudil pred deseto, doma smo preizkusili štiri nove jedi, oddal sem okoli 70 % nalog, bil na večini obvez­ nih zoomov, ogledal sem si dva filma in prebral pol knjige. Zdaj pa nas je udarila kruta realnost: na daljavo bo treba tudi pridobivati ocene. Metode profesorjev so zelo raz­ novrstne: pri nekaterih moramo le oddajati naloge, pri drugih rešujemo kvize, spet pri tretjih pišemo prave teste z nadzorom preko kamere in mikrofona. Tistih najbolj brezskrbnih dni je torej konec, a videti je, da vseeno ne bo prehudo.

10. teden: Nova rutina

10. teden: Nova rutina Devet tednov pouka na daljavo je že za nami. Koliko se je naredilo, vidim tudi po količini gradiva, ki sem ga posredovala dijakom, in po množini njihovih izdelkov, ki so mi jih poslali nazaj. Kakšne presežke dobivam od nekaterih! Toliko kreativnosti! Nekatere naloge pre­ gledujem z navdušenjem, ob drugih mi postaja jasno, da bi morala v prihodnje nekaj močno spremeniti. Neko dekle citira vir, ki ga je uporabila za odgovor na moje strokovno vprašanje, www.messenger.com/.../, kar kaže na to, da ji je bil vir verjetno ponujen prek klepetalnega orodja sošolca, in tega ni niti zakrila. Neko domačo nalogo namesto dijaka napiše mama, skupina sošolcev odda povsem identično napačno(!) rešeno nalogo. Plagiatorstvo se izkaže za rak rano, ki ji ne morem(o) priti do dna. Nasploh se mi ta teden zdi, da se težave le kopičijo. Nekateri dijaki so neodzivni, posamezniki pri delu na daljavo skoraj odpovejo. Šele ko prek videokonference govorim z nekim dijakom, ki mi navdušeno razlaga o pozitivnih

-103POROČILO

Za nekaj dni sem se preselil na vikend k starim staršem. Miru imam kanček več, saj se poleg mojega inštrumenta v hiši ne sliši še treh drugih. Tudi testi so kar znosni, če se od njih lahko odpočijem in sprostim s kakšnim fizičnim delom, kot je košnja vinograda. Ker se ukrepi počasi sproščajo, se končno lahko dobimo s prijatelji, sošolci. Karantena tako postaja kar preveč udobna! Delo za šolo pa se zdi vse manj nujno ... Zreducira se na tisto, kar je zares obvezno in vpliva na končno oceno, ali pa na tisto, na kar nas opozori razrednik. Za teste in spraševanja se je še vedno treba učiti, a vseeno se lahko le zahvalim Bogu, da sem se brez prevelikih težav prebil skozi skrivnosti fizike

vidikih pouka na daljavo, ugotovim, kaj mi manjka. Pravi, da ima sedaj več časa za hobije in družino, saj hitro in učinkovito (in dovolj kvalitetno) opravi šolsko delo – lahko celo poglobi teme, ki ga zanimajo. Silno uživa v tem obdobju, jaz pa tudi, ko ga poslušam. To mi manjka – drugi pol, torej vse lepo, ki ga prinaša to obdobje, a ga obdana s težavami ne zaznam (več).

Zaključni teden: Počitnice, tukaj smo! Pogled skozi okno je nenavaden – osnovnošolci se podijo po igrišču, pri nas, na gimnaziji, hodniki samevajo. Vsake toliko srečaš kakšnega maturanta, a z masko na obrazu deluje vse še bolj odtujeno. O, kako zelo manjka dijaški vrišč, smeh, »stampedo« pred kosilom! Zaključene ocene berem dijakom prek zooma. Silno klavrno se je poslavljati takole, strmeč v ekran. In tudi želja »Pa lepe počitnice!« ne zazveni tako lepo. A še kako potreben je odmik od ekranov, »zoomastih zoomov« in vsega digitalnega. Sploh če bomo jeseni morali zagnati nekaj podobnega. Zdaj že vem, da moram pri­ praviti mnogo praz­nih vrstic za obdobje pouka na daljavo, za katerega ne vem, kdaj se bo končal. A najprej – poletje! Potni list to sezono ostane varno pospravljen, ne potrebujem ga, pač pa z najvišje police vlečem turistični vodnik po Sloveniji. Pri eni od domačih nalog na temo turizma v Sloveniji sem dijakom naročila, naj opišejo, kako bi uporabili vavčerje in izkoristili lokacije za ogled naravnih in družbenih znamenitosti. Zagotovo pokukam tudi v njihove zapise, da razširim že tako obsežen seznam lokacij, ki jih želim obiskati.

Profesorica Tina Šlajpah in ...

in biologije, kar bi mi sicer povzročalo kar nekaj preglavic.

Zaključni teden: Počitnice, tukaj smo! Kot vedno je bilo zadnjih nekaj dni pred zaključkom pouka pestro. Imeli smo ustne izpite za DSD, treba je bilo zaključiti ocene, vrniti učbenike, nekateri so morali iti kakšen test odpisat tudi v Želimlje. Če se ozrem nazaj, na vse mesece šolanja na daljavo, moram priznati, da bi z boljšo organizacijo lahko storil več. A po drugi strani sem se v tem času gotovo naučil več, kot bi se sicer v šoli, oziroma mi bo več znanja ostalo, saj sem manj časa posvečal temam, ki mi niso najbliže in mi tako ali tako ne gredo zlahka v glavo, več pa tistim, v katerih imam potencial in zanje veselje. Predvsem sem več bral, kar je za mladega človeka absolut­ no najpomembnejše! Za vse delo je bilo potrebne kar nekaj dodatne samodiscipline, samostojnosti in na novo pridobljenega informacijskega znanja. Za idealen učni proces je seveda umanjkal človeški stik in dinamika razreda, a drugače pač ni šlo. Nekaj snovi (npr. pri matematiki!) bom moral prihodnje leto nadoknaditi, a s tem se bom ukvarjal takrat. Zdaj je končno čas, da nadoknadimo zamujene ure druženja s sošolci in se osredotočimo na ustvarjanje počitniških spominov.

dijak 3. letnika Urban Šifrar

-104LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Ravnateljeva

srebrna maša

-105POROČILO

Navodila pred testom. Prof. Novak: »Med pisanjem testa lahko gledate le na uro in v test.« Nekdo: »Kaj pa na uro?« Prof. Novak: »Med pisanjem testa lahko gledate na uro, test in križ.«

PR‘JAVE

Prof. Lajevec: »Kako se reče trem glavnim delom Dantejeve Božanske komedije?« Matevž: »K… Nekaj na k …« Prof. Lajevec: »Ima nekaj zveze z glasbo.« Matevž: »Kaj jaz vem … Klavir? Klarinet?« (Odgovor: kantike.)

Ema: »Prof. Svetina, a nam lahko prinesete pokazat kakšno sliko, ko ste bili majhni?« Prof. Svetina: »Ah, sem vse izgubila. Saj sem bila samo malo bolj suha, pa malo manj sive lase sem imela ... Z malo domišljije gre. Vsekakor pa sem bila že od nekdaj lepša od brata.«

Pri fiziki se pogovarjamo o izolaciji oken. Prof. Šlajpah: »Veste, koliko časa sem že na svetu? Toliko, da sem praktično že doživel evolucijo oken!«

Pri biologiji teče pogovor o homologiji. Nekdo: »Pa saj kača sploh nima repa.« Josh: »Kača je rep!«

-106LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

DNEVI KOMUNIKACIJE

VERŽEJ

risba: Živa Horvat

-107POROČILO

1. A

Gimnazijske

jaslice

1. B

2. A

2. B 2. C

-108LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

3. A

3. B

4. A 4. B

4. C

-109POROČILO

DNEVI KOMUNIKACIJE

NAZARJE

risba: Julija Žgur

-110LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

PR‘JAVE Prof. Novak: »Die Praline pomeni bomboniera oziroma samo en … no, saj ednina je tu neuporabna. Mislim, kdo se pa ustavi pri enem kosu?« Prof. Novak Lavriša: »Če hočete pri matematiki uspeti, uporabljajte samo tista pravila, ki res obstajajo.«

Prof. Lajevec: »Supin glagola cano je enak supinu glagola canto – kaj se je torej zgodilo?« Manca: »Konvergentni razvoj!«

Prof. Emeršič (sprašuje Vesno): »Zakaj štejemo glasbo med matematične predmete?« Vesna začne odgovarjati na vprašanje. Prof. Emeršič (potiho Vojku): »Daj, boš ti preveril, ker jaz ne vem ...«

Prof. P. Šlajpah (na tablo nariše popolno krožnico in pripomni): »Danes sem pa prav ponosen na svojo krožnico.«

Prof. Svetina ima težave z računalnikom in projektorjem, zato prosi Bena za pomoč. Prof. Svetina: »Beno, kaj pa je bilo narobe?« Beno: »Samo prižgati je bilo treba ...«

-111POROČILO

-112LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Dan odprtih vrat

-113POROČILO

PR‘JAVE Prof. Novak Lavriša: »Ne morete kar celega izraza pomnožiti z eno številko, da se vam lepo razreši. Če imate na banki 200 €, banka ne bo vsega skupaj pomnožila z , da pride lepša številka. S 5 pa sploh ne bodo množili, s tem bi se mogoče še kdo strinjal.«

Prof. Novak: »Beno, übersetze! Kaj si si želel postati kot otrok?« Beno: »Prinzessin!«

Prof. G. Vodenik: »Ali veste, da obstaja 10 zlatih zapovedi v športu? Verjamem, da ne, ker se jih ne držite.«

Prof. Emeršič v Veržeju razlaga: »Mladi naj bi oblikovali svojo osebnost od 14. do 17. stoletja.« Prof. Svetina: »A ste že kdaj lovili snežinke?« Razred: »Jaaa …« Prof. Svetina: »In kakšne so bile?« Razred: »Lepe?« Prof. Svetina: »Šestkotne!«

Prof. Lajevec: »Človeku ne morete reči, da je antiquus (tj. starodaven), ker se mu s tem posmehujete. To je tako, kot da bi mu rekli, da je fosil!«

-114LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

DNEVI KOMUNIKACIJE

VERŽEJ

risba: Ingrid Marija Kozamernik

-115POROČILO

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Dom Janeza Boska

-116LETNO

DOM JANEZA BOSKA

-117POROÄŒILO

Hvala! Šolsko leto 2019/20 je gotovo eno tistih, ki mi bodo ostala za zmeraj v spominu, ker se je zgodilo veliko pomembnih stvari tako v svetu kot tudi v našem dijaškem domu in nenazadnje tudi zame osebno. Korona je prišla nenadoma. Čeprav smo spremljali novice iz Kitajske, se nam je zdelo, da je to nekje daleč in da smo mi na varnem. Vendar je prišel marec in z njim zaprtje dijaškega doma. Hodniki in sobe so samevali in potrebovali smo kakšen teden, da smo se organizirali in naredili načrt. Skoraj vsi dijaški domovi po Sloveniji so se odločili, da gredo vzgojitelji na čakanje, ker pač kot vzgojitelj menda nimaš kaj za početi, če ob tebi ni dijakov. Mi pa smo vztrajali, da ni potrebno reševati samo

ocen dijakov, ampak je pomembno na mladostnike pogledati celostno. Mladim smo ponudili pomoč pri razreševanju njihovih stisk, pri organizaciji časa, pri učenju, pri virtualnem druženju s prijatelji, pri poglabljanju njihove duhovnosti, pri ustvarjalnosti … Hkrati pa smo si vzeli čas tudi za naše študijsko poglabljanje. Dela je bilo več kot dovolj. Res sem zelo ponosen na ekipo vzgojiteljev, s katero smo naredili čudovite stvari. Letos se je že več dijaških domov po Sloveniji pogumno odločilo vsaj deloma slediti našemu modelu. Ker smo se vedno trudili, da bi bil naš dijaški dom primerno okolje za vsestransko rast mladostnikov, nam je zadnje čase zmanjkovalo prostora, da bi lahko sprejeli vse mlade, ki so želeli z nami prehoditi del svoje poti odraščanja. Zasilne rešitve

-118LETNO

DOM JANEZA BOSKA

niso zadoščale, zato smo se slovenski salezijanci pogumno odločili, da vse svoje sile in premoženje vložimo v gradnjo nove stavbe dijaškega doma, ki bo omogočala primernejše pogoje za bivanje naših mladih. Velik izziv, ki je dodobra zaznamoval to šolsko leto in seveda še zdaleč ni končan. Hvala vsem, ki skupaj z nami verjamete, da je vzgoja mladih danes ena od ključnih prioritet za boljšo prihodnost sveta. Vabimo vas, da nas še naprej vsestransko podpirate. Danes mladim ni preprosto odraščati. Odgovor na vprašanje, kaj je prav in kaj ne, je postal zamegljen. Vedno več je zunanjih vplivov, ki mlade vabijo k »instant« rešitvam, ki pa so zanje lahko na dolgi rok pogubne. Ko smo opazili, da se tudi pri nas pojavljajo odvisnosti od raznih substanc, smo se konkretno, odprto in temeljito lotili reševanja te težave. Zdaj razumem, zakaj v mnogih vzgojno -izobraževalnih ustanovah raje pogledajo stran. Potrebnega je bilo veliko poguma, vztrajnosti in prepričanja, da delamo pravo stvar, da smo lahko prenesli vse pritiske. Ogromno mi je pomenilo, da smo kot ustanova stopili skupaj ter da ste nas večinsko podprli tudi starši in mladi. Verjamem, da je bilo to dogajanje velik blagoslov za prihodnost naše ustanove in tudi za marsikaterega od mladih. Hvala vsem vam, mladi, ki si upate svoje življenje živeti »na polno«. In ob vsem tem dogajanju se je pripravljala sprememba tudi zame osebno. Inšpektor mi je na začetku januarja omenil, da ima v načrtu, da se z naslednjim šolskim letom preselim na Rakovnik in tam postavim trdne temelje za rakovniški del našega dijaškega doma. Človeško gledano mi ni bilo preprosto zapustiti kraj, ljudi in delo, ki so mi prirasli k srcu. To njegovo odločitev sem sprejel v veri, saj sem kot redovnik salezijanec obljubil, da bom na razpolago mladim, kamorkoli me bo Bog poslal. V vzgojnem delu v Želimljem sem preživel 20 let, od tega 17 let kot ravnatelj

Doma Janeza Boska. V pomladanskih mesecih sem počasi urejal misli, spomine in občutke. Ko sem gledal na svojo prehojeno pot, se je v meni krepil predvsem občutek hvaležnosti. Res sem neizmerno hvaležen Bogu, da sem imel privilegij 20 let svojega življenja preživeti potopljen v svet mladih. Veliko število mladih se je v teh letih zvrstilo v naši ustanovi, in čeprav jih je bilo toliko, jih večinoma še vedno poznam po imenu, o mnogih pa bi znal povedati še marsikaj več kot le njihovo ime. Hvala vam, dragi mladi, da smo lahko skupaj pisali nepozabne zgodbe. Leta v Želimljem so me zelo oblikovala, hkrati pa sem vesel, da sem tudi sam uspel pustiti lep pečat. Ponosen sem na to, da nam je v teh letih uspelo ustvariti prepoznavno vzgojno okolje, ki so ga mladi sprejemali in odrasli spoštovali. Vsega tega ne bi bilo brez mojih predanih sodelavcev vzgojiteljev. Izjemno ponosen sem na to čudovito ekipo, ki pa se je večkrat obnavljala in spreminjala. Izbiral sem mlade in zagnane ljudi, predvsem pa tiste, pri katerih sem začutil, da imajo veliko srce za mlade. V veliki večini se pri izbiri nisem zmotil, saj so jih mladi vzeli za svoje in skupaj z njimi rastli. Hvala vam, dragi vzgojitelji, v mojem srcu boste vedno imeli posebno mesto. Hvala vam, dragi bratje salezijanci. Brez salezijanske skupnosti, ki je nosilka don Boskove karizme ljubezni do mladih, to delo v Želimljem ne bi bilo mogoče niti ne bi imelo pravega smisla. Hvala vam, dragi vsi ostali sodelavci, profesorji, tehnično in kuhinjsko osebje. Med vami sem našel res veliko število ljudi, ki svojega dela niste opravljali zgolj kot službo, ampak ste ga živeli kot poslanstvo za mlade. Hvala vam, da ste se trudili gledati na našo ustanovo kot celoto. Hvala vam, dragi starši, ki ste nam zaupali svoje odraščajoče otroke. Brez vašega sodelovanja bi bil marsikateri trud zaman. Hvala! Na koncu na vas vse kličem božjega blagoslova. Verjamem, da se bodo v tej ustanovi še dolgo pisale čudovite zgodbe, ki bodo spreminjale srca mladih in s tem tudi pomagale, da bo svet lepši in pravičnejši.

Peter Končan, ravnatelj DJB

-119POROČILO

KRONIKA 2019/2020 September:

1. sprejem prvo šolcev 2. spoznavni ve čer prvošolcev 4. piknik 5. začetek jese nskega turnirja 12. ustvarjaln e delavnice 19. domski pl es 20. roditeljski sestanek (1. letn ik) 23. jesenski tu rnir 25. okrogla m iza 26. duhovni ve čer (8. VS)

Oktober:

7. jesenski turnir

8. Heresov nogome tni turnir; odprtje kluba 9. jesenski turnir 10. začetek plesnih vaj v paru 15., 16. jesenski turnir 21. jesenski turnir 22. zaključek jesen skega turnirja 23. klubski večer 24. duhovni veče r (6. VS) 25. strokovno sre čanje vzgojiteljev katoliških dijaških domov v Vi pavi

November:

11. Jožef Mezeg na obisku 19. klubski ve čer 21. jesenski od mor v klubu 22. roditeljski sestanek 25. , 26. advent ne delavnice 28. duhovni ve čer (1. VS), Veče r

za dušo

-120LETNO

DOM JANEZA BOSKA

December:

5. miklavževanje 20. božičnica za zaposlene 23. domska božičnica

Januar:

ved 6. DBT – napo 7. gala ples ca eljska konferen 10. , 11. vzgojit limljem 15. Dan D v Že sestanek 16. roditeljski čer 17. klubski ve vrat 18. dan odprtih pare 23. skupina za iza 29. okrogla m ), Večer za dušo vni večer (4. VS ho du . 30

Marec:

Februar:

11. ustvarjalne delavnice 25. pustni ples 26. duhovni večer (3. VS)

27. DBT – predstavitve vzgojnih skupin

-121POROČILO

r 4. klubski veče a na daljavo uk po 16. začetek

Vzgojitelji v šolskem letu 2019/20 ⊃ Klara: črni čaj z mlekom – ker v dom vsak dan prinesem domačnost s kančkom drugačnega.

Vzgojitelji so pobrskali po domišljiji in si zamislili, kateri napitek bi jih lahko predstav­ ljal in zakaj. Poglejte si njihova dognanja! ⊃⊃ Monika: pomarančni sok – ker v dom vsak dan prinašam svežino in energijo.

⊃ Petra: gosti sok s smetano – ker se vsak dan trudim v dom prinašati občutke zadovoljstva biti tu in zdaj. ⊃ Tina M.: Almdudler – ker v dom vsak dan prinašam avtentičnost.

⊃⊃ Nežka: kokakola – ker v dom vsak dan prinašam mehurčke sreče in radosti.

⊃ Mojca: kakav – ker v dom ob sredah in četrtkih prinašam toplo odprto dlan in srce.

⊃⊃ Jana: limonada z ingverjem in cimetom – ker v dom vsak dan prinašam zdravilne recepte za dušo in telo.

⊃ Rok: milkshake – ker na zunaj izgledam še precej mlečen, a imam v resnici že veliko izkušenj, tako kot ima milkshake dodelan okus.

⊃⊃ Meta: kapučino – ker v dom dvakrat na teden prinašam sladkost in dodatno energijo. ⊃⊃ Sašo: sok Pingo – ker v dom vsak dan prinašam otroško razigranost in veselje.

⊃ Bernardka: zeleni ledeni čaj z mangom – ker v dom prinašam sonce in barve. ⊃ ravnatelj Peter: koktajl – ker vse napitke, ki jih prinašajo vzgojitelji in dijaki, zmešam v čudovit, okusen in enkraten napitek, ki se imenuje DOM Janeza Boska!

⊃⊃ Gašper: mleko – ker prinašam kakav, ki daje mleku okus in barvo. ⊃⊃ Tina B.: metin čaj z limono in medom – ker se počutim 3 v 1, ne da bi bila noseča.

-122LETNO

DOM JANEZA BOSKA

-123POROÄŒILO

-124LETNO

DOM JANEZA BOSKA

1. vzgojna skupina Jernej Antloga Elijas Bohnec Mernik Matej Breskvar Gregor Bučar David Demšar Matevž Demšar Jakob Erhartič Filip Ferlan Erik Robert Gačnik Mark Gazvoda

David Gosar Colner Vojko Hysz Lovro Jereb Gregor Kavčič Tobija Kikelj David Kranjc Gašper Mali Žiga Menegatti Andrej Merše Joshua William Moolman

vzgojitelj Rok

Jan Oblak Miha Osredkar Jakob Pintar Gašper Posedi Andraž Snedec Matic Snoj Dominik Ušeničnik Luka Vončina

Rojko

Povezanost V prvi vzgojni skupini nam je všeč: Kreativnost

Jabolka

Opica Dereck Pritličje

-125POROČILO

Domačnost

Koprivnik V začetku marca smo se odpravili na Koprivnik nad Bohinjem, kamor kot vzgojna skupina tradicionalno zahajamo že 6. leto zapored. Tudi letos nas je tam čakal izjemno lep in snežen konec tedna. Dodaten pečat mu je dal tudi program, ki je bil tokrat nekoliko postno obarvan. V nedeljo so se nam pridružili tudi starši in skupaj smo ob oltarju zaključili naše druženje.

DBT Letos smo predstavitev vzgojne skupine pripravili precej domiselno in ustvarjalno. Predstavljali smo jabolka in različne scenarije, ki se lahko jabolkom zgodijo. Predstavitev nas je povezala in nekako dobro zaobjela dogajanje v naši vzgojni skupini skozi celo leto.

Jesenski turnir Kljub temu da smo bili letos v povprečju zagotovo najmlajša fantovska vzgojna skupina, smo se več kot odlično kosali s starejšimi in močnejšimi Goljati v moštvenih športih, kakršni so odbojka, nogomet in košarka. A na koncu je zmagal David … torej mi, 1. vzgojna skupina.

-126LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Družabne igre Velik del fantov v naši vzgojni skupini privlačijo intelektualni športi, kot sta šah in sestavljanje Rubikove kocke. Seveda pa smo navdušeni tudi nad družabnimi igrami. Tako je moč skoraj vsako noč zasačiti kakšno sobo, ki še krepko po uvedbi »policijske ure« veselo tarokira.

Maček Naši vzgojni skupini se je v drugem delu šolskega leta pridružil maček, ki so mu dijaki nadeli precej nenavadno ime, zato tukaj tega ne bomo omenjali. Tisti, ki ga ne smemo imenovati, je tako z nami vztrajal do uvedbe »karantene«, od takrat naprej pa nam njegova usoda ni znana. Edino v sobah je ostala kakšna mačja pašteta, ki so mu jo kupili skrbni fantje.

Povezanost V letošnjem letu se nam je uspelo precej povezati in spoznati. Skupino sestavljajo dijaki prvih in drugih letnikov, zato je bila krepitev te lastnosti naša osnova rdeča nit. Povezanost se kaže na več ravneh, nekatere smo izpostavili že v komentarjih zgoraj. Izpostaviti velja še eno – inštrukcije za šolo!

-127POROČILO

-128LETNO

DOM JANEZA BOSKA

2. vzgojna skupina Tine Mlinar Lenart Močenik Gabrijel Okorn Filip Orešnik Lenart Polc Lenart Ponikvar Jan Remic Jan Reven (izpis: 8. 11. 2019) Peter Ribič David Trontelj

Val Bergel Pogačnik Karel Cerovšek Jan Gračner Luka Gumilar Matej Hodnik Nik Jereb Borut Jordan Lenart Kafol Lovro Kokalj (izpis: 12. 11. 2019) Timotej Mavrek Tit Merhar

vzgojitelj

Sašo Klun

Smo najbolj »normalna« vzgojna skupina. V drugi vzgojni skupini nam je všeč:

Smo skupina, kjer je sprejet vsak, ki se rad smeje in zabava.

Malo nas je in imamo svoje trende.

Znamo lepo in unikatno zapeti slavljencu za rojstni dan.

Imamo najbolj smešne in izvirne predstavitve za DBT.

-129POROČILO

Ne povezujejo nas zmage na turnirjih, kvizih ali nastopih, ampak vsi skupni trenutki, ki so nas povezali v dobre prijatelje, kar je največ, kar lahko posameznik od skupnosti odnese.

Ta veseli dan ali Sašo se ženi! <3 Novo šolsko leto se je za dijake začelo umirjeno, zame, vzgojitelja, pa malo manj. Zame je bil september v znamenju poroke, na katero so bili vabljeni tudi dijaki. Ti so pomagali tudi pri pripravi. Prišli so na poročno mašo in nama z ženo pripravili presenečenje. Ubrano so zapeli pesem, ki so jo napisali sami. Zapeli so tako glasno, da so pritegnili pozornost vseh povabljenih, nama pa so s petjem segli do srca. To pa še ni bilo vse. Nekaj čez polnoč so »vdrli« v gostilno, kjer je bila poročna zabava. Pripravili so kratek govor in nama podarili dvometrsko leseno kuhalnico ter puloverja z domiselnima napisoma. To pa bo spomin za vekomaj!

Masterchefi na spoznavnem pikniku Na začetku šolskega leta je bil tudi spoznavni piknik, na katerem je bila druga vzgojna skupina zadolžena za peko čevapčičev, hrenovk, bučk ... Fantje so se izkazali kot pravi »masterchefi« in seveda, kot se za kuharje spodobi, že sproti pokušali hrano, ali je dobra in dovolj pečena. Na trenutke nas je bilo kar malo strah, ali bo za ostale sploh kaj ostalo. Na srečo je bilo na koncu za vse dovolj, hrana pa je bila odlična.

Odmori V času lepih jesenskih dni je bilo med odmori veliko druženja na svežem zraku pod sončnimi žarki. Nekateri so šli na sprehod, včasih tudi v družbi nežnejšega spola. Nekateri so bili športno aktivni – igrali nogomet, roverčka ali ragbi, tekli, igrali hokej, šli v fitnes ... Spet drugi pa so odmore preživljali bolj ležerno na klopci in preprosto uživali v dobrih debatah.

Jesenski turnir Ne moremo mimo zloglasnega jesenskega turnirja, kjer smo kot vzgojna skupina zmagali pri nogometu. To je bila naša ena in edina, a toliko slajša zmaga na tem turnirju. Na koncu smo zasedli skupno 2. mesto, kar se za drugo vzgojno skupino spodobi in je pravično.

-130LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Miklavževanje V decembru smo poleg domskega miklavževanja imeli tudi obisk Miklavža v vzgojni skupini. Izdelovali smo tudi božično-novoletne voščilnice in s tem dokazali, da smo lahko tudi fantje ustvarjalni. Svojo ustvarjalnost smo pokazali tudi pri ustvarjanju s skodelicami. Na slednje smo narisali različne motive in napisali misli. Tako lahko skupaj »čajčkamo« s svojimi novimi, unikatnimi skodelicami.

Namesto paintballa kar streljanje z »nerf« pištolami Kmalu smo imeli ustvarjanja dovolj in smo se lotili nečesa resnejšega, bolj fantovskega. Ker nam letos ni uspelo iti na paintball, smo ga uprizorili kar po vzgojni skupini. Vsak je vzel eno »nerf« pištolo in že se je začel boj, ki smo ga na srečo preživeli vsi.

Vikend vzgojne skupine

Druženje v času karantene :) Marca so spremembe v svetu povozile naše načrtovanje drugih aktivnosti, ki smo jih še želeli izpeljati v okviru vzgojne skupine. Napočile so izredne razmere, ko smo morali spakirati kovčke in oditi domov zaradi pandemije koronavirusa COVID-19. A kljub izrednim razmeram smo v času karantene vzdrževali stike. Z rednimi srečanji, praznovanji rojstnih dni na socialnih omrežjih ter z raznimi spodbudami in izzivi smo še naprej gojili medsebojne odnose.

Vikend vzgojne skupine smo preživeli na Kureščku. Prvi dan je minil v znamenju nočnega nogometa, ki smo ga igrali z naglavnimi svetilkami. Sledil je ogled filma z naslovom »6 Below: Miracle on the mountain«, ki nas je popeljal v temo moškosti in nas spomnil na težke trenutke, ki smo jih že doživeli. Naslednji dan je bil obarvan z gosti. Medse smo povabili moško skupino Katakombe, ki nam je razložila delovanje moške skupine in nas izzvala z vprašanji o pričakovanjih in ciljih, ki si jih zastavljamo kratko- in dolgoročno. Za konec smo spregovorili tudi o spolnosti. Vikend vzgojne skupine smo zaključili z mašo na prostem, h kateri so bili povabljeni tudi starši. Po maši je sledilo druženje.

-131POROČILO

-132LETNO

DOM JANEZA BOSKA

3. vzgojna skupina Irenej Beden Matjaž Bregar Andrej Čop David Črtalič (izpis: 28. 1. 2020) Luka Drenik Bor Gazvoda Staš Hysz Andrej Jelenc Martin Ješe Sulcer David Kastelic

Gabriel Klančar Danijel Kokalj Beno Krnc (izpis: 28. 1. 2020) Matej Matos Nejc Markač (izpis: 28. 1. 2020) Domen Novak Luka Polc Jernej Simončič Aljaž Smolič

Matej Strehar (izpis: 28. 1. 2020) Florjan Šinkovec Nejc Tomšič Sebastijan Trojer (izpis: 20. 9. 2019) Urh Ušeničnik Matic Žibrik Žiga Žličar (izpis: 28. 1. 2020) Martin Žust

vzgojitelj Gašper

Otrin

Tretja vzgojna skupina. Ali sploh obstaja kaj boljšega? V skupini se zabavamo, podpiramo, spodbujamo, pogosto tudi skupaj spijemo čaj ali kavo in se med tem pogovarjamo. Cenim vse trenutke, ki se zgodijo s katerim od članov naše skupine, najbolj pa cenim to, da lahko samo stopiš do Gašperja, lahko pa tudi do kakšnega maturanta, in ga prosiš za pomoč ali nasvet.

V tretji vzgojni skupini nam je všeč:

Aljaž Smolič, drugošolec Vesel sem, da mi je Smeh! Skupne »lum»Končanov klobuk« za drugi parije«! Večerno pitje čaja dom določil tretjo vzgojno skupino. Loyd – good night's sleep v Večina v njej je iz iste generacije kot vzgojiteljevi pisarni. Pogovori in jaz, zato imamo podobna hrepenenja, močna doživetja, ki ti plemenitežave, sposobnosti ... Mislim, da me mnenje tijo vero in vgravirajo številne mojih vrstnikov zaradi medsebojnega razuvrednote. mevanja ključno oblikuje in mi pomaga rasti David Kastelic, maturant V 3. VS mi je všeč, da smo v vse boljšo osebo. Cenim tudi, da nas res imeli letos večinoma med velika večina dela za to, da bi se dobro sabo maturante, ki so nam lahko razumeli in bili močni kot skupnost in zgled v moškosti in še v čem. Cenim, posamezniki znotraj nje. da se lahko kdaj z vzgojiteljem zbeMartin Žust, maturant remo ob čaju in se kaj pogovarjamo. Všeč so mi večeri, ko ima naša skupina rezervirano telovadnico, še posebej, če se nas tega udeleži čim več.

-133POROČILO

Luka Drenik, prvošolec

Pisal se je september in maturantje so šli v Španijo. »Zakaj pa ne bi šli na sv. Marjeto,« smo se vprašali tisti, ki smo ostali doma. Fazani seveda niso imeli pojma o ekscelentni tradiciji tretje vzgojne skupine in o vsakoletnem pohodu na Golo k svetnici. In smo šli!

»Kaj dijaki počnemo med prostim časom?« Marsikaj pametnega, včasih celo kaj nespametnega. Pridejo dnevi, ko bi človek najraje vzel puško in ... streljal v prazno. In se je zgodilo. Namesto praznega je bila tarča in jesenski popoldnevi so bili krajši.

Le kdo ne pozna čudeža, ki ga je don Bosko naredil s kostanji, da jih ni zmanjkalo. V spomin na to vsako leto pečemo kostanje. Letos so bili še posebej dobri, saj smo jih dobili iz Kartuzije Pleterje. Da so kostanji tako veliki, gre gotovo zasluga patrom, ki molijo na samostanskem vrtu.

Maturantsko leto se bo kmalu prevesilo v drugo polovico, kar pomeni zadnjih nekaj mesecev skupnega bivanja pod isto streho. Ali pa tudi ne. Nihče se v tistem trenutku ni zavedal, da se bliža epidemija, in vse je bilo kakor v najlepših sanjah.

-134LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Higiena je ena od pomembnejših stvari. Ko si majhen, te k umivanju zob sili mama. V osnovni šoli ti zobke pregleduje zobozdravnica in ti grozi z gnilobo. Ko si enkrat v srednji šoli, lahko postane umivanje zob prava večerna zabava.

Cankar na maturi ... Ali si maturant sploh lahko zamisli kaj lepšega? Tako so zagreti maturanti dan in noč hodili z roko v roki z Ivanom in pili z njim njegovo kavo. Vse to za lastni in za narodov blagor. Zvončki in trobentice ... Obdajata nas res čudovita okolica in bogastvo narave. Včasih lahko človek celo sreča medveda in takrat si preprosto želi užiti še zadnje vzdihljaje življenja. S trobentico postane vse bolj enostavno. Zapiskaš in medveda ni več!

-135POROČILO

-136LETNO

DOM JANEZA BOSKA

4. vzgojna skupina Maja Bobik Maja Bogataj Meta Drobnič Sara Grimani Katarina Jereb Urška Juršak Anamarija Kelenc Marija Ana Klančar Ana Klobučar Jerica Kocjančič Jera Kržišnik

Lana Lunder Meta Malavašič Neli Markelj Neja Martinčič Nika Martinčič Klaudija Mencin Vida Mlinar Ema Nagode Karla Pintar Maja Potočan Lara Pungartnik

Monika Rudolf Ana Sagadin Sara Sobočan Nina Šoštar Pribožič Ana Valič Maša Verbič Manca Vertačnik Petra Vinčec Petra Vrbinc

vzgojiteljici

Meta Praček, Bernardka Rupnik

V četrti vzgojni skupini nam je všeč:

⊃⊃ ker se vedno nekdo javi za odnašanje bioloških odpadkov,

⊃⊃ da imamo naše posebne praznike,

⊃⊃ naš vikend vzgojne skupine,

⊃⊃ glasno, preglasno in večglasno večerno prepevanje starih in novih pesmi,

-137POROČILO

⊃⊃ vonj po kokicah skoraj vsak dan malo po 17. uri,

⊃⊃ ker smo na kupu same noro zanimive duše.

Pisane hlače, neparni štumfi, vonj vroče čokolade in zvok kitare ter smeha. To je četrta – dom 3 tretješolk, 13 drugošolk in 15 prvošolk. Na prvi pogled popolnoma odštekana in vse prej kot običajna skupina. Tukaj vladajo kreativnost, spontanost in predvsem srčnost. Na koncu (zaenkrat še belega) hodnika vsakogar, ki zaide v četrto vzgojno skupino, pozdravi Tomaž. Tu se naše poti križajo in naša življenja vsaj za kanček spremenijo. Najdeš prostor, kjer si upaš več in delaš čisto svoje korake. Z nogami na tleh, s srcem pa v četrti.

Kraljiščina »Četrtljanke« praznik Svetih treh kraljev praznujemo na prav poseben način. Tema letošnje svečanosti so bili risani junaki. Med nami ni manjkalo junakov, kot so Kekec, Asteriks in Obeliks, Minioni in Nindža želve. Seveda pa nismo ostali brez duhovitih šal, glasnega krohota in nepozabnih spominov na letošnjo kraljiščino.

4. 4. ob 4.44, drugače

Duhovni večer

Letos se nismo zbrale v skupnem prostoru, ampak preko zooma, kar pa še vseeno ni spremenilo dejstva, da je občasno katera od nas glasno zazehala ter komaj gledala v bleščeč telefon iz svoje postelje, kuhinje, dnevne sobe ali pa kar od zunaj (priznajmo, ura je res zgodnja). Proslavile smo s svojo zvezdnato pijačo ob opazovanju zvezd in zaspanem pogovoru. Ni bilo ravno tako, kot bi izgledalo ob polni prisotnosti vseh v živo, ampak je bilo kljub vsemu pristno. Po uradnem delu so se nekatere poslovile in odspale še par kitic, nekaj pa nas je vztrajalo do konca, dokler nismo skupaj ugledale sončnega vzhoda.

Na našem duhovnem večeru smo se imele priložnost poglobiti v življenje don Boska – zavetnika mladih. Navdušila nas je predvsem Boskova misel, da od mladih ne zahteva nič drugega kot to, da so dobri in vedno veseli.

-138LETNO

DOM JANEZA BOSKA

NAŠ vikend Ki smo ga »za glih« ujele. Marčevski, tisti pred korono, če se kdo še spomni. V petek smo se usedle na neznan poln avtobus in zaspale za dve uri, dokler nas ni zbudila Anamarija z novico, da smo prispele v Prekmurje. Tam smo ob dobri hrani brezskrbno preživele naš zadnji letošnji skupni konec tedna. Dogajanje je bilo sproščeno, zamotile smo se s kakšno tekmo frizbija ali nogometa, z dobrim pogovorom, ležanjem, pitjem kave, tudi z učenjem, igrami, s sprehodom ali dobrim filmom. Razmišljale smo o svoji prihodnosti in se spomnile svojega otroštva. Spale smo, kjer se je dalo in dokler se je dalo. V soboto smo se bile primorane izgubiti, raziskovati in najti v prelepi pokrajini. Izmišljevale smo si pesmi, štopale neznancem, osrečevale ljudi, ustvarjale slike, pokazale pripadnost in s tem dosegle še boljšo povezanost in hvaležnost druga za drugo. Vikend smo zaključile s prepevanjem pri nedeljski maši, z okusnim kosilom in druženjem. Nato smo se vsaka na svoj način odpravile nazaj v Želimlje.

DBT Še nekaj besed o turnirju, ki nas je še posebno povezal. Odločile smo se pripraviti francosko obarvan mjuzikel, ki je od nas zahteval kar nekaj časa in truda, ki pa sta bila na koncu tudi poplačana. Hkrati pa smo se ob vseh vajah in pripravah (ki letos niso potekale zadnji trenutek!) bolje spoznale, začutile tim in neskončno uživale.

-139POROČILO

-140LETNO

DOM JANEZA BOSKA

5. vzgojna skupina Barbara Absec Neja Benedičič Beti Dovžan Doroteja Fajdiga Nika Fišter Špela Gorenc Tara Jakopič Stojc Marija Jezeršek Maša Karničar Klarisa Kepic

Tina Šebenik Manca Škarja Katja Urankar Petra Vinčič Uršula Vončina Julija Žgur

Katarina Klobučar Barbara Kocmur Zala Končan Neža Levec Maša Marolt Metka Nemanič Nina Pegam Katarina Pivk Veronika Ponikvar Eva Ravbar

Vzgojiteljica Jana

V peti vzgojni skupini nam je všeč:

Jemec

Krog hvaležnosti.

Ker smo močne na različnih področjih, se med seboj lahko podpiramo.

Peta je kot mozaik – sestavljena iz različnih koščkov (res smo si precej različne), ki pa skupaj tvorijo čudovito celoto.

Naš cilj je pot. Ni nam pomembno, da povsod zmagamo, pomembno je, da se pri pripravi zabavamo in kaj novega naučimo.

-141POROČILO

Naravne danosti (bližina jedilnice, printboxa in kavomata, najboljši razgled na atrij in moške vzgojne skupine, velike sobe …).

Pridi z mano! Pete vzgojne skupine ne moreš preprosto opisati z nekaj besedami. Ni nas moč posplošiti in vseh strniti v eno celoto. A kljub temu kot celota odlično delujemo. Ker imamo različne interese in talente, kot celota uspešno zastopamo različna področja, hkrati pa delamo vse za eno in ena za vse.

Peta vzgojna skupina je prav posebna skupina. Sestavlja jo 8 dijakinj prvega letnika, 17 dijakinj tretjega letnika, ena maturantka in vzgojiteljica Jana. Letošnje leto smo se odločile, da se bomo osredotočile na obujanje spominov na pretekle dogodivščine in ustvarjanje novih. S tem motom je bil zaznamovan tudi sprejem prvošolk, po katerem je vsaka prvošolka dobila svoji »botri« za pomoč pri prvih (in seveda tudi vseh nadaljnjih) korakih na novi poti.

Že na stopnišču in v predprostoru obiskovalce pozdravijo lončki z rožami, ki jih marljivo zalivamo in skrbimo zanje ter se ob tem učimo odgovornosti in doslednosti. Seveda pa v naši skupini ne vladata (le) »Ordnung und Disziplin« (čeprav bi Jana želela, da bi bilo tako pogosteje). Občasno se je treba tudi sprostiti in se predati packanju. Tako je bilo tudi, ko nam je Jana s potovanja po Izraelu prinesla blatne maske iz Mrtvega morja.

Včasih se moraš za odmor od dolgočasnega učenja sprostiti na drugačen način – se predati glasbi in plesu. S tem namenom sta nam Tara in Neža v obdobju »veselih decembrskih testov« pripravili lastni klubski večer, na katerem ni manjkalo dobre glasbe, plesa, smeha in seveda tudi prigrizkov.

-142LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Pri nas lahko dobiš praktično vse, kar potrebuješ – kitke, masažo, inštrukcije iz kateregakoli predmeta, torto, lekcije opernega petja, plesno koreografijo, šolo dramske igre, dober make-up, band za veselico ali pa le dober pogovor. To je ena najboljših stvari skupnosti – vanjo prispevaš po svojih najboljših močeh, v zameno pa dobiš več, kot si sploh lahko predstavljaš. Seveda pa je mnogo lažje priti čez mučni december, če veš, da te na koncu čakajo zaslužene počitnice, še prej pa božičnica v vzgojni skupini. Letos sta nas obiskali vesoljki in nam predstavili kulturo svojega rodnega planeta, nas pa spodbudili k odkrivanju naše lastne.

Številni izpeljani projekti nam tako dobro uspejo prav zaradi zavedanja, da se uspeh skriva v tem, da v snovanju, pripravah in izvedbi uživamo, pridobivamo nova znanja in se povežemo, dober rezultat na koncu pa je le odraz uspešne poti. To se pokaže tudi pri zelo praktičnih stvareh, kot je organizacija in izvedba hitrega pobega v Ljubljano s prvošolkami ali pa naročanje pic, ki si jih sestrsko razdelimo.

Tradicija kroga hvaležnosti, kjer druga z drugo delimo, za kaj smo v preteklem dnevu hvaležne, izvira iz davne preteklosti, poudarjanje lepih spominov pa pozitivno vpliva na naše dojemanje sveta. Pri nas poznamo še eno tradicijo. Na vseh pomembnih dogodkih (ali pa kar tako) seveda ne sme manjkati kakav – naša zaščitna pijača, ki te spravi v boljšo voljo, ko si popolnoma na tleh, več kot odlična pa je tudi za praznovanja, ki jih v naši vzgojni skupini ne manjka.

Čeprav tega ne razglašamo venomer in vsakomur (ker je to že samo po sebi umevno), se zavedamo, da je peta vzgojna skupina po eni strani posebna zaradi svojih naravnih danosti (bližina jedilnice, printboxa in kavomata, najboljši razgled na atrij in moške vzgojne skupine, velike sobe …), a zares posebno jo naredimo me. Vsaka posameznica namreč s seboj prinese edinstvene ideje, potenciale in talente, ki jih v vzgojni skupini lahko razvije in v polnosti zažari.

-143POROČILO

-144LETNO

DOM JANEZA BOSKA

6. vzgojna skupina Meta Ažbe Klara Bartol Danijela Bec Marta Bevc Tjaša Brulc Teja Cukor Tea Dovič Neža Graj Maja Jurca Judita Kerin Zala Kojek

Alja Kos Pavlina Košir Ingrid Marija Kozamernik Dora Krišelj Janja Lenič Zoja Lovšin Tamara Lužar Ana Malovrh Katarina Maršič Ema Meglaj Sara Mihalič

Florentina Mihelič Katjuša Nuč Mia Oberstar Natalija Oblak Nastja Ovniček Neža Pavlinič Klara Potočnik Loti Špes Nika Tolar Katarina Vrbinc

vzgojiteljica Klara Pavlinič

to, da se samo sprehodiš po hodniku in že najdeš koga, ki bi s tabo kaj počel, V šesti vzgojni skupini nam je všeč:

to, da si včasih na skrivaj rečemo »šestrice« in da imamo včasih namesto sestanka »šestanek«,

to, da je šport naša strast in da so naši popoldnevi polni takih in drugačnih športnih podvigov,

to, da tako rade jemo in da naše mame tako dobro pečejo (#rojstnidnevi),

to, da se v naših glavah rojevajo povsem nemogoče ideje (in jih potem pogosto uresničimo!),

-145POROČILO

to, da iz vsake pesmi v trenutku naredimo večglasno harmonijo, ob kateri se poslušalcem naježi koža (od lepega, se razume!).

LetoĹĄnje leto je bilo za nas zelo maturantsko obarvano; ker je bilo od 32 dijakinj v skupini kar 26 maturantk, se je cel kup dogodkov vrtel okoli njih. Ubogih 6 tretjeĹĄolk je zato moralo pogosto poĹžrtvovalno potrpeti (bodo pa naslednje leto dobile veÄ? pozornosti!), maturantke pa so dodobra izkoristile svoje zadnje Ĺželimeljsko leto (kolikor jim ga ni ukradla karantena).

SploĹĄno znana tradicija ĹĄeste vzgojne skupine so s hrano bogato obloĹžena rojstnodnevna praznovanja. Na tem mestu sporoÄ?amo naĹĄim mamam, da globoko obÄ?udujemo njihove kulinariÄ?ne spretnosti. Je pa brez dvoma lep zakljuÄ?ek dneva, ko po veÄ?ernih molitvah skupaj zapojemo ÂťNaj na boljĹĄe ti gre!ÂŤ in se potem na Âťtri, ĹĄtiri, zdajÂŤ zapodimo v torte, piĹĄkote, pite â&#x20AC;Ś Takrat smehu in klepetu ni veÄ? konca!

S Ä?istoÄ?o imamo Âťon off relationshipÂŤ â&#x20AC;&#x201C; vÄ?asih smo z njo izredno poenotene, drugiÄ? pa nam niti ni povsem jasno, kaj ta pojem pomeni. Vse je odvisno od dneva, ĹĄolskih urnikov, pa verjetno tudi od postavitve zvezd in planetov â&#x20AC;Ś Toda vsake toliko pride na vrsto tudi kakĹĄen torek, ko najdemo motivacijo in naĹĄe skupne prostore oÄ?istimo tako, kot se spodobi! Takrat je vzgojiteljica Klara nadpovpreÄ?no sreÄ?na, me pa tudi (ker vemo, da nam zdaj nekaj Ä?asa ne bo teÄ?narila s pospravljanjem. Vsaj do naslednjega torka â&#x20AC;Ś đ&#x;&#x2DC;&#x160;).

LetoĹĄnja domska novost â&#x20AC;&#x201C; kavarnica v klubu â&#x20AC;&#x201C; je bila za naĹĄo vzgojno skupino zelo dobrodoĹĄla! Bile smo redne obiskovalke klubskih prostorov in med svoje najbolj priljubljene napitke ĹĄtejemo gosti sok s smetano in pa kapuÄ?ino z riĹževim mlekom. Pa ĹĄe kaj. (Ä&#x152;okolade in Ä?ipsa na tem mestu niti ne bomo preveÄ? omenjale.) Ob nazdravljanju s temi opojnimi pijaÄ?ami smo predebatirale marsikatero pomembno temo, vÄ?asih izvedele tudi kakĹĄen traÄ?, ĹĄe najpogosteje pa smo se na klubskih kavÄ?ih smejale ĹĄalam, ki smo jih obiÄ?ajno razumele samo me.

NaĹĄa ljuba tradicija je, da namesto medsebojnega boĹžiÄ?nega obdarovanja pripravimo darila za otroke iz socialno ogroĹženih druĹžin. Vsaka soba se odloÄ?i, kaj vse bo zloĹžila v darilno vreÄ?ko za svojega obdarovanca, na skupnem veÄ?ernem druĹženju pa si pokaĹžemo, s Ä?im bomo polepĹĄale praznike naĹĄim vrstnikom; vÄ?asih napiĹĄemo ĹĄe pisemca, vedno pa smo sreÄ?ne, da bomo tako obogatile prazniÄ?ne dni ĹĄe komu!

-146LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Eden najlepših večerov v dijaškem domu je absolutno božičnica. Toda šesta vzgojna skupina se ne pusti omejevati in zato si vsako leto pripravimo še svojo, zelo interno in zelo posebno božičnico! Letošnja je bila strašansko elegantna, začele smo kot prave dame z azijsko večerjo v čudovito okrašeni dvorani. Toda bolj kot se je večer razvijal, bolj so do izraza prišle tudi naše malce bolj nenavadne lastnosti. In tako smo bile do skupinskega fotografiranja že v svojem običajnem elementu, kar jasno pokažejo tudi fotografije. Omenile smo že, da je v naši krvi moč najti kar precej športnega duha (s čimer apeliramo tudi na bodoče rodove, ki bodo napolnili šesto vzgojno skupino!). Letos smo se včasih usedle tudi na kolo in tako raziskovale slovenske kotičke. Nekega lepega sončnega dne se nas je nekaj odpeljalo iz Ljubljane proti Škofji Loki (in kasneje spet nazaj domov, se razume), po poti pa smo veselo pozdravljale tiste šestovzgojnice, ki so po naključju živele blizu naše kolesarske trase.

Čeprav smo z letošnjim letom zaključile skupno štiriletno bivanje v takšni zasedbi, vemo, da nas bodo spomini, skupna doživetja, smeh in solze, objemi, nočni pogovori, iskreni nasmehi in prijateljstvo povezovali še dolgo … Hvaležne smo, da smo se imele, hkrati pa se veselimo novih spoznanj, ki nas čakajo v življenju. In vemo, da s takšnimi prijateljicami ob strani nobena preizkušnja ne bo pretežka! Letošnje leto se je končalo hecno. Ostale smo brez tradicionalnega slovesa iz doma, pa iz vzgojne skupine, pa brez sproščenega junija, pa brez vikenda vzgojne skupine … Hvala, korona! A po drugi strani smo se, ujete v karanteno, spomnile toliko novih načinov skupnega preživljanja časa. Virtualne kavice, večerna zoom druženja, skupna spletna molitev na veliki petek, virtualni sprehodi, pa tudi zoom telovadba, ki smo jo kar nekaj tednov zelo aktivno pripravljale! Kdo bi si mislil, da se lahko tako kvalitetno prepotiš tudi preko zooma?

-147POROČILO

-148LETNO

DOM JANEZA BOSKA

7. vzgojna skupina Hana Androić Sara Bevc (izpis: 30. 1. 2020) Barbara Bučar Kristina Čepon Ema Čop Natalija Debelak Marija Debeljak Katarina Derlink Neža Dulc (izpis: 30. 1. 2020) Kaya Gačnik

Neža Govekar Mirjam Gril (izpis: 31. 8. 2020) Nika Hren Špela Hribar Neža Jarc (izpis: 31. 8. 2020) Rebeka Kerin Manca Kolić Tinkara Kovač Eva Krebl Alenka Lahajner

Klara Levec Urša Mišmaš Rahela Muri Nuša Pekovec Sara Prijatelj Katja Primožič Maruša Rejc Ana Strah Klara Štukelj Nika Valič

Liza Vidic Ana Vidic Metka Vrbinc Neža Zupančič Neža Zvonar

vzgojiteljice

Tina Berčič, Mojca Potokar, Alja Bizjak

Imamo odlične gugalnice. V sedmi vzgojni skupini nam je všeč:

Je odprta in domača za vse. Tukaj si doma doma.

Odprtost deklet, da lahko v vsakem trenutku najdeš kakšno navdušenko za skupno kavo ali pa klepet, pa čeprav so to samo trije stavki, a spregovorjeni z nasmehom v očeh.

Vsak dan mi podari 36 nasmehov, norih idej in najboljše petje!

-149POROČILO

Ajmo sedma, dejmo sedma! Nasmeh, globoko dihanje in super skupinski duh. Ni dvoma o kakovosti naših športnic, pa tudi naše navijaške glasilke ne razočarajo … »Your defense is terrifying, SEDMA's on fire!« Da se ve, da so naše športnice res zagrete.

Na »dekci« Ni pomembno, ali so nedeljski, torkovi … Pomembno je, da so odmori, da imamo »piknik dekco« in da smo skupaj (povezane z melodijo Nipkejevih pesmi in sončnih žarkov)!

Pet minutk z Mojči Ni boljšega kot stopiti v skupni prostor in zagledati Mojči v kuhinji. Takoj posumiš, da se nekaj »cmari«, kuha in pripravlja za desetminutni odmor. In res – med odmorom te čaka sadje ali pa mogoče kakav, lahko tudi njena slavna kaša ali piškoti. Nikoli ji ne zmanjka idej, kako nas crkljati, in verjemite, da se z veseljem prepustimo njenemu razvajanju.

»Dovolj pridne za božičnico, premal' pridne za Božička« Tudi letos je za nami nepozabna božičnica vzgojne skupine. Tekale smo po domu, plesale na pesmi iz risank, pele otroške pesmi, se slikale na kavču, jedle biftek, si izmenjavale darila in popoln večer zaključile z ogledom filma. Objemi. Sreča. Obujanje spominov. Pisana popolnost.

-150LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Emin »stand up« Pogosto znajo biti Želimlje tudi malo naporne in zamorjene, ampak to se da hitro premagati, če imaš v vzgojni skupini Emo Čop, ki ji nikoli ne zmanjka idej za nove, še zabavnejše in bolj domiselne šale. Tako nam občasno pripravi »stand up«, ki te nasmeje ne samo do ušes, ampak tudi do solz sreče.

Naraščaj Naša predraga Alja je dobila naraščaj, za katerega smo veliko molile (pa tudi malo prigovarjale).

80. leta Rade odtavamo v drug svet, v tem primeru v svet osemdesetih, ki nas popelje v zabavo z najboljšo glasbo tistega časa. Sicer pa brez pravilne garderobe ne gre, zato smo uporabile veliko rdečila, si naredile visok čop in nasploh nase dale veliko barv.

-151POROČILO

-152LETNO

DOM JANEZA BOSKA

8. vzgojna skupina Anja Blokar Islamović Nives Božič Mojca Dolenc Zala Jagodic Klara Kadunc Neža Kavčič Ivana Kikelj Tonka Kocjančič Živa Končan Zala Kosmač

Urša Škarja Katarina Švigelj Katarina Zore (izpis: 11. 9. 2019)

Vesna Lenarčič Maja Levstek Ana Mate Maša Menegatti Manca Ozimek Nadja Padar Špela Primožič Tadeja Pugelj Loti Vita Rep Meta Repe

vzgojiteljica Monika

⊃⊃ V osmi vzgojni skupini nam je všeč:

⊃⊃ da nas je v vzgojni skupini malo,

⊃⊃ da iz naše kuhinje večkrat lepo pridiši po palačinkah ali pa vafljih,

⊃⊃ da rade mečemo čevlje čez rame,

-153POROČILO

Merhar

da smo blizu jedilnice in smo lahko tako prve v vrsti za večerjo,

⊃⊃in da smo take super punce na kupu!

Božičnica Kljub stresnemu decembru (predvsem zaradi obilice testov) smo si članice 8. vzgojne skupine vzele čas in pripravile svojo božičnico. V duhu svoje tradicije smo proti fantovskim vzgojnim skupinam vrgle čevelj, plesale limbo in igrale pantomimo. Ker smo preskočile večerjo, so bile pice, ki smo jih naročile, še posebej okusne. Ob iskanju daril in pitju vroče čokolade smo odkrile, kako pomembno se je sprostiti in biti skupaj. Večer smo zaključile z ogledom filma Grinch.

Duhovni večer Letos smo na našem duhovnem večeru spregovorile o Andreju Majcnu. Predlagan je bil namreč začetek postopka za njegovo beatifikacijo. Me pa smo se odločile, da bomo dogajanje o odločanju za beatifikacijo, ki bo potekalo v Rimu, prenesle v naš fitnes ter tako predstavile kapljice bogatega življenja tega vietnamskega don Boska.

Voščilnice

Potep po Ljubljani

Vsi nestrpno čakamo na božične praznike. Tudi letos smo prispevale k prodaji domskih voščilnic in smo izdelale takšne s prelepimi zelenimi venčki ter jih olepšale z napisom: TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO. Pogovori, smeh in pesmi pa so naši ustvarjalnosti dodali piko na i.

Nekega jesenskega dne so nas »tastare« zapustile. Drugošolke z Moniko na čelu smo se zato odločile, da se odpravimo na mini izlet. Na poti v Ljubljano smo se najprej ustavile na Rakovniku in združile zabavno s poučnim, saj smo se poučile o Majcnovem življenju (teden dni zatem nas je namreč čakalo pripravljanje duhovnega večera na to temo). Kasneje pa smo zaveslale po Ljubljanici, kjer nam je družbo delala tudi Nežka. Po končanem veslanju smo odšle vsaka po svoje. Ko pa smo se vračale nazaj v Želimlje, smo svojim sopotnikom dan polepšale s čudovitim prepevanjem. Pa ni za kaj!

-154LETNO

DOM JANEZA BOSKA

DBT Letos smo se na DBT-ju predstavile z napeto raziskovalno zgodbo. Vzgojiteljico Moniko so razglasili za pogrešano in brž smo začele iskati namige in rešitve. S pomočjo detektivk in prič smo zadevi prišle do dna. Monika je svojo ugrabitev zaigrala in nas vse potegnila za nos. V naši himni pa smo zapečatile svojo ugotovitev: V življenju ni vse tako, kot se zdi.

Slovo od naših šestih maturantk Letošnje leto je zares posebno in zato je bilo posebno tudi slovo od naših šestih maturantk. Presenetile smo jih na Zoomu in jim predale svoja sporočilca v slovo. Toda to ni bilo dokončno slovo! Ob koncu šolskega leta smo se ponovno srečale in se z maturantkami še zadnjič sprehodile po »najpomembnejših« skritih kotičkih Želimelj. Slovo smo zaključile s sladkim piknikom in z dolgimi pogovori.

Vesna V letošnjem šolskem letu se nam je pridružila nova članica Vesna! Vesele smo, da si med nami!

Zoom srečanja V času karantene se je naša vzgojna skupina družila preko Zooma. Vsako sredo zvečer smo se dobile in poklepetale o preteklem tednu, nato pa smo srečanje končale z molitvijo.

-155POROČILO

-156LETNO

DOM JANEZA BOSKA

9. vzgojna skupina Neža Alič Klara Demšar Sara Dovič Elizabeta Sara Glas Lucija Janša Nika Kermavnar Ida Kogovšek (izpis: 27. 1. 2020) Ula Koščak Ajda Lavrič Julija Medvešek

Mirjam Merše Eva Miklavčič Manca Oblak Ana Sever Mirjam Zvonar Eva Žibrik

vzgojiteljica Petra

Držanič

Periška hiša V deveti vzgojni skupini nam je všeč: Majhnost

Skupinski duh

Povezanost

-157POROČILO

Petrine spodbude

Nova vzgojna skupina. Nova hiša. 16 prvošolk. Že utečena vzgojiteljica. Vse to in še več se je zgodilo septembra, ko smo vstopile v »periško hišo« in začele ustvarjati spomine 9. vzgojne skupine.

Čeprav smo najmanjše in povprečno najmlajše, smo si z dobro natreniranimi mišicami in profesionalno obrisanimi čevlji (saj veš, tisto, ko podplate čevljev pobrišeš z rokami, da bolje primejo) na jesenskem turnirju priborile najboljše – 2. mesto. Posebej dobre smo bile v nogometu!

-158LETNO

Po zimskih počitnicah smo se odločile za spomladansko čiščenje garderobnih omar. Našlo se je veliko oblek, ki smo se jih naveličale ali jih prerastle. Zato smo jih odnesle v skupni prostor in si jih izmenjale ter s tem popestrile vsaka svojo omaro. Najbolj navdušene so se oblekle in sprehodile po modni brvi.

DOM JANEZA BOSKA

Kot domorodke otoka ateveD smo se predstavile tudi na Don Boskovem turnirju. Krištof Kolumb in njegovi mornarji, ki so to dislocirano enoto odkrili, so prinesli bolezen, ki jo je lahko pozdravil le pralni prašek (bistvena sestavina za naš obstoj).

Včasih smo si pripravile kaj sladkega za pod zob, spet drugič igrale družabne igre, tretjič samo sedele in se smejale. Vsakemu našemu druženju, ki smo ga pripravile med odmorom, pa je bilo skupno to, da smo bile po njem bolj povezane in malenkost boljše volje. Ker nismo mogle na Koprivnik, smo prižgale računalnik, se usedle na kavč ter uživale v programu, ki nam ga je pripravila Petra. Spoznavale smo druga drugo, same sebe, se smejale, si ogledale film ter se še bolj povezale kot vzgojna skupina. Vse skupaj pa smo zaključile z e-sveto mašo. Luštno je bilo!

Od svoje »periške hiške« se poslavljamo, odhajamo v 8. vzgojno skupino. Seveda pa bo imel naš domek v deveti vzgojni skupini posebno mesto v srcu vsake izmed nas.

-159POROČILO

-160LETNO

DOM JANEZA BOSKA

vzgojna skupina enote Rakovnik Zala Ažbe Lucija Bačič Živa Bohinc (izpis: 25. 10. 2019) Rahela Češarek Lucija Lorenzutti (izpis: 24. 6. 2020) Veronika Gril Novak Katja Magajna Lara Markovič Manca Noč (izpis: 1. 6. 2020) Špela Nose Petra Omejc Ana Polanc Vita Stermecki Marija Šubic

Hana Taškov Izabela Terstenjak Neža Vončina Jošt Beden Dominik Bizjak Radoš Bone David Dobovšek Lovro Drofenik Ambrož Golob Aljoša Kavčič Štefan Kosirnik Borut Levstek Matic Levstek

Mark Marn (izpis: 3. 3. 2020) Blaž Pirnat Jure Polanc (izpis. 24. 6. 2020) Lenart Prek Valentin Ravnjak (izpis: 14. 11. 2019) Kristjan Rolih Amadej Štrajhar (izpis: 1. 5. 2020) Jan Vastič Andraž Zair Gregorič Matej Zalar Leon Žaberl

vzgojitelji

Gregor Markelc, Teja Sulejmanovič, Mateja Ferenčak, Nejc Kastelic

V nedeljo, 1. septembra 2019, smo se dijaki po poletnih počitnicah spet podali na vznemirljivo pot šolskega leta in s tem tudi v dijaški dom. Nekateri so prag prestopili prvič, nekateri pa najbrž že petstotič. Število dijakov se je znatno povečalo, saj se nam je pridružilo kar 18 novih. Prvih nekaj tednov smo se spoznavali in privajali drug na drugega. Imeli smo »krst« prvošolcev in s tem povezane najrazličnejše igre. K boljšemu spoznavanju je pripomogel tudi spoznavni vikend naših dveh vzgojnih skupin, ki smo ga konec oktobra preživeli na Koprivniku nad Bohinjem. Občudovali smo naravo, nekateri so kuhali, spoznali smo prav

posebno gostjo, ki nas je s svojim pogumom močno nagovorila, osvojili smo vrh gore, ob večerih pa smo se pogovarjali in igrali družabne igre. Jeseni smo tudi nabrali kostanj in priredili kostanjev piknik. V decembru smo se intenzivno pripravljali na božič. Sami smo izdelali prav poseben adventni venček in ob njem vsak večer molili. Petega decembra se je pri nas oglasil tudi sveti Miklavž. Dan pred prvim svetim večerom smo imeli božičnico, ki nam je prinesla zelo slovesno vzdušje ob prihajajočem božiču in slavnostno večerjo. Božičnica nas je povezala tudi s študenti iz študentskega doma na Rakovniku in s salezijanci, saj smo praznovali vsi skupaj.

-161POROČILO

Februarja je pri nas potekal čisto pravi kulturni večer. Obiskat nas je prišla pisateljica in igralka Nataša Konc Lorenzutti, ki nam je predstavila nekaj svojih del in nam govorila o začetku svojega pisanja, o tem, kje dobi navdih … Veste, kje? V čisto vsakdanjih stvareh, prav zares. Kulturni večer je bil popestren tudi z glasbenima točkama dijakov konservatorija in z deklamacijo avtorske pesmi naše gimnazijke.

-162LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Sredi marca smo odšli domov, saj se je začelo obdobje karantene. A kot smo bili prej povezani ob praznovanju rojstnih dni, ob skupnih svetih mašah in družabnih večerih, smo ostali tudi med karanteno. Vsak četrtek zvečer smo se videli s pomočjo aplikacije Zoom, malo poklepetali in na ta način ohranjali skupnost.

-163POROČILO

Maturanti Želimeljski dom mi je dal možnost srečati veliko super lj udi, igrišče , na katerem sem gradil prijateljstv a in razvija l talente, in vzgojitelje, ki so mla dim delili izkušnje, pridobljene skozi življe nje.

Jernej Simon

čič

V času kibernetičnega življena doma se pogo sto spomnim na Želimlje. Kdaj pa kdaj se pokličemo z bivšim i sošolci/sovzgajanci in skupaj plavamo po spominih ter diskutiramo , kaj vse se nam je dogajalo. Naj omenim ne kaj stvari, ki jih najbolj cenimo. Vsak dan smo se lahko ukvarjali s športom. Ko šar ka, odbojka, nogomomet, free run, ple sne vaje ... Meni še pra v posebej ostajajo v spominu treningi fre e runa in pa nastopi, ki smo jih imeli ob dnevih odprtih vrat. En velik plus je vseskozi pri sotna glasba – na molitvah, hodili smo igr at v glasbeno sobo, klu bsk i večeri, Strgane strune ... Kot prvošolec se te prednosti nisem zavedal, pozneje pa sem bil tega vesel: punc je namreč ogromno. Na jbolj pa pogrešam čisto vsakdanje stvari, kot so sostanovalci, jutranje molitve, večerni pogovori, sprehodi po str ehi, odmori ... Zdi se mi, da Želimlje nu dijo velik potencial. Pri deš tja, ne da bi kaj vedel. Potem pa je odvis no od tebe, ali se boš kaj naučil in ali boš šel med nepoznane in v neznano. Ali boš preizk uša l nove stvari in jih udomačil. Ali boš do bil prijatelje. In spomine . Hvala!

Gabriel Klančar

-164LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

kup Iz gimnazijskih let bom odnesla en ih razn z ic prijateljstev, zbirko razgledn re ovo pog koncev Evrope, globoke kih, šols o in nova spoznanja. Ne sam i. ampak tudi prave življenjske modrost rvaoba bo Preplesane večere in z glas sti ne popoldneve. Pa občutek sprejeto čim In ti. in spodbujanja k ustvarjalnos več ulovljenih spominov. Predvsem ob takih, ob katerih se ti usuje niz pod je. hitre na trenutke, ko ti je srce bilo

h mi bodo zagoMoja štiri leta v Želimlja minu. Seveda bom tovo ostala v lepem spo sem ga prejela v poleg vsega znanja, ki i iz doma. Stkala šoli, veliko odnesla tud eljstva, doživeli so se mnoga nova prijat n in se ob tem smo veliko dogodivšči mu sem se lahko neizmerno zabavali. V do sem se počutila popolnoma sprostila, saj kot doma.

Zoja Lovšin

Neža Pavlinič

mi pusŠtiri želimeljska leta so potovanj tila pisane spomine a sem in dogodivščin. Dobil skupnosti občutek pripadnosti ostanejo. in pristne odnose, ki leta, ki Odnesla bom štiri nora preprosso bila v vseh pogledih to nepozabna!

Nastja Ovniček

-165POROČILO

-166LETNO

DOM JANEZA BOSKA

T S O N SKUP -167-

POROÄ&#x152;ILO

SPOZNAVNI PIKNIK Zgodaj jeseni leta 2019 smo imeli v Želimljah jesenski spoznavni piknik. Mislil sem si: »O, super,« in res je bilo … Ko sem se odpravljal ven na nogometno igrišče, so bili zunaj že skoraj vsi dijaki. Na igrišču so delili hrano (čevapčiče, hrenovke, bučke …), ki jo je spekla 2. vzgojna skupina. Postavil sem se na konec dolge kolone – segala je čez polovico igrišča. Kmalu sem se začel pogovarjati z drugimi v koloni, tako da je čas hitreje minil. Ko sem pojedel hrano, se je kmalu začela »predstavitev letnikov«. Seveda smo začeli prvošolci. In kot se očitno po mnenju nekaterih spodobi, smo morali plesati »račke«. Drugošolci so plesali na narod­ nozabavno glasbo, tretješolci belgijski ples, maturantje pa so nam pripravili četvorko. Po tem je sledila tudi kratka predstava z duhovnim sporočilom. Zvečer smo fantje igrali košarko, nekateri pa so raje gledali dekleta pri plesanju zumbe na travnatem igrišču ali pa so se jim celo pridružili. Tako se je večer počasi zaključil.

Luka Drenik

-168LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Prostovoljstvo VODORAVNO 3. Ena izmed vzgojiteljic, ki je organizirala prostovoljstvo. 4. Del Ljubljane, kamor smo hodili obiskovat starejše občane. 5. Pogosto smo otroke iz CUDV Draga peljali na … 6. Prevozno sredstvo, s katerim smo se pripeljali na cilj. NAVPIČNO 1. Ena izmed vzgojiteljic, ki je organizirala prostovoljstvo. 2. Svetnik, po katerem se imenuje dom za starejše Trnovo. 4. Dan v tednu, ko smo se odpravili na prostovoljstvo. 7. Ure, ki jih dijak opravi s prostovoljstvom, se šteje za … 8. Občina, v kateri stoji CUDV Draga, kjer smo obiskovali otroke s posebnimi potrebami.

Dom Janeza Krstnika in CUDV Draga sta kraja, kamor je skoraj vsak torek osem prostovoljcev odhajalo v družbi vzgojiteljic Klare in Jane. Tam smo krajšali čas starejšim občanom in otrokom s posebnimi potrebami, tako da smo se z njimi odpravili na ljubljansko tržnico ali pa do bližnjega potoka. S seboj smo zelo radi odnesli tudi kitare, da smo tudi kakšno zapeli ali pa celo zaplesali. Če se je zgodilo, da smo bili pred odhodom slabe bolje, je prostovoljno druženje prineslo na naše obraze nasmeške in dobro voljo ter eno uro opravljenih obveznih izbirnih vsebin. P. S.: Nekaj odgovorov za križanko smo ti skrili v opis, za vse drugo pa uporabi strica Googla.

neža Levec

-169POROČILO

STARI/NOVI KLUB IN NJEGOVO ODPRTJE Bilo je nekega junijskega večera, ko je Peter Končan sklical sestanek za vse nadobudne tretješolce, ki bi naslednje šolsko leto med odmori skrbeli za klub. Za marsikoga je to tisto dolgočasno sedenje za računalnikom. No, naslednje leto septembra je bila klubska zgodba povsem drugačna. V zadnjem počitniškem tednu me je sredi oratorijskega izleta z domačo župnijo presenetil klic vzgojiteljice Mojce Potokar. Spraševala sem se, kaj je tako pomembnega in nujnega, da me vzgojiteljica kliče, še preden sem začela svoje zadnje leto v Želimljah. Stvar, ki je bila tako zelo nujna, je bil KLUB! Klub, ki je dolga leta slovel po ponudbi raznovrstnih čipsov, čokolad, bombonov, kislic in Mercatorjeve kole, se je spremenil v kavarnico in čajnico obenem. Lahko rečem, da ta prostor zadnjih par let res ni živel v takšni meri, kot bi lahko. Zato so bile ideje vzgojiteljic Mojce in Monike še kako dobrodošle. Dopolnili smo jih dijaki in dobili kar nekaj zamisli o podobi našega klubskega prostora. Še dobro, da smo se na uvodnem sestanku zbrali v takšnem številu, kajti vse te ideje so zahtevale tudi veliko truda in časa. Razveselili smo se novih skodelic, krožnikov, pribora in kuhalne plošče, ki še danes odlično služi svojemu namenu. Mize so prekrili pisani prti in dišeče svečke, izpod okenskih polic pa se je vil vonj sivke. Vsi »klubovci« (»zaposleni« v klubu) smo nestrpno čakali na trenutek, ko bomo lahko v klub na kavo povabili celo sobo, morda celo vzgojno skupino.

Za začetek smo se morali zadovoljiti z raznimi kapučini in kavo Jacobs, a kmalu se je na naših policah znašla škatla z napisom Black&Easy, ki je vse goste kluba še bolj razveselila. Ker pa vsi dobro vemo, kako vroče je v Želimljah, smo si priskrbeli tudi ledeno kavo in smetano. Tisti, ki se s kavo do zdaj še niso srečali, pa so si privoščili jagodni sok s smetano. Kot se za vsako pomembno stvar spodobi, je tudi naš klub dočakal odprtje. Vse skupaj se je dogajalo nekega večera, ko je iz kluba dišalo po toastih, glasba naših mojstrov pa je odmevala vse tja do devete vzgojne skupine. »Klubovci« smo se vrteli za pultom, kjer smo pekli toaste in skrbeli, da grla niso ostala suha, skoraj ves dom pa se je v plesnih

-170LETNO

DOM JANEZA BOSKA

korakih vrtel na drugi strani pulta. Večer vsekakor ni šel v pozabo in nam je vlil dodatnih moči in veselja za opravljanje našega dela med odmori. Meseca novembra smo se v klubu sladkali s krofi, ki jih je že med učnimi urami urno pekla vzgojiteljica sedme vzgojne, Mojca. S pomočjo jabolčnega soka in klinčkov smo ustvarili slasten napitek, poleg katerega so močno prijali tudi cimetovi piškoti. Vse skupaj je bila odlična popotnica za mesec december, ko je v naš klub prispela tudi ponudba vroče čokolade. In ne samo temna, ampak tudi bela! Ko smo že ravno pri ponudbi, naj omenim, da smo v klubu pozorni tudi na vse s takšnimi in drugačnimi dietami in osebnimi željami. Poskrbljeno je namreč tudi za riževo mleko in mleko brez laktoze, ki se prav tako odlično zlijeta s turško kavo ali kapučinom. To je bil seveda tudi

predlog s strani dijakov, ki smo ga zelo kmalu tudi uresničili in tako mnogim preprečili spanec med učnimi urami. Zahvala za vse te dogodke pa gre seveda vsem mojim kolegom, s katerimi smo odlično sodelovali pri dežurstvih in uresničevali naše zamisli. Naj zaključim s spodbudo vsem naslednikom, ki bodo nadaljevali našo začeto pot. Želim, da naš voz peljejo naprej in ga napolnijo s še boljšimi izdelki. Mi seveda ne dvomimo v vas in pričakujemo, da nas ob naslednjem snidenju v Želimljah pričakate z odlično kavo. Glede na letošnjo ponudbo v klubu imamo kar visoka pričakovanja o ponudbi naslednjih generacij. Tudi kakšnih sladic se nihče ne bi branil, kajne? P. S.: Prepričajte Petra, da Želimlje končno dobijo pravi aparat za kuhanje kave!

Urša Mišmaš

-171POROČILO

Zombiji ali porodničarji?

Krst prvošolcev Vsak prvošolec ob prihodu na novo šolo razmišlja o dveh stvareh: o vključevanju v šolo in o krstu prvošolcev – »fazaniranju«. Slednje nas je doletelo v noči s četrtka na petek v našem prvem tednu bivanja v dijaškem domu.

porodničarji in bomo za take izjave kaznovani na miklavževanju). Sleči smo morali svoje vzglavnike in si prevleke povezniti čez glave. V takem stanju so nas odvedli do male telovadnice in nam pri tem ukazovali, kakšne akrobacije naj med potjo naredimo. Dekleta 9. vzgojne skupine pa so doživela celo selitev narodov, saj so morala s prevleko na glavi prehoditi pot od svoje »periške hišice« do glavne stavbe dijaškega doma. V mali telovadnici so nas po krajši tišini presenetili s kričanjem, skakanjem s tribun in motečim bliskanjem z lučmi, da je vse izgledalo kot v počasnem posnetku. Od tam so nas pregnali v veliko telovadnico, kjer smo se na njihov ukaz plazili in neuspešno iskali dudo za dojenčka. To je bilo nadvse neprijetno početje, pri tem pa si bil lahko še srečni izbranec in ti je bila dodeljena

Zbudili so nas čudni zvoki, ki so jih spuščali naši lepi maturantje, našemljeni v zombije (hec, hec – tega ne smemo reči, saj so bili v resnici

-172LETNO

DOM JANEZA BOSKA

kakšna simpatična naloga, kot npr. delanje počepov ali drugih napornih vaj, plesanje s sošolko, v nekaterih primerih pa tudi z metlo. Ker smo bili pri iskanju dude še zmeraj neuspešni, so nas maturantje nagnetli na sredino telovadnice, kjer smo jim na kolenih morali priseči, da bomo o njih vedno govorili le najlepše, jim pri kosilu prinašali sok in jih spuščali v vrsti ter podobne neumnosti. Za konec pa še, da bomo do njihovega povratka iz Španije v šoli nosili dudo. Po prisegi se jim je zdelo, da se še nismo dovolj razgibali, zato smo tekli kroge po telovadnici, pri čemer so nas spet lahko doletele podobne naloge kot prej. Tokrat pa si lahko imel še posebno srečo in so te zvlekli

v sosednji prostor, kjer so te zasliševali o tvojih najljubših in najlepših maturantih. V takih trenutkih si se najlažje rešil tako, da si za najlepšega maturanta označil svojega zasliševalca. Ko so nas končno spustili iz svojih krempljev, so nam okrog vratu obesili dudo, nas po obrazu pomazali z rdečo tempero in nas poslali spat. Za piko na i pa so nam v kopalnicah in sobah pustili posebno presenečenje v obliki s tempero pobarvanih ogledal in slečenih postelj. Če se zgoraj napisano morda sliši grozno, pa so nas maturantje naslednjega jutra pri zajtrku, ki smo se ga morali udeležiti z dudo, pričakali s petjem, koruzo in našimi prevlekami na stolih. Kljub temu da vsak prvošolec trepeta pred svojim »fazaniranjem«, je to res posebna izkušnja, ki ti za vedno ostane v lepem spominu.

Klara Demšar, Mirjam Merše

-173POROČILO

MIKLAVŽEVANJE Vsako življenjsko obdobje ima svoje zanimivosti in tako ima, prepričana sem, skoraj vsakdo na otroštvo tako prijetne kot manj prijetne spomine. Praznik svetega Miklavža je za vsakega otroka nekaj posebnega; zase lahko rečem, da sem ga zmeraj nestrpno pričakovala že vsaj mesec dni prej. Hkrati pa me je vedno stiskalo pri srcu, da me ne bi na pričakovani dan obiskali parkeljni. Ko pa prideš v srednjo šolo, te navdajajo drugačni občutki. Za razliko od otroškega čakanja na svetega Miklavža se v tem obdobju srečaš z drugačnimi pričakovanji, ta pa so pogosto povezana tudi s skrbjo, kako bo v novi šoli, kakšni bodo sošolci, profesorji … In prav to smo si letos za temo našega miklav­ ževanja zamislili maturantje. Želeli smo upodobiti srednješolsko življenje. Kako pa smo to dosegli?

Prepričana sem, da je večina od vas gledala film Zlobna dekleta. Ta prikazuje štiri punce, ki kraljujejo srednji šoli – same maturantke, ki jih občudujejo vsi in se po njih tudi zgledujejo. Tako smo tudi mi, modri in spoštovanja vredni maturantje, želeli naučiti svoj podmladek, kako dosledno izpolnjevati svoje obveznosti, se držati pravil in obdržati red na šoli. Čez leto so se na naši »Roza listi« pojavila številna imena mlajših dijakov, za katere smo menili, da jim spoštovanje starejših in dosledno izpolnjevanje šolskega pravilnika še ne gre najbolje od rok. Z najrazličnejšimi nalogami smo te dijake poskušali naučiti, kako se obnašati vzorno, na koncu pa smo kar vsem za nagrado in v spomin na neponovljivost naše radodarnosti podarili roza krofek. Zakaj roza? No, saj veste, ob sredah nosimo roza!

Rebeka Kerin

-174LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Božične voščilnice

Praznično božično vzdušje pri nas traja cel december. V vzgojnih skupinah že na začetku tega čudovitega meseca začnemo z izdelovanjem božičnih voščilnic. Vsaka vzgojna skupina izdela nekaj vzorcev, najboljšo idejo pa dijaki nato poustvarjajo v popoldanskem času. V letošnjem letu so se ustvarjanju voščilnic prvič pridružile tudi fantovske vzgojne skupine, kar se je izkazalo kot zelo dobra odločitev, saj se veliko umetnikov skriva tudi med njimi. Vse te voščilnice ustvarjamo z mislijo na tiste, ki si bivanje v dijaškem domu težko privoščijo. Letos pa nam je prav

posebno motivacijo za delanje voščilnic dalo tudi zavedanje, da se gradi nov dijaški dom, kar ni ravno poceni. Dijaki smo se zato odločili, da nekaj zbranega denarja, ki ga dobimo ob prodajanju voščilnic, namenimo tudi temu. Delanje voščilnic je eden izmed enostavnih načinov, s katerim lahko dijaki za dober namen zberemo nekaj denarja, marsikomu iz naše skupnosti pa tudi olajšamo bivanje v domu ter pričaramo nasmeh in srečo na njihov obraz. In nič ni lepšega kot osrečevanje src in sproščanje ob premikanju čopiča!

neža Dulc

-175POROČILO

Božičnica 2019 Med branjem prejšnjega letnega poročila sem v prispevku o božičnici opazil zanimanje avtoric, kakšna bo božičnica naslednje leto. Naslednje leto je prišlo in njuno zanimanje je, upam, potešeno. Za tiste, ki vam ni uspelo priti, pa je tukaj kratko poročilo.

Z delom smo začeli novembra s prvim sestankom. Tam smo se razdelili v skupino za okraševanje in skupino za predstavo. Kakšen teden pozneje sta sledila ločena sestanka posameznih skupin. V skupini za predstavo smo se odločili za satiro, natančneje, da bodo v naši zgodbi politiki sklicali sejo glede novorojenega Jezusa in se na njej ne bodo mogli o ničemer odločiti. Marija in Jožef bosta tačas tavala po pustinji in iskala prenočišče. Na koncu ga bosta našla brez pomoči politikov, ki jih bo nato Petra Vinčec »nadrla«, da ne razumejo bistva.

Pisati in vaditi predstavo je bilo zelo zabavno. Naleteli smo sicer na nekaj tehničnih težav, sicer pa nam je šlo odlično1. Končno je prišel 23. december. Dan, ko se bosta dva tedna srednje trdega dela obrestovala ali pa sprevrgla v polomijo. Po pouku smo se preoblekli v za politike značilna pražnja oblačila in se še zadnjič zbrali v prazni dvorani na generalki. Na njej nismo imeli težav, edino naš angel (Ajda Lavrič) je bil rahlo zaskrbljen glede podstavka, s katerega naj bi Marjanu Kvarcu oznanil veselo novico. Predstava se je začela ob 17.00 in bila popoln uspeh. Še najbolj sta gledalce navdušila Donald Dump in Big Džong Bum. Po predstavi smo prvošolci odprli praznovanje v imenitno 1 Te tehnične težave vključujejo: zamujene termine za pisanje (govorim predvsem o sebi), skupini za dekoracijo smo morali ukrasti dva fanta, enega od njiju tri dni pred predstavo, nismo se mogli nehati smejati.

-176LETNO

DOM JANEZA BOSKA

okrašeni telovadnici, maturanti pa so nas zazibali v božični ples. Nato smo se lahko za nekaj ur sprostili in uživali v hrani ter plesu (kakor kdo), kajti naša naslednja naloga se je začela šele po polnoči. Ko je ta ura končno prišla, se je ples končal, prvošolci smo pospravili in končno šli spat. Za konec pa še nekaj izjav, ki so se pojavile med nastajanjem predstave: ⊃ »Sam sem obiskoval lesarsko srednjo šolo.« (Marjan Kvarec, s ponosom) ⊃ »Draga moja ženkica ...« (Luka Drenik – igral je Jožefa) ⊃ »Morali bi postaviti zid! To vedno vžge!« (Donald Dump) ⊃ »Terorizma, vojne in požarov v svoji državi ne odobravam.« (Marjan Kvarec) ⊃ »Posedi!« (Donald Dump) ⊃ »Še dobro, da v naši državi ne poznamo interneta, da nam ni treba poslušati vseh teh neumnosti, ki jih trosijo ...« (Big Džong Bum) Sedaj pa me že prav zanima, kakšna bo božičnica naslednje leto.

Matevž Demšar

-177POROČILO

Don Boskov turnir 2020 Don Boskov turnir je eden obširnejših dogodkov v dijaškem domu, ki je sestavljen iz več sklopov. Morda najzanimivejši del je predstavitev vzgojnih skupin. Letos sva s sostanovalcem Jernejem ta dogodek povezovala na odru, zato je bilo vsaj zame to še nekoliko bolj stresno. Kljub temu da sva vse skupaj pripravljala do zadnje minute, nama je na koncu uspelo. Uspelo pa je tudi vsem vzgojnim sku­ pinam. 27. februarja zvečer smo se tako vsi skupaj zbrali v Majcnovi dvorani, da si ogledamo slavni spektakel, poznan pod imenom »DBT predstavitve vzgojnih skupin«. Vsi smo bili polni pričakovanj; nekatere vzgojne skupine so se za to pripravljale dolge ure, spet druge nekoliko manj. Tik pred zdajci si je najbrž kdo še momljal refren himne ali pa ponavljal besedilo druge kitice. Stres je bil vsekakor prisoten! Vsaka vzgojna skupina je s seboj prinesla tudi plakat in ga skrivala vse do

trenutka svoje predstavitve, na kateri smo se vsi želeli pokazati v kar najboljši luči. Ko se je vzdušje umirilo, sva z Jernejem lahko pričela. Najprej sva napovedala komisijo, ki so jo tokrat sestavljali ekonom zavoda Janez Drnovšek, vzgojiteljica na Rakovniku Mateja Ferenčak in profesor fizike Peter Šlajpah. Komisija je požela bučen aplavz, ki pa se je kar hitro polegel, saj je bilo potrebno začeti s predstavitvami vzgojnih skupin. Nastalo je pravo napeto vzdušje in na oder so stopale vzgojne skupine po vrstnem redu, ki je bil izžreban že vnaprej. Vsaka predstavitev je bila unikatna, odlična in domiselna, vendar je morala na koncu komisija v vsaki izmed treh kategorij določiti le enega

-178LETNO

DOM JANEZA BOSKA

zmagovalca. S svojo predstavitvijo je komisijo najbolj prepričala 1. vzgojna skupina, ki je tokrat gledalcem poskušala prodati jabolka. V kategoriji za najboljšo himno je najbolj ubrano zvenela 4. vzgojna skupina. Slednja se je veselila tudi zmage v kategoriji plakata. Tako se je končal lep večer, po katerem se bo zmagovalce hitro pozabilo, ostal pa bo prijeten občutek povezanosti vzgojnih skupin. A turnir se s tem še zdaleč ni končal. Vsak posamez­ nik si je izbral poljubno disciplino, v kateri se je pomeril s člani ostalih vzgojnih skupin in poskusil

doseči čim boljši rezultat. Tu moramo omeniti, da zmagovalci disciplin za nagrado dobijo pico, torej gre zares! Tekmovali smo v najrazličnejših klubskih »športih«, vse od enke, pikada, tam-tama, meta trojk pa do namiznega nogometa in zračnega hokeja. Ko bi bilo potrebno izpeljati samo še zadnji dan tekmovanj, nas je prehitel koronavirus. Navkljub tej grobi prekinitvi je bil turnir lepa popestritev dogajanja v dijaškem domu.

Jakob Erhartič

-179POROČILO

Predstavitev vzgojnih skupin na Don Boskovem turnirju

PRIMER DBT STROGA SUZI: Saj ne morem verjeti, Primož, ravno sva končala en primer, pa že dobiva novega!

STROGA SUZI: Ne moreš tako hitro sklepati. Si prepričan, da nisi opazil nič sumljivega?

DEBELI PRIMOŽ: Še dobro, da sem tako dober detektiv, da vse odkrijem.

DEBELI PRIMOŽ: Hm, spomnim se, da je neko dekle stresla elektrika, kar jo je pripeljalo v nebesa, kjer je spoznala različne svetnice in njihove zgodbe. Pri tem se mi res ne zdi nič sumljivega … No, razen tega, da so bili med svetniki tudi nekateri profesorji.

STROGA SUZI: Pa daj, zresni se, no! … STROGA SUZI: Ravnatelj dijaškega doma Janeza Boska nama je sporočil, da so bili ukradeni rezultati predstavitev vzgojnih skupin za DBT 2020, in naju prosil, da priskočiva na pomoč. DEBELI PRIMOŽ: Odlično! Še ena priložnost, da zasijem v vseh svojih širinah! STROGA SUZI: Torej, stvar je taka. Razmišljala sem, da je lahko edini krivec nekdo, ki ta dom dobro pozna. Dobro ga poznajo vzgojitelji, dijaki in ravnatelj. DEBELI PRIMOŽ: Menim, da je bil ravnatelj! STROGA SUZI: Dober primer ... slabega razmišljanja! Zakaj bi naju potem prosil za pomoč? Njega lahko izločiva prvega. Pridruživa pa mu lahko tudi vzgojitelje, saj nimajo nobenega motiva za krajo. DEBELI PRIMOŽ: Uuu, že vem, torej je krivec nekdo izmed dijakov! Uf, dobro, da me imaš, da rešujem take težke uganke. STROGA SUZI: Ja, Primož, naravnost fantastičen si! DEBELI PRIMOŽ: Hvala, v današnjih časih je res težko najti tako predanega detektiva, kot sem jaz. STROGA SUZI: Nadaljujva. Najbolje bi bilo, da najprej obravnavava vsako vzgojno skupino posebej. DEBELI PRIMOŽ: Začniva v sedmi, saj sem slišal, da je do tam največ stopnic. Po večerji ne bom mogel hoditi tako visoko, pa še strah me je, da bi padel in se skotalil po stopnicah. STROGA SUZI: Ali ni tudi predstavitev sedme vzgojne skupine govorila o strahu in o tem, kako so ga mati in njeni hčerki premagale? DEBELI PRIMOŽ: Oh ja, to je bila tako ganljiva in poučna zgodba! Mislim, da jih ne morem imeti za krive. STROGA SUZI: V redu, potem pa se spustiva nadstropje nižje, tam je po mojih virih šesta vzgojna skupina. DEBELI PRIMOŽ: Glede na to, da so tam same svetnice, sem prepričan, da niso bile one.

STROGA SUZI: Primož, ali misliš, kar jaz mislim?! DEBELI PRIMOŽ: Večerja bo ob petih in ne ob šestih?!?! STROGA SUZI: Ne, tepec! Elektrika jo je stresla, ker televizija druge vzgojne skupine ni bila pravilno povezana. DEBELI PRIMOŽ: Hm, španska nadaljevanka, novice, kuharska oddaja in drugi programi. Zagotovo so hoteli, da se zagledamo v televizijo, medtem pa oni ukradejo rezultate! STROGA SUZI: Pa daj kdaj malo razmišljaj! Kako bi lahko ukradli rezultate, če jih sploh še ni bilo? DEBELI PRIMOŽ: Joj, kako sem lahko zagrešil tako napako, če sem pa tako moder? STROGA SUZI: Še skoraj bolj kot smrkci, ja. DEBELI PRIMOŽ: Uuuu, smrkci, v tretji vzgojni so bili tudi modri kot smrkci. Dobesedno! STROGA SUZI: Še sreča, da si me spomnil nanje! Kljub temu da so modri, bi jih lahko iskanje sreče speljalo na kriva pota. DEBELI PRIMOŽ: Čakaj, ti bom jaz razložil, saj jih izvrstno poznam. V svoji predstavitvi so povedali, da jim materialne dobrine ne predstavljajo sreče, zato mislim, da niso krivci. STROGA SUZI: Upam, da ti lahko zaupam. DEBELI PRIMOŽ: Zdaj pa smrkniva do četrte vzgojne skupine, saj se je tam veliko smrkalo. STROGA SUZI: Predstavile so zgodbo štirih deklet, ki so se po naključju srečale v pariški kavarni, kamor so jih pripeljale različne zgodbe. Še dobro, da so se srečale, da so se lahko oprle ena na drugo! DEBELI PRIMOŽ: In še dobro, da imam jaz tale francoski rogljiček, ker me je vse to raziskovanje dodobra izčrpalo! STROGA SUZI: Primož! Pa poglej se no, spet si se umazal!

-180LETNO

DOM JANEZA BOSKA

DEBELI PRIMOŽ: Ojoj, tak ne morem raziskovati! Bodo ljudje še mislili, da sem nesposoben! Očitno bom moral spet k pericam. STROGA SUZI: Saj res! Preveriti morava še deveto vzgojno skupino. Kakšna je bila že njihova predstavitev? DEBELI PRIMOŽ: Pripovedovale so o tem, da so pleme in da jih je odkril Krištof Kolumb. Za bolezen njihovega vladarja so okrivili njega, na koncu pa so s skupnimi močmi našle zdravilo. To me spomni, kako sva skupaj rešila prejšnji primer, ko je v osmi vzgojni skupini izginila vzgojiteljica Monika. Še zdaj ti zamerim, da si me tako dolgo pustila čakati brez večerje. STROGA SUZI: Brez tako dobrih prič v tistem primeru res ne bi šlo. Kljub temu da jih je Monika dobro pretentala, so s skupnimi močmi našle rešitev. DEBELI PRIMOŽ: Brez mojega bistrega uma seveda ne bi šlo. Hvala Bogu, da sem tako popoln!

STROGA SUZI: Uau, danes si pa potreboval manj časa kot zadnjič! DEBELI PRIMOŽ: Hvala, hvala. Torej, spomnim se velikega drevesa in jabolk, med njimi je bilo tudi eno gnilo. Na začetku so ga zaničevali, ampak so čez čas ugotovili, da lahko iz vsake stvari nastane nekaj lepega. Kot se spomnim, je bilo pri njih v dvorani slišati največ smeha. Gotovo so hoteli medtem ukrasti rezultate! STROGA SUZI: Primož, me ti čisto nič ne poslušaš?! Na vrsti so bili nekje na sredini, takrat rezultatov sploh še ni bilo. Torej spet ne zaznavam nobenega suma. V tem primeru res ne vidim rešitve! … DEBELI PRIMOŽ: Oh, potrebujem malo premora. Čas je za malico. Mislim, da sem pustil sendvič v aktovki. Komaj čakam, da ga zmažem! Med vsemi temi papirji ga res ne najdem, naj jih zložim na mizo. STROGA SUZI: Ti kar v miru pomalicaj, jaz pa ti bom uredila ta nered. Pa zakaj moraš biti tako raztresen?! DEBELI PRIMOŽ: Mmmmm, tole sem čakal že ves dan! STROGA SUZI: Priiimoooooooooožž! Ti butec! Rezultati so bili ves čas v tvoji aktovki! Pa kako ti je to sploh uspelo?! DEBELI PRIMOŽ: Ko sva končala prejšnji primer, sem pospravil liste, ki so bili na mizi. Saj so se mi res zdeli nekam neznani. Čakaj, ali to slučajno pomeni, da sem zločinec jaz?! STROGA SUZI: Ne vem, kako boš to pojasnil ravnatelju …

STROGA SUZI: Ko že govoriva o popolnosti, ni imela predstavitev pete vzgojne skupine podobne teme? Prišla je do spoznanja, da je naš svet na prvi po­ gled videti popoln. Sčasoma pa so ugotovile, da je popolnost le površinska, ker nekateri ljudje nimajo veselja do življenja. DEBELI PRIMOŽ: Joj, takole ne bova nikamor prišla, čisto nobena od teh vzgojnih skupin se mi ne zdi sumljiva. STROGA SUZI: Kot sem te opomnila že prej, ne sklepaj prehitro. Ostala nama je še ena skupina. DEBELI PRIMOŽ: Uuuu, čakaj, čakaj, čakaj, to bom pa jaz ugotovil! Hmm, naj naredim matematični izračun! STROGA SUZI: Razmišljaaaj, razmišljaaj! DEBELI PRIMOŽ: U, že vem, ostala nama je še prva vzgojna skupina!

DEBELI PRIMOŽ: Ne me strašiti, no! Čeprav me zdaj, ko sva našla rezultate, res malo zanima, kdo je zmagal. Za najboljši plakat je prvo mesto dosegla … STROGA SUZI: Pa ne moreš kar brati teh dokumentov! DEBELI PRIMOŽ: Uu, pri plakatu je zmagala četrta vzgojna skupina! In poglej, imele so tudi najboljšo himno! STROGA SUZI: V redu, če že bereš … Komu pa pripada najboljša predstavitev? DEBELI PRIMOŽ: Hm, čakaj, da pogledam. Prva vzgojna skupina! Juhuhu, bravo fantje! STROGA SUZI: Konec dober, vse dobro. Le kaj nama bo prinesel naslednji primer …

Nadja Padar in Neža Kavčič

-181POROČILO

Vikendi vzgojnih skupin VIKEND 1. VS

VIKEND 3. VS

Tudi letos na Koprivniku! Namesto januarja smo tokrat odšli na vikend v začetku marca in izkoristili še zadnje dni brez karantene. Pogovori, sankanje, ogled filma, samostojno kuhanje, križev pot, pomivalni stroj in nedeljska sveta maša. Samo nekaj besednih zvez, ki nam pričarajo občutek vikenda vzgojne skupine. Bilo je zares prijetno!

Ker smo v tretji vzgojni skupini same prijetne osebe, nam druženje samo med tednom ni bilo dovolj. V petek, 20. decembra, smo se odpeljali na Koprivnik. Šli smo večinoma vsi člani skupine in vzgojitelj. Ker za kuharje v kombijih ni bilo prostora, smo si kuhali kar sami (enkrat smo jedli res božanske tortilje). Ves konec tedna je deževalo, tako da smo nočno krajo zastav, nogomet in pohode zamenjali za skrivalnice po celem župnišču (Irenej in Matic sta prišla po skritih prehodih do strehe, jaz sem bil pol ure skrit v postelji ...), igre s kartami (če ne veš, kaj je »go fish«, pojdi k Smoliču na inštrukcije), Jungle Speed, igre ravnotežja v kapeli ... Imeli smo tudi nekaj res dragocenega časa miru, da smo

Rok Rojko

VIKEND 2. VS Fantje druge vzgojne skupine smo se 1. in 2. februarja podali na vikend vzgojne skupine, ki smo ga začeli s pohodom na Kurešček, kjer smo preživeli tri čudovite dni. Ko nismo ponoči igrali nogometa, pekli tvista in hrenovk ali (kot se za tak dogodek spodobi) gledali odličnega filma, smo medse povabili skupino Katakombe, ki nam je razložila delovanje moške skupine in nas izzvala z vprašanji o pričakovanjih in ciljih, ki si jih kratkoročno in dolgoročno zastavljamo. Za konec smo spregovorili tudi besedo o spolnosti. Vikend vzgojne skupine smo zaključili z mašo na prostem, h kateri so bili povabljeni tudi starši. Po maši je sledilo druženje.

Borut Jordan

vsak vsakomur napisali, kaj vidimo dobrega pri njem, kaj cenimo ... Kdor je želel, je prepeval z Gašperjem in Danijem, nekateri smo šli obiskat Đoša in njegove alpake. V glavnem, bilo je res sproščujojče. V nedeljo dopoldne so prišle naše družine. Imeli

-182LETNO

DOM JANEZA BOSKA

smo skupno mašo in nato pojedino, ki se je končala z odhodom domov. Vikend mi je res veliko pomenil, saj je bil to moj zadnji vikend vzgojne skupine. Verjamem v naše drugošolce in prvošolce, da bodo naslednje leto sprejeli bodoče »fazane« in jim pokazali, kaj pomeni biti 3. VS. Amen.

Gabriel Klančar

Konec tedna se mi je zdel odličen, nepozaben in poln na novo stkanih vezi. V teh treh dneh pa sem bolje spoznala tudi pogovorni jezik Prekmurcev ter njihovo izredno gostoljubnost in prijaznost. Hvala, družina Kelenc!

Maja Bobik

VIKEND 9. VS VIKEND 4. VS Vse se je začelo lepega, sončnega petka, 6. 3. 2020. Na ta dan se je skoraj cela 4. vzgojna skupina v Ljubljani vkrcala na avtobus, ki je odpeljal v oddaljene Črenšovce (odšle smo namreč v Prekmurje k Anamariji). Tisto popoldne smo si v njihovi prekrasni hiši poiskale vsaka svoj kotiček v za spanje namenjenih prostorih. Nato smo si potešile lakoto s slastnimi gratiniranimi palačinkami in se še malo družile ob ogledu filma. Drugi dan je zaznamoval predvsem balonov pohod v neznano z vmesnimi izzivi. Potem pa se je naš konec tedna kar naenkrat zavrtel okoli, tukaj je bila nedelja, skupna sveta maša in potem sem že sedela v avtu s svojo družino in imela polno srce lepih spominov.

Ko udari korona, udari korono nazaj. Karantena, ki nas je doletela sredi marca, nam je prekrižala načrtovani vzgojni vikend na Koprivniku. Želja je bila velika in sem rekla: »Hej, zakaj pa ne?« Tako smo izvedli prvi e-vzgojni vikend v zgodovini 9. vzgojne skupine (in nasploh v Domu Janeza Boska), ki smo ga poimenovale »Bod' na kavču!« Z dekleti smo si tako ogledale film, igrale družabne igre preko spleta, se poglobile v osebno delo ter se spoznavale preko spletnega orodja Zoom. Za zaključek pa smo pripravile e-sveto mašo, pri kateri so sodelovale celotne družine pripadnic 9. vzgojne skupine. Bilo je zares prijetno, navdihujoče, pristno ter zabavno.

Petra Držanič

-183POROČILO

GRADIMO SKUPNOST NA DALJAVO

V času karantene smo vzgojitelji domsko dogajanje preselili na splet. Na novi strani Doma Janeza Boska na Facebooku smo ob ponedeljkih začeli z oddajo Čista duša z Gašperjem, Rokom, Nežko, Meto in Sašem. Oddaja je bila polna aktualnih informativnih in zabavnih rubrik. Ob torkih smo čistili, tako kot smo tega vajeni v Želimljem. Nasvete za torkovo čiščenje je delila Bernardka. Ob sredah smo odrinili na globoko in smo vedno prisluhnili kakšni besedici za lahko noč. Klubski večeri so bili na vrsti ob četrtkih. Med drugim smo imeli tudi domski ples z DJ Dominikom. Tina Berčič in Mojca sta nas učili kuhe in peke vsak petek, ob sobotah zvečer pa smo v naši domači kapeli darovali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tudi vzgojitelji, dijaki in njihove družine.

-184LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Ker je nedelja le nedelja, smo se primerno uredili s pomočjo modne svetovalke Tine Mally. To so bile redne tedenske rubrike. V maju smo vsak dan prebirali šmarnice iz pestrega in bogatega življenja svetnika Janeza Boska, pred veliko nočjo smo imeli tradicionalni križev pot (tokrat ne na Kurešček), nihče ne bo pozabil izziva s hrenom, seveda pa ne smemo pozabiti akcije zbiranja sredstev za novi del doma, ki je prav v tem času zelo hitro rasel. Takrat se je na spletu odvila licitacija, imeli smo tudi kar nekaj koncertov s kavča.

Bili smo narazen in vendar skupaj. Don Boskov duh tudi v takih preizkušnjah ni in ne bo zamrl.

-185POROČILO

-186LETNO

ŠPO

DOM JANEZA BOSKA

RT

-187POROČILO

Fantovski treningi Že tradicionalno se je v tem šolskem letu izvajal trening dvoranskega nogometa za fante – v dveh skupinah ob sredah popoldne. Pod vodstvom izkušenega trenerja je bil prvi trening namenjen spoznavanju osnovnih tehnik, drugi trening pa prvi ekipi, ki je nadgrajevala timsko igro, se učila igranja sistema in utrjevala svojo samozavest na igrišču. Fantje so zaigrali v salezijanski ligi Športkat, Ljubljanski ligi in v kvalifikacijah za Domijado. Bili so prijavljeni tudi na Evropsko salezijansko tekmovanje PGSi v Duisburgu, na katerega so se tudi pripravljali z dodatnimi kondicijskimi treningi pod vodstvom Lenarta Ponikvarja. Tekmovanje je zaradi epidemije COVID-19 žal odpadlo. Organizirane smo imeli tudi treninge košarke za fante. Nanje je v povprečju prihajalo 12 fantov. Vodil jih je prekaljeni trener in profesor športne vzgoje, ki je vsem tudi velik zgled, Gregor Vodenik. Ob tedenskih srečanjih smo napredovali v tehniki in poznavanju športne igre med dvema obročema. Ekipa, sestavljena iz fantov, ki so se nekateri bolj in nekateri manj pridno udeleževali treningov, je nastopila na Ljubljanski ligi. Treningi odbojke so potekali ob ponedeljkih med fleksibilnimi učnimi urami, vodil pa jih je odbojkar­ ski »maček« Bine Markelj. Njegova odbojkarska inteligenca, predvsem pa tehnično znanje sta nas sprem­ljala vse leto. Udeležili smo se tekmovanja med ljubljanskimi šolami in kvalifikacij za Domijado, kjer smo uspeli priti v naslednji krog tekmovanja.

Lenart Močenik in Danijel Kokalj

Tudi dekleta smo fit! Kot že v mnogo letih poprej se je tudi letos pri nas odvijalo malo morje športnih aktivnosti. Med njimi so bili seveda tudi dekliški treningi košarke, nogometa in odbojke. Sredin večer je bil rezerviran za košarko. Dekleta so pod budnim očesom dveh maturantov – Domna Novaka in Jerneja Simončiča – vadila svoje košarkarske trike in krepila svojo kondicijo. Poudarek je bil predvsem na tehniki, seveda pa ni manjkalo intenzivne igre. Ob četrtkih pred večerjo so telovadnico zasedle nogometašice, ki so pod vodstvom maturanta Danijela Kokalja pilile in krepile svoje nogomet­ no znanje. Z odhodom lanskoletnih maturantk se je v prvi ekipi sprostilo kar nekaj mest, kar so dekleta s pridom izkoristila in tako napredovala iz tedna v teden. Po fantovskem treningu odbojke so v ponedeljek telovadnico okupirala še dekleta. Kljub začetnemu (praktično vsakoletnemu) velikemu navalu se je stanje skozi leto uravnovesilo in treningi, ki sva jih vodili z Neli Markelj, so postajali vse bolj sproščeni in zabavni. Dekleta so osvojila kar nekaj novega znanja in z veseljem so ga tudi pokazala. Čeprav se druga polovica šolskega leta ni izšla ravno po načrtih in čeprav smo zamudile veliko tekmovanj, lahko rečem, da smo veliko odnesle in doživele kar nekaj lepih trenutkov.

Tonka Kocjančič

-188LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Ultimate frizbi Letos so v Želimljah na novo potekali treningi ultimate frizbija. Za večino dijakov je bil frizbi nov in nepoznan šport, a so se nekateri z njim hitro spoprijateljili. Pogumnejši so prišli tudi na trening, kjer smo začeli s spoznavanjem osnovnih tehnik in metov. Počasi smo napredovali z razvijanjem igre in že kmalu smo imeli prve medsebojne tekme. Diski so šli velikokrat po svoje, vendar smo se jih trudili obvladati in z vajo nam je šlo vedno bolje. V začetku februarja smo se udeležili svojega prvega tekmovanja. Tam smo srečali dijake iz cele Slovenije in še ostale frizbijaše. Imeli smo zabaven dan, pokazali smo svojega športnega duha in se odlično izkazali. Premagali smo ekipe, ki so trenirale več kot leto dni, pa tudi ostalim smo bili dobri nasprotniki. Naša največja navijača sta bila don Bosko in Peter Končan, ki sta nas neprestano motivirala in varno pripeljala tja in nazaj. Že smo začeli intenzivno trenirati in se pripravljati na naslednje tekmovanje, ko nas je presenetil koronavirus. Ker pa za treniranje potrebuješ le frizbi, brata ali sestro ter travnik, še vedno treniramo in ostajamo v formi. Menim, da je novi šport v Želimljah odlično zaživel, ekipa se je povezala in vseskozi se nas je držala pozitivna energija. Spremljal nas je Božji blagoslov, saj nismo imeli nobenih poškodb. Treningi so potekali vsak ponedeljek od druge do pol četrte ure, obiskovalo pa jih je 14 dijakov in dijakinj.

Elijas Bohnec Mernik

»Na začetku šolskega leta me je Elijas navdušil nad frizbijem. Takrat si nisem predstavljal, kako se ta šport »izvaja«, vendar sem na treningih hitro spoznal tehnike in način igranja. Frizbi se mi zdi odličen šport, saj si s podajanjem izboljšaš reflekse, hkrati pa se ob igranju in podajanju tudi sprostiš.«

Filip Ferlan »Sprva sploh nisem vedela, kaj je frizbi, a se je slišalo zanimivo in zato sem se prijavila na treninge. In nisem se motila. Na treningih sem zares uživala, najboljša izkušnja pa je bil zagotovo ŠUL, kjer se je naša ekipa zares povezala. Vzdušje je bilo enkratno in moram reči, da sem bila kar presenečena, da nam je po le nekaj mesecih treningov šlo na tekmi tako dobro.«

Katarina Vrbinc »Kot vsi ostali ostali sem seveda tudi jaz prav debelo pogledala, ko sem prvič slišala, da obstaja šport »ultimate frizbi«. Če bi mi takrat kdo povedal, da bom še to leto postala članica ekipe, s katero bomo šli na ŠUL (šolska ultimate liga), mu ne bi verjela. Pa vendar svoje odločitve o začetku treniranja niti malo ne obžalujem. Igralci frizbija so postali moja nova, pozitivna in nadvse povezana družina. Takega ekipnega duha, kot sem ga spoznala na ŠUL-u, nisem videla še pri nobenem drugem športu.«

Neža Alič

-189POROČILO

Jesenski turnir Šolsko leto se je komaj dobro začelo, pa se je na zunanjem igrišču že zaslišala piščalka in napočil je tradicionalni jesenski turnir. Na igrišču borbeni fantje in dekleta, ki se borijo za svojo vzgojno skupino. Ob njih pa zvesti navijači, ki z vzkliki, s himnami, plesom, petjem in z navijaškimi pripomočki bodrijo svoje borce oziroma borke. Jesenski turnir je kot običajno potekal v treh disciplinah – v nogometu, odbojki in košarki. V nogometu so po prostih strelih zmagali fantje druge vzgojne skupine. To je bila posebna zmaga, saj je bil finale fantovskega nogometa zadnji dogodek, ki se je zgodil na starem igrišču. Igrišče je dalo svoj teritorij novim prostorom doma. Tako je bil

ta dogodek slovo od igrišča, kjer je igralo in se borilo že veliko generacij. V odbojki pa je svojo premoč nad ostalimi fanti pokazala prva vzgojna skupina, prav tako tudi v košarki. Tako je prva vzgojna skupina tudi letos slavila skupno zmago. Pri dekletih pa je močno presenetila deveta vzgojna skupina, saj je kot najmlajša skupina zmagala v nogometu. V košarki je zmagala šesta vzgojna skupina in pri odbojki lanska skupna zmagovalna skupina – četrta. Največje število doseženih točk je dosegla šesta vzgojna skupina, ki si je s svojo borbenostjo priborila naziv zmagovalne dekliške vzgojne skupine na jesenskem turnirju 2019. Sledilo je veselje in praznovanje, za nekatere pa tudi žalost in razočaranje. Vsi so si želeli zmagati. Ta cilj pa bodo lahko poskusili doseči že v začetku novega šolskega leta.

Sašo Klun

-190LETNO

DOM JANEZA BOSKA

-191POROÄ&#x152;ILO

Zumba Vsako sredo v večernih urah, ko so se nekateri že odpravljali spat, so po želimeljskih hodnikih odmevali latino ritmi (vmes pa se je prikradla tudi kakšna pop glasba), ki so prihajali naravnost iz fitnesa. Ti ritmi so spremljali nadobudna dekleta, ki so se nama kljub naporom dneva z veseljem pridružila. Letos sva namreč vestno skrbeli za to, da je v domu redno potekala zumba. Le-te se je lahko udeležil vsak, ki se je želel razmigati (sploh svoje boke), saj je to vadba, ki združuje aerobiko in različne vrste plesov (od salse in sambe do hiphopa). Koreografije so želimeljsko unikatne; nekaterih smo se naučile že od prejšnjih voditeljic zumbe, druge pa sva letos sestavili na novo. V fitnesu je bilo vedno zabavno, športno in vroče, ob koncu zumbe pa tudi utrujajoče. Škoda, da je sreda samo enkrat na teden, a na srečo je zumba tudi del skupnih domskih piknikov, kjer se energičnega plesa udeležijo tudi fantje.

neža Pavlinič in nastja ovniček

-192LETNO

HIPHOP

DOM JANEZA BOSKA

Ko se razve, da je v Želimljem dijakom na voljo nova dejavnost, se marsikdo sploh ne zgane, saj je dogajanja toliko, da je težko slediti. Pa ti namigne prijateljica, pa slišiš enkrat, dvakrat na hodniku in si rečeš: »Zakaj pa ne?« Tako je bilo z mano in s plesom hiphopa. Ni bila ljubezen na prvi pogled, šele na drugega. Sledila sem prijateljici v don Boskovo dvorano in videla nemalo prestrašenih in radovednih dijakov, željnih plesa. Usedla sem se ob steno in čakala na predstavitev voditeljic Katjuše in Eve. Ko sem ju videla plesati, sem se vprašala: »Kaj, to naj bi ob koncu tečaja znala tudi jaz? Hvala, ne, ne; imam dve levi nogi, dve levi roki in še zvin mezinčka izpred petih let. Ne bo šlo!« Že sem skoraj obupala, pa me je prijateljica ponovno prepričala (na skrivnem pa sem si v resnici želela, da bi kdaj znala kaj takega). Začele so se vaje. Enkrat je bilo lažje, drugič težje, kdaj se ti reees ni dalo priti, kdaj pa si kar prekipeval od energije in nato z največjim navdušenjem pokazal sostanovalkam, kaj si se danes naučil novega. Tako so minevali dnevi, tedni, meseci in že je bil pred vrati naš prvi nastop. V nas sta se priplazila strah in trepet, ampak ne, nismo popustili paniki! Katjuša in Eva sta nas spodbujali, vlivali energijo in samozavest in ti si samo zaplesal. Ja, lahko narediš napako, mogoče dve, ploskneš tam, kjer ne bi smel. Pa kaj, se zgodi, bo naslednjič bolje. In tako žanješ sadove svojega truda, vaj in tudi uživanja. Včasih je bilo toplo sonce zunaj res bolj mamljivo, ampak če me kdo vpraša, ali je bilo vredno, odgovorim z glasnim: »Da!« Zakaj? Ko pogledaš nazaj, vidiš, da zdaj znaš nekaj, česar drugi ne znajo, še pomembneje pa je, da si osvojil novo drobno zmago nad sabo.

Neža Govekar

-193POROČILO

DAN D V sredo, 15. 1. 2020, se je v našem domu odvijalo zdaj že tradicionalno srečanje katoliških dijaških domov, bolj znano kot Dan D. K nam so prišli dijaki iz Dijaškega doma Antona Martina Slomška, Jegličevega dijaškega doma in Dijaškega doma Škofijske gimnazije Vipava. Srečanje se je začelo s kratko uvodno prireditvijo, na kateri smo toplo sprejeli svoje goste in s simboliko štirih src začeli druženje z željo, da bi bil naš skupni čas čim prijetnejši. Nadaljevali smo s tekmovanji v različnih disciplinah. Pomerili smo se v šahu, klubskem trisu (namizni hokej, ročni nogomet in pikado), balinanju, namiznem tenisu ... Dekleta so igrala odbojko, fantje pa so se pomerili v nogometu. V vsem tem času, ko so se naši športniki borili za zmago na igrišču (ali pa za mizo), je skupina dijakov vseh dijaških domov v kapeli vodila izredno lep program, ki nas je povezal v skupno molitev. Program v kapeli smo zaključili s skupno sveto mašo. Ob koncu dneva nas je čakala skupna zaključna prireditev in končna razglasitev rezultatov. Kljub temu da je bilo glavno vodilo srečanja druženje, se moramo pohvaliti in vam povedati, da smo prav v vseh disciplinah zmagali. Najpomembnejše pa je, da je dan minil v prijetnem in prijateljskem vzdušju, zato se že veselimo srečanja prihodnje šolsko leto.

Urša Škarja

-194LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

-195POROČILO

Domsko smučanje 2020 Tudi letos je ravnatelj doma Peter Končan organiziral domsko smučanje. Iz Želimelj smo se odpravili 25. januarja zjutraj, vrnili pa smo se 26. zvečer. Prvega dne smo smučali po Nassfeldu, ki je eno največjih smučišč v Avstriji. Za ublažitev krčev v izmučenih nogah je poskrbelo umirjeno kopališče blizu naših apartmajev. V nedeljo smo uživali v sončni smuki po Gerlitznu. Nekateri so si tam privoščili masten »germknödel« za preveč denarja (jaz osebno te specialitete ne maram preveč). Poleg omenjene poslastice smo po večini jedli hrano iz nahrbtnikov, ki smo si jo lahko pripravili v apartmajih. Nihče izmed želimeljčanov se ni poškodoval, smo pa bili v Gerlitznu priče helikopterskemu reševanju smučarja. To je bilo moje prvo domsko smučanje in priznati moram, da sem res zelo užival, na žalost zadnjič, saj sem maturant. Vsem ljubiteljem snega, smučanja, umlautov in dobre družbe zato v bodoče predlagam, da se zagrebejo za sedež na avtobusu. Pa hvala Končanu za trud!

Gabriel Klančar

-196LETNO

DOM JANEZA BOSKA

-197POROÄ&#x152;ILO LETNO

-198LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

GLASBA -199-

POROČILO

Tečaj kitare Kar nekaj let sem počivala v zaprašenem kotu neke sobe. Niti ne vem natančno, kje, ker sem bila zaprta v temnem kovčku. Nekega dne me je nekdo prebudil iz globokega spanca. Za hip sem že pomislila, da se je morda moja lastnica spet spomnila name. Ampak takrat nisem več verjela, da se takšne stvari sploh še dogajajo. Kmalu pa sem začutila bolečino v vratu, ko sem trdo pristala na tleh v TV-sobi. Po dolgih letih premora sem spet zagledala dnevno svetlobo. Prav zaslepila me je. Potem so mi začeli navijati strune. Oh, kako je žgečkalo. Že dolgo nisem bila tako srečna. Končno sem spet služila svojemu namenu. Celo uro in še nekaj več sem tako vsak ponedeljek zvenela v rokah dekleta in to je bilo zame povsem čarobno. Moram vam izdati, da me je med tednom kdaj predstavila tudi svojim prijateljem v domu in takrat z veseljem izpilila nove akorde ter ritme. Vsak ponedeljek se je najprej dobivala začetniška skupina, uro pozneje pa še mi, nadaljevalci. Ob Klarinih vzpodbudnih besedah in vedno novih izzivih smo preživeli veliko dobrih in čisto pravih glasbenih trenutkov. Pojavila se je tudi kakšna strgana struna, hujših poškodb pa na srečo ni bilo. Mislim, da lahko zdaj kar z gotovostjo trdim, da še dolgo ne bom spet pristala v tistem temnem zaprašenem kotu.

Sara Sobočan

-200LETNO

ZVEZDE PLEŠEJO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

tudi v Želimljah (ali PLESNE VAJE)

Če si se bal, da boš v letošnjem letu prikrajšan za rekreacijo plesnega stila, si se krepko uštel. Kot je že skoraj navada, tudi letos vzgojitelji niso pozabili na to prefinjeno in romantično obliko športa. Prvošolci in kakšni manj izkušeni so izbrali začetni tečaj, stari mački, katerih noge so že dobro podmazane, pa so se podali v izziv nadaljevalnega tečaja. Tako so fitnes vsak četrtek napolnili multikulti ritmi s pripadajočimi plesnimi koraki naših dijakov. Novih gibov nas je naučil Sašo Krasnov iz plesne šole Salsa (za katerega smo lahko nekoč navijali v oddaji Bitka talentov), za svojo soplesalko pa je imel vedno ob strani Nežko. Zaradi njiju na božičnici, domskih plesih in gala plesih ni manjkalo dunajskega valčka, tanga, čačačaja, rumbe in tudi kakšen skupinski ples bi se našel. Plesalci so torej dobili samozavest, da dekle popeljejo na plesišče, dekleta pa pogum, da povabilo sprejmejo. Veksl!

Tonka Kocjančič in Luka Polc

-201POROČILO

Klubski večeri V letu 2019/2020 smo imeli kljub karanteni kar nekaj klubskih večerov. Ti so nas zabavali in sproščali v hudih časih – v napornih tednih spraševanj in testov. Potekali so enkrat na mesec ob četrtkih. Upam si trditi, da sem bila čisto na vsakem. Čeprav bi marsikdo mislil, da sem s tem le izgubljala dragoceni čas, mi za nobeno minuto ni niti malo žal. Večinoma so bili to plesni večeri, ko smo svoja srca pustili na plesišču in premočeni od znoja peli na ves glas, da so nas še naslednjega dne bolele glasilke. Ritem nam je dajal slavni želimeljski DJ Dominik s svojimi pomagači. Zabava se je običajno razživela proti koncu, ko so na plesišče prišli tudi maturantje, ki so nam, prvošolcem, pokazali, kako se zares pleše. Že samo z opazovanjem sem se naučila neštetih novih gibov, ki so zelo uporabni v modernih glasbenih mešanicah pop in rock glasbe, nikakor pa ne smem pozabiti na dalmatinske ritme, za katere se mi zdi, da Želimlje brez njih skorajda ne obstajajo. Seveda niso bili vsi večeri tako divji. Včasih se je našla tudi kakšna glasbena skupina, ki nam je zaigrala in zapela ter nam stopila srca. Prvi takšen večer je bilo odprtje kluba čisto na začetku leta. Glavna tema so bili popečeni toasti in bingo, ki so ga vodili moja prečudovita vzgojiteljica Meta, prav tako čudovita Nežka in šarmantni maturant Domen. Vmes so bile tudi glasbene točke, ki so mirile našo tekmovalnost. Iz kluba se je tisti večer slišalo petje, saksofon, klavir in veliko smeha ter kričanja BINGO!!!! Letos si je za nas vzela čas tudi družina Gazvoda v zasedbi Bora, Marka in Žana. S svojim spretnim igranjem kitare, s saksofonom, klaviaturo ter petjem so očarali marsikatero dekle. Enkratnega (upajmo, da ne edinega tovrstnega) dogodka se je udeležilo mnogo dijakov in na koncu smo se Boru, Marku in Žanu zahvalili s stoječimi ovacijami, ki se

kar niso hotele končati. Podobno pa se je končal tudi zadnji klubski večer pred karanteno. Pripravili sta nam ga Eva in Marta, ki sta postali tudi glavni zvezdi večera. Njuno dvoglasno petje je po prostorih odmevalo še naslednji dan. Seveda ne smemo pozabiti na talentiranega pianista Boruta in pa na vokalno skupino maturantov, ki nas je s svojimi harmonijami popeljala v drug svet. Za piko na i pa je poskrbel intervju, ki sta ga izvedla maturanta

-202LETNO

GIMNAZIJA ŽELIMLJE

Andrej in Jernej: poskrbela sta za obilico smeha in nam odprla nov pogled na umetnost. Če pa ste mislili, da nas je karantena ustavila, se hudo motite. Drugošolka Ema se je zoperstavila »korona-slabi volji« in spisala nekaj odličnih »for o koroni«, ki so dijakom pričarale nasmeh na obraz.

Klubskih večerov sem se večinoma udeleževala skupaj s sostanovalkama in priznati moram, da brez njiju ne bi bili tako »epski«. Mislim, da nas je vsak naslednji klubski večer še bolj povezal. Zato naj končam z drobnim nasvetom: Če imaš možnost iti na klubski večer, POJDI!!!!!!!

-203POROČILO

Klaudija Mencin

Domski ples Poznaš tisti občutek? Četrtek je in danes si pisal težak test, na katerega si se pripravljal cel teden. Sit si že vsega in edina stvar, ki si jo trenutno želiš, je dolg spanec. Ko v vrsti čakaš na večerjo, na oglasni deski zagledaš plakat za domski ples. Kar naenkrat prideš do spoznanja, da je noč še mlada, po tvojih žilah se začne pretakati mešan občutek veselja in adrenalina in naenkrat ti sploh ni več do spanca. Takoj po večerji na ples spomniš še prijatelje (če so slučajno spregledali plakat), nato začneš razmišljati, kaj boš oblekel, s katerim pripadnikom nasprotnega spola boš zaplesal najprej, nato se vprašaš, ali je sploh smiselno razmišljati o tem, saj ti bo verjetno zmanjkalo poguma, ko jo/ga boš zagledal/a, ampak nikoli ne veš, mogoče bo pa tokrat malo drugače. Ko končno prideš na plesišče, te ritmi glasbe potegnejo v ples. Čutiš, kako se bas v enakomernih valovih zaletava v tvoje telo. Že zdavnaj si pozabil tegobe napornega tedna in zdaj le še pustiš glasbi, da ti za nekaj časa napolni baterije. Dobrodošel na želimeljskem plesu!

delo ženskih rok, ki so zanj verjetno porabile še več časa kot pa jaz za pripravo glasbe! Želimlje niso edini kraj, kjer »rolam«, je pa edini, kjer na potek plesa pogledam šele po njegovom koncu, da vidim, kaj je sploh nastalo. Da pa je večer tak, kot je, se seveda ne sme pozabiti na skupino, ki pomaga postaviti in pospraviti zvočno in svetlobno opremo. Prav tako je tu še lučkar Mark, ki s svojimi idejami da plesu piko na i. Kaj pa DJ počne med plesom? Verjetno ste se že kdaj vprašali: »Kaj pa ta tip sploh dela? Ima slušalke le zato, da glasbo sliši bolje kot mi?«

No, za DJ-a dan poteka malo drugače, osebno mislim, da s še več adrenalina. Ta »dan« traja več kot 24 ur. Začne se že, ko na oglasni deski opazim plakat, ki vabi na ples. Več kot očitno je

-204LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Nekdo mi je nekaj časa nazaj postavil podobno vprašanje. Malo sem se nasmehnil in odgovoril: »Čaram!« DJ-eva naloga ni le pritisniti »play«. Vmes ustvarjam z zvokom in včasih pričaram »finte«, ki jih nekateri ljudje morda sploh ne bodo nikoli opazili. In vendar so prisotne in naredijo ples zares dodelan. Glasba je zelo zanimiva stvar, ki jo je težko razložiti. Nanjo so vezani spomini, čustva, dogodki, ki so zaznamovali tvoje življenje … In naloga DJ-a je, da te popelje na pustolovščino,

vodi skozi ritme, določa, kdaj je čas za počitek in kdaj za akcijo, ustvarja vznemirjenje … In temu jaz sam pravim čarovnija! Tole razmišljanje bi rad zaključil z mislijo nekega imenitnega človeka: "One day you'll leave this world behind, so live a life you will remember." Se slišimo!

Dominik Ušeničnik

Gala ples Tudi letos je mladinsko društvo Heres poskrbelo za organizacijo novoletnega gala plesa. Ta se je odvil v torek, 7. januarja 2020. Se pa že spodobi, da začetek novega leta obeležimo s plesom, kajne? Vsakdo je imel priložnost zavrteti se na plesišču, napolniti svojo dušo z mero smeha in v trenutku pozabiti na vse skrbi. Še dobro, da se je ples odvijal v dvorani Majcnovega doma, saj tako kljub zelo visokemu številu udeležencev gneče ni bilo in se je lahko vsak par svobodno premikal in žarel na svoj način. Vsega lepega pa je enkrat tudi konec in verjemite mi, spanec tisto noč je bil še posebej trden.

Tina Šebenik

-205POROČILO

-206LETNO

USTVARJALNOST

DOM JANEZA BOSKA

-207POROÄ&#x152;ILO

Okrogli mizi V preteklem šolskem letu smo imeli v Domu Janeza Boska organizirani kar dve okrogli mizi. Ko nekdo omeni besedno zvezo »okrogla miza«, vsi takoj pomislimo na gručo ljudi, ki sedi okoli okrogle mize in debatira. V našem primeru ni šlo ravno za takšen dogodek. Že res, da je bila prisotna gruča ljudi, ampak smo sedeli v polkrogu in večino časa poslušali našega gosta ter mu na koncu zastavljali vprašanja. Prvič smo gostili Avstralca Timothyja Guya, ki nam je 25. 9. 2019 zaupal zgodbo svoje poti proti uspehu. Kljub tesnobi in depresiji, s katerima se spopada že vse od mladih

-208LETNO

let, je namreč uspel postati profesionalni kolesar. Tako je to pravzaprav zgodba o dvojnem uspehu – zgodba o doseženih sanjah in o uspešnem spopadanju s

DOM JANEZA BOSKA

tesnobo in depresijo. Skušal nam je čim bolj približati doživljanja in mišljenje človeka, ki se spopada s tema občutjema, kar mu je dobro uspelo. Povedal je, da ga občutek tesnobe redkokdaj zapusti in da je vsak dan nov izziv, napolnjen s spopadanjem in premagovanjem samega sebe. Na koncu nam je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in verjamem, da je veliko prisotnih s seboj odneslo njegove nasvete in izjemno zgodbo, s katero nam je težave z duševnim zdravjem še bolj približal. Druga okrogla miza se je odvijala 29. 1. 2020. Obiskal nas je Arif Sulejmanović, ki nam je opisal življenje v družini, v kateri starša pripadata različnima verama. Njegova mati je bila kristjanka, oče pa je bil musliman. Starša svojim otrokom nista vsiljevala nobene izmed ver in tako je bil Arif sprva ateist. Po njegovih besedah je ljubezen prisotna ne glede na vero, ki ji oseba pripada. Zaradi njegovega veselja, dobrote in lepega opisovanja človek zlahka verjame, da je lahko zakon popoln, tudi če zakonca pripadata različnima verama. Arif se je kasneje spreobrnil v kristjana in s svojo ženo nadaljeval srečno življenje. Tako kot njegova starša tudi sam svojim otrokom ni vsiljeval vere, temveč jim je bil v njej dober zgled. Prav tako je Arif dober zgled v sprejemanju drugačnosti. Za konec nam je zapel še svojo avtorsko pesem Ko čutiš to in nas prijetno presenetil. Nikomur se pred tem ni niti sanjalo, da je ta pesem prišla izpod njegovega peresa. Tako smo si med letom lepo popestrili dva večera, spoznali dve osebi z izjemnima zgodbama in se naučili veliko novega. Za zaključek pa bi vam rada priporočila udeležbo na kakšnem izmed podobnih dogodkov, če boste le imeli priložnost in čas.

Vesna Lenarčič

Spletkar Vsako sredo med prvimi in drugimi učnimi urami se na želimeljskih hodnikih zaslišijo tihi (in nekoliko manj tihi) koraki. Prebuja se čisto posebna vrsta živali: Spletkar Spletkar ali Ursus Zelimus je ogrožena vrsta želimeljčana. V preteklem letu je bilo opaženih 10 pripadnikov vrste, vendar pa se je po dveh tednih izgubila sled za dvema osebkoma. ⊃⊃ Višina: 1,61–1,85 m ⊃⊃ Nahajališča: čez teden največkrat opaženi v dolini Pod svobodnim soncem, ob koncu tedna se razbežijo po celi Sloveniji ⊃⊃ Prehranjevanje: čips in smokiji iz želimeljskega kluba ter pica iz Trafo Bara ⊃⊃ Komunikativnost: (pre)velika ⊃⊃ Dnevne aktivnosti: oblikovanje IG profila zelimlje_dom, objava tedenskih (ali mesečnih, odvisno od spomina, ki nas včasih pusti na cedilu) anket za domsko spletno stran, slikanje preveč približanih ljudi in objava njihovih slik, širjenje govoric in smejanje dobrim (pa tudi tistim malo manj dobrim) šalam, skupni obedi, ki so sestavljeni iz česarkoli užitnega, kar nam pride pod zob

Borut Jordan

-209POROČILO

Ustvarjalne delavnice V Želimljah je na vseh področjih preživljanja prostega časa veliko ponudbe. Za ustvarjalce je bila ta letos zelo zanimiva! Poleg tradicionalnega ustvarjanja adventnih venčkov in namiznih okrasij naj omenim še nekaj podvigov:

⊃⊃ Vzgojiteljica ‌Jana nas je najprej naučila novih metod kvačkanja (ali pa nadgradila naše znanje – odvisno od potreb). Pridobitev: Imamo dovolj znanja o kvačkanju, da bomo lahko na stara leta cele dneve na plaži veselo kvačkale nogavice za svoje vnuke.

⊃⊃ Mama vzgojiteljice Petre nam je prijazno razložila in pokazala, kako poteka postopek šivanja. Tako nas je zbližala s šivalnim strojem in nam pokazala, kako se zašije »scrunchie« (elastiko za čop) in preprost nahrbtnik. Pridobitev: Ni nam več treba na veliko kupovati elastik in potem skrbeti, da jih ne bi izgubili. Sedaj jih lahko sešijemo sami in uporabimo blago iz kakšnih premajhnih ali strganih oblačil tudi za druga šiviljska ustvarjanja.

-210LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Drama. Tretjič. Tudi letos smo imeli v Želimljem dramo. V vseh pomenih besede. Devet ljudi, z Nežko in Alenom na čelu, se nas je odločilo iti se gledališče. Stara zasedba se je vpeljala in obstala. Avdicija torej za »ta stare« ni bila obvez­ na, smo pa ugotovili, da potrebujemo podmladek. Zato letos prvič nismo imeli samo ene skupine, ampak dve. Mlajši so poskrbeli za miklavževanje, vodenje koncertov in DBT-ja … Mi pa smo se posvetili hujšim projektom. Začeli smo vsi skupaj, na tradicionalnem dramskem koncu tedna (oz. dramski soboti), da smo se spomnili, kako sploh izgledamo, da smo ponovno začutili gledališki duh, vstopili v različne like in spet dobili občutek, kako je stati in nastopati pred ljudmi. Potem je prišel težji del. Izbira igre, ki jo bomo uprizorili letos. Težko je ugoditi vsem in po tehtnem premisleku in težki izbiri smo se odločili za dramsko besedilo Simone Semenič: sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije.

⊃⊃ Vzgojitelj ‌Sašo nas je odpeljal v svojo rodno Ribnico na tečaj izdelovanja iz gline. Tam nas je ribniški mojster naučil, kako ukrotiti glino na vrtečem se krogu in jo s spretnimi in previdnimi gibi spremeniti v vse možne oblike glinenih posod. Pridobitev: Spretnejši prsti, nova izkušnja in lepi pečeni glineni izdelki. Pripis: Sašo nam še ni pripeljal nazaj pečenih izdelkov. Morda so se mu zdeli tako lepi, da jih je obdržal zase, ali pa ga je samo prehitela pandemija, ki nam je prekrižala tudi načrte za nove podvige. Želeli smo se namreč naučiti še pletenja košar, grafike, risanja … Vendar smo ostali doma, kjer pa je najverjetneje vsak ustvarjal po svoje. Hvala Jani in Sašu za organizacijo ustvarjalnih delavnic!

Marija Ana Klančar

-211POROČILO

Ko smo imeli scenarije končno pred sabo, smo lahko začeli. Vsak ponedeljek po večerji. Nikoli nismo bili točni, ne vedno vsi prisotni. Ampak začeli smo. Vloge, branje, zamisel za sceno, kostumi, sporočilo igre, postavitev na odru ... Milijon stvari. Včasih je bilo naporno, včasih smo bili slabe volje, včasih se nam ni dalo. Kljub vsemu smo uživali in se zabavali. Ko smo najbolj »padli noter« in se je bližal dan premiere, pa je svetu zavladala korona in tudi mi smo bili prisiljeni ustaviti svoj projekt in ga na koncu žal ne izpeljati do konca. Pri nas v tretje ni šlo rado. Zato toliko bolj upam, da se vidimo naslednje leto!

Lara Pungartnik

-212LETNO

DOM JANEZA BOSKA

DUHOVNOST -213-

POROÄ&#x152;ILO

DUHoVni VEČEri Duhovni večeri so med tistimi domskimi dogodki, pri katerih zares začutiš, kakšna skupnost smo. Kako se v molitvi lahko povežemo, sodelujemo, ustvarjamo in gradimo. Odnose s samim seboj, ostalimi člani vzgojne skupine, čisto naključnim domovcem ter predvsem z Bogom. Letos smo zaradi vsem dobro poznanih razmer imeli duhovnih večerov nekaj manj kot sicer. Verjamem pa, da so zato toliko bolj ostala in odzvanjala v naših mislih sporočila, vtisi in spoznanja tistih, ki smo jih doživeli. V septembru nas je o našem velikem vzoru, salezijancu in misijonarju Andreju Majcnu, ozaveščala osma vzgojna skupina. Šesta vzgojna skupina je pripravila duhovni večer v pripravi na praznik vseh svetih z geslom Pridi, preden odidem. Opomnila nas je, naj cenimo ljudi in stvari, ki jih imamo, ker prej ali slej vse mine. Prva vzgojna skupina nam je na začetku adventa predala globoko sporočilo. Kljub temu da naši grehi znova in znova ugašajo luči, bo ena izmed njih, ki je Bog, vedno svetila in nam pomagala poiskati pravo pot. Ob don Boskovem prazniku smo se skupaj s četrto vzgojno skupino spraševali, kako naj mladi čim bolj sledimo njegovi misli: »Od mladih ne zahtevam drugega kot to, da so dobri in vedno veseli.« V postni čas pa nas je s svojim navdihujočim razmišljanjem o grehih, pokori in odpuščanju popeljala tretja vzgojna skupina. Duhovni večeri nam pomagajo, da se zazremo vase, se zamislimo, pridemo do spoznanj in zaključkov o sebi. Zatem imamo vedno možnost za spoved in pogovor, ki nam pomagata prebroditi težke čase, stiske, bremena in znova najti luč ter se vrniti na pravo pot.

Monika rudolf

-214LETNO

DOM JANEZA BOSKA

-215POROÄ&#x152;ILO

Večeri za dušo Letos smo za dijake pripravili dva večera za dušo v tisti stari klasični obliki, ki jo poznamo že vrsto let – v kapeli. Zavoljo virusa smo del te vsebine dali na domsko stran na Facebooku in vse skupaj poimenovali večeri za dušo. V mesecu novembru smo pripravili taizejski večer za dušo, ki so ga najbolj sooblikovali dijaki prvih letnikov. Sodelovali so tako z branjem besedil kot z glasbeno spremljavo. Za več kot uro smo tako v kapeli pričarali vzdušje, ki ga je moč začutiti v francoski vasici Taize. Drugi večer za dušo pa je potekal ob koncu meseca januarja, ko je bila osnovna nit praznik Janeza Boska. V molitvi smo se spraševali, kdo je pravi kristjan in kdo pošten državljan. Do končnih spoznanj pa nam je pomagal Klemen Balažič, ki nam je predstavil, kje se ti dve stvari povezujeta. Takšni večeri so pomembni za našo dušo, saj jo lahko, če si damo priložnost, preko takšnih dogodkov dejansko nahranimo. Upajmo, da bomo kaj kmalu lahko organizirali kaj podobnega in virusne omejitve ne bodo preveč omejevale tovrstnih dogodkov.

Rok Rojko

-216LETNO

DOM JANEZA BOSKA

-217POROÄ&#x152;ILO

Adventni venec v atriju Advent … Čas pričakovanja, duhovne rasti, umirjenosti, upanja, čakanja, veselja in gotovosti, da bo On prišel med nas. Ali pa je to čas norega učenja, hitenja, živčnosti, testov, odnosov, ki te bolijo, domotožja, obveznosti, slabe volje in neprespanih noči, ko si želiš, da bi te Jezus objel in te potolažil. A Jezusa ne začutiš v svojem srcu, čeprav se trudiš. Potem pa se odločiš, da boš šel ob 21.45 v atrij k adventnemu vencu. Res hitro odhitiš in se prisloniš ob okno. Kmalu za­ slišiš petje slavilne pesmi ob ognju. V tvojem srcu se nekaj premakne. Še ti začneš peti in v srcu začutiš, da je to tisto, kar si ravno ta večer potreboval. Ko je pesmi konec, poslušaš besede, ki opisujejo življenje sv. Janeza Pavla II. ali pa sv. Bakhite, sv. Chiare Luce, sv. Barbare … Ko to poslušaš, se zaveš, da imaš nepotrebne skrbi, ki jih lahko predaš Jezusu, in bo On

iz njih naredil nekaj dobrega. Zaveš se, da Jezusu lahko predaš čisto vse in da mu lahko neomajno zaupaš, kakor so to delali ti svetniki. Zamišljen v svojih mislih zaslišiš, kako ponovno poješ z drugimi domovci in se čudiš lepoti večera. Počasi odideš spat v gotovosti, da je Jezus vedno s teboj in da te nikoli ne bo izpustil iz svojega objema, čeprav ga ne boš vedno čutil. Veš, da mu lahko neomajno zaupaš in da te On neskončno ljubi.

Eva Miklavčič, Neža Alič

-218LETNO

DOM JANEZA BOSKA

KLANJANJE Najbrž si ob zgornjem naslovu predstavljaš polno kapelo želimeljčanov, ki se s stegnjenimi rokami klanjajo do tal. A te moram pri tvoji predstavi ustaviti in te razžalostiti ali pa razveseliti, da to ne bo ravno to. Ne gre za to, da se ti dobesedno priklanjaš Najsvetejšemu, ampak se Bog skloni k tebi, ki zaradi vsega dogajanja, nemira in preveč ljudi potrebuješ malo miru in čas za premislek. Klanjanje poteka tako, da Nežka pripravi in prebere kratka razmišljanja, po katerih sledi nekaj minut tišine za premislek. Vmes se tudi poje in ves čas je izpostavljeno Najsvetejše. Meni osebno je klanjanje zelo ljubo, ker je to dogodek, ki ti da enkrat na teden priložnost za razmislek in umiritev, podlago za osebni napredek; ter te malo ustavi, da se ne izgubiš v vsakodnevnem hitenju.

Marija ana Klančar

-219LETNO

Križev pot Kaj pa tvoja vest? … smo se začeli z Nežko spraševati vsako sredo ob 21.45 v kapeli, zbrani ob križevem potu, trpljenju Jezusa Kristusa.

POST 2020 Kadar me kdo spomni na križev pot, pomislim na sredine večere v kapeli in nato na (množično) romanje na Kurešček, obogateno z molitvijo, dobrimi pogovori, sveto mašo in razmišljanji, v sredo pred veliko nočjo. Iz spominov me je vrgla karantena, se je pa kmalu po ustalitvi doma na spletni strani DJB pojavil križev pot, ki ga je napisal Rok Rojko. V velikem tednu so bile vsak dan objavljene duhovne spodbude, ki so jih pripravili vzgojitelji. Na veliki petek zvečer smo poromali na Facebook profil Petra Končana, kjer je v živo potekal križev pot, ki je nastal pod peresom Luka Polca, brali pa smo ga dijaki in vzgojitelji. Glavni finale postnega časa pa je seveda velikonočna procesija, zvok zvonov in [lahko zapoješ zraven] A-LE-E-E-E-E-E-E-E-E-E-E-E-LU-U-U-U-JA-A,

-220LETNO

DOM JANEZA BOSKA

kar pa je bilo seveda v živo prenašano iz kapele in okolice iz Želimelj na velikonočno jutro. Posebnost vsega dogajanja je bila, da je cel svet na internetu in družabnih omrežjih lahko sledil programu in spodbudam in se tako z nami preko trpljenja križevega pota pripravil na tako velik in pomemben praznik Jezusovega vstajenja.

Meta Drobnič

Ministranti Tako kot se »brez muje še čevelj ne obuje«, bi lahko rekli za ministrante: »Brez ministranta …« In ker ni rime, si pač lahko vsak predstavlja svoje. Gre za tiho, skorajda neopazno skupino znotraj dijaškega doma, ki deluje zelo spontano. Okrog 20 fantov se je na začetku leta javilo in se dalo na razpolago za služenje oltarju pri svetih mašah. Naloge ministranta pa so precej jasne. Za sveto mašo ni dovolj samo pobožnost, nekdo mora pripraviti kelih, pateno, vrčke, hostije, ključ, Misal, knjigo beril, prižgati sveče in še kaj bi se našlo. Na začetku leta smo imeli veliko idej, kaj vse bi lahko počeli in česa vsega bi se med letom lotili, a malo nam je zmanjkalo časa, malo nas je presenetila pandemija. Približno tako, kot se zgodi kdaj pri sveti maši. Načrtuješ eno, zgodi pa se nekaj povsem drugega: spotakneš se ob zvonec, poliješ vino, zaspiš na stolu, izgovarjaš duhovnikove mašne

besede in opazuješ mušico, ki leta okrog keliha v najsvetejšem trenutku maše. Prav zato je ta častna služba zanimiva in vznemirljiva.

Gašper M. Otrin

-221POROČILO

Pohvale in priznanja v šolskem letu 2019/2020 PRIZNANJE - POHVALA

PRIZNANJE - POHVALA

1. VS

3. VS

Na domski ravni:

Na domski ravni:

Dominik Ušeničnik: za pripravo dogodkov v dijaškem domu in pomoč pri njihovi organizaciji Elijas Bohnec Mernik: za skrbno organizacijo in vodenje treningov frizbija

Luka Polc: za vsestransko pomoč pri izvajanju domskih aktivnosti, vodenje in koordinacijo skupin in dogodkov Danijel Kokalj: za vestno vodenje treningov nogometa

Na ravni vzgojne skupine:

Andrej Jelenc: za glasbeno spremljavo večernih molitev in svetih maš Staš Hysz: za glasbeno spremljavo večernih molitev in svetih maš Jernej Simončič: za glasbeno spremljavo večernih molitev in svetih maš ter za skrb za duhovno življenje vzgojne skupine Andrej Čop: za glasbeno spremljavo večernih molitev in svetih maš

Na ravni vzgojne skupine:

Andraž Snedec: za pomoč pri projektih vzgojne skupine in vestno opravljanje duhovnega predstavnika v vzgojni skupini Jakob Erhartič: za pomoč pri projektih vzgojne skupine Joshua William Moolman: za pomoč pri projektih vzgojne skupine

PRIZNANJE - POHVALA

PRIZNANJE - POHVALA

2. VS Na domski ravni:

4. VS

Peter Ribič: za vrtenje glasbe na domskih plesih

Na domski ravni:

Neli Markelj: za skrbno in požrtvovalno vodenje odbojkarske ekipe

Na ravni vzgojne skupine:

Timotej Mavrek: za dobro opravljeno delo duhovnega predstavnika vzgojne skupine in za skrb za pozitivno vzdušje v vzgojni skupini Lenart Kafol: za vsakodnevno igranje kitare pri večernih molitvah Lenart Ponikvar: za trud, vložen v vzgojno skupino in v njene projekte, predvsem za skrb in čas, ki ju je namenil predstavitvi skupine na Don Boskovem turnirju

Na ravni vzgojne skupine:

Lara Pungartnik: za srčno vodenje projektov vzgojne skupine Jerica Kocjančič: za skrbno vodenje vzgojne skupine Petra Vinčec: za velik prispevek pri pripravi in organizaciji božičnice

-222LETNO

DOM JANEZA BOSKA

Eva Krebl: za sodelovanje in srčnost pri duhovnih dogodkih doma

PRIZNANJE - POHVALA

Na ravni vzgojne skupine:

Manca Kolić: za pomoč dekletom pri učenju Hana Androić: za samoiniciativno vodenje vzgojne skupine Ana Vidic: za odgovorno vodenje športnih aktivnosti Urša Mišmaš: za učno pomoč in podporo dekletom Maruša Rejc: za pomoč pri učenju mlajšim dijakinjam

5. VS Na domski ravni:

Eva Ravbar: za organizacijo in zavzeto vodenje plesne skupine Na ravni vzgojne skupine:

Marija Jezeršek: za vsesplošno pripravljenost, za organizacijo različnih projektov in dogodkov v vzgojni skupini in za splošno učno pomoč Katarina Pivk: za redno igranje kitare, vse spodbude in deljenje dobre volje v vzgojni skupini Klarisa Kepic: za vestno vodenje in motiviranje vzgojne skupine, likovni prispevek in pomoč pri učenju

PRIZNANJE - POHVALA 8. VS Na domski ravni:

Tonka Kocjančič: za skrbno in požrtvovalno vodenje odbojkarske ekipe

PRIZNANJE - POHVALA

Na ravni vzgojne skupine:

6. VS

Špela Primožič: za vestno vodenje in motiviranje vzgojne skupine Nives Božič: za velik prispevek pri pripravi duhovnih dogodkov ter za nesebično učno pomoč Tadeja Pugelj: za redno igranje kitare pri večernih molitvah Nadja Padar: za redno igranje kitare pri večernih molitvah in za vsa vestno opravljena dela v vzgojni skupini

Na domski ravni:

Zala Kojek: za celoletno zavzeto organizacijo in vodenje šahovskega krožka Nastja Ovniček: za celoletno zavzeto in energično vodenje zumbe Neža Pavlinič: za celoletno zavzeto in energično vodenje zumbe Katjuša Nuč: za organizacijo in zavzeto vodenje plesne skupine Ana Malovrh: za fotografsko znanje, čas in srce, ki jih je vložila v fotografiranje domskih dogodkov

PRIZNANJE - POHVALA

Na ravni vzgojne skupine:

Marta Bevc: za srčno vodenje vzgojne skupine Sara Mihalič: za velikodušen prispevek k dogodkom in vzdušju v vzgojni skupini

9. VS Na ravni VS:

Neža Alič: za vestno vodenje vzgojne skupine Ana Sever: za zavzetost pri dogajanju v vzgojni skupini Ula Koščak: za vestno in zanesljivo opravljanje svoje zadolžitve

PRIZNANJE - POHVALA 7. VS Na domski ravni:

Urša Mišmaš: za samoiniciativno, srčno, racionalno in odgovorno vodenje kluba

-223-223 POROČILO

-224LETNO

MAJCNOV DOM

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Majcnov dom

-225POROČILO

Ko se vse postavi na glavo Vsi poznamo občutek, ko nekaj načrtuješ in potem ne gre ravno tako, kot si si sprva zamislil. Ravno to se je zgodilo tudi letošnjim duhovnim vajam. Pravzaprav se je zgodilo celotni družbi, vsem skupinam in posameznikom, ljudem vsem poklicev in

stanov. Kot strela z jasnega nas je zadela korona in nam vse postavila na glavo. V prvem tednu marca je položaj postal zelo resen. Število okužb v sosednji Italiji je strmo raslo, Evropa je trepetala pred nevidnim virusom. Negotovost nas je navdajala tudi zaradi duhovnih vaj. Bili smo sicer še mirni, ker v Sloveniji do

-226LETNO

MAJCNOV DOM

tistega trenutka nismo zaznali nobenega primera okužbe. Nato pa je tudi pri nas udarilo, ravno dva dni pred začetkom prvega postnega termina. Kaj bomo naredili? Kaj kmalu je padla odločitev, da bomo duhovne vaje izpeljali po načrtu. In smo jih res. Z malo strahu sicer, a hvala Bogu je vse potekalo po najboljšem možnem scenariju. Tako je bila skupina 6.–8. razreda edina, ki se je uspela udeležiti duhovnih vaj. Sledil je teden prvih desetih okužb v državi in prvih množičnih preventivnih ukrepov. Informacije, kako naprej, so bile iz dneva v dan drugačne. Če smo še na začetku tedna dobili zeleno luč za izvedbo naslednjih duhovnih vaj, je ob koncu tedna prišlo

zdravstveno priporočilo, da tak način zbiranja v teh časih ni najboljši. Upanju, da smo se odločili prav in preklicali termin, je sledila še potrditev. V tistem tednu je prišla odločba o zaprtju šol. Tako sta odpadla oba termina, za 4.–7. razred in za 8.–9. razred. Z upanjem smo se ozirali proti koncu šolskega leta in na čas počitnic. Nikomur niti na kraj pameti ni padlo, da tudi poletnih duhovnih vaj ne bi bilo, saj je bilo od zaprtja šol do šolskega konca leta še tri mesece in pol. Pa so načrti tudi tokrat splavali po vodi. Virus je res vse postavil na glavo in nam dal vedeti, kdo v tem trenutku vodi in usmerja družbo. Sprejmeš in narediš tisto, kar v danih razmerah lahko narediš, čakaš v karanteni in upaš, da bo čim prej minilo. Ob tem pa kot vernik ne pozabiš na šesto prestavo, ki je nimajo vsi. Na prestavo vere, ki ti da razumeti novo dimenzijo človeške realnosti. Njemu, ki je Gospodar časov, smo zaupali sedanjost in prihodnost. Zgodba o duhovnih vajah tega leta je le ena majhna zgodbica znotraj velikih, podobnih zgodb današnjega časa, zaznamovanih s pandemijo. Eno »izgubljeno« leto duhovnih vaj pa ni nič v primerjavi z upanjem, da nas je ta preizkušnja naredila boljše, bolj čuteče, z večjim občutkom za skupnost in medsebojno solidarnost. Ob tem ugotovimo, da je tudi čas karantene lahko čas duhovnih vaj za vse posameznike in celotno človeštvo. Kako smo izkoristili to obdobje tudi v duhovnem smislu, pa bo pokazal čas.

Gašper M. otrin SDB, ravnatelj Majcnovega doma in voditelj duhovnih vaj

-227POROČILO

ADVENTNE DUHOVNE VAJE Ko sem v adventu leta 2019 četrtič prišel v Želimlje na duhovne vaje, sem takoj vedel, da bodo super. Naša tema je bil film Levji kralj, ki nas je s svojo zgodbo nagovarjal, da lahko naredimo vse, česar si želimo. Pri katehezah smo razmišljali o filmu. Pogovarjali smo se o tem, kaj nam je bilo pri njem všeč in kaj ne, kako smo ga doživeli in kaj nam je sporočal. Poleg pogovorov in katehez pa se je vedno našel tudi čas za kakšno igro.

-228LETNO

MAJCNOV DOM

2019 Imeli smo veliko prostega časa in animatorji so bili odlični. Všeč mi je bilo spokorno bogoslužje in skupne igre, ne smem pa pozabiti na čudovite kuharice, ki so nas razveseljevale s slastnimi obroki. To je bil še en kakovostno preživet konec tedna. Komaj čakam naslednje duhovne vaje, ki se jih bom z veseljem udeležil.

Bruno, 15 let, Škofljica

-229POROČILO

Vtisi z duhovnih vaj Duhovne vaje se mi zdijo super, ker se zelo zabavamo. Všeč mi je, da dobim nove prijatelje, pa da se spoznavamo in družimo tudi po skupinah ter z drugimi skupinami tekmujemo v zanimivih igrah. Vedno mi je všeč tudi izbrani film. Gašper je super voditelj, ki poskrbi, da je vse tako, kot mora biti, animatorji pa poskrbijo, da se imamo lepo in uživamo.

Lucija Smolič, 6. razred

-230LETNO

MAJCNOV DOM

ti konec tedna, ko lje, veš, da bo tis lim Že v eš id pr Ko stresa in naporebiš se šolskega Zn . jši ol jb na , m si ta vaš pozitivne in nec tedna spozna ko l Ce v. ko ni ur nih orjev. Vsebino ežencev do animat el ud od – di lju r supe film in «dramske dobro dopolnijo lo ze j va ih vn ho du zaigrajo anitku in vsako jutro če za na jih ki «, igre j edinstvenega. vne vaje so neka ho du e ak Vs ji. or mat r, velika igra, spo: spoznavni veče em rit oj sv o aj Im akič je drugače in , sveta maša … Vs žje slu go bo o rn ko bolje.

Mirjam Smolič, 7. razr

ed

izvedela od Za duhovne vaje sem se jih že večkrat svojih prijateljic, ki so duhovnem konudeležile. Že po prvem vedela, da bom cu tedna sem tudi jaz še prišla. lepem spominu. Ostal mi je v zelo Kralj, on, prihaja! Tema se je imenovala kralj. Všeč so mi Gledali smo film Levji e zares skrbno bile kateheze, ki so bil igre, ki so jih za pripravljene, in velike er animatorji. nas pripravili naši sup etile molitve po Prijetno so me presen oščeni pogovori. sobah in poznejši spr i tudi na spoved, Dobro so nas pripravil ila, saj take ne ki je ne bom nikoli pozab doživiš vsepovsod. ljah priporočam Duhovne vaje v Želim vsem!

nadja nuč, 9. razred

-231POROČILO

Intervju z rekorderjem Juretom

i »Duhovne vaje m dvsem nekaj, predstavljajo pre kujem (kot kar ves čas priča ).« poletne počitnice

Kako se je začela tvoja zgodba z duhovnimi vajami v Želimljah, kdaj si se jih prvič udeležil? Moja zgodba se začne konec aprila ali zgodnjega maja leta 2013. O želimeljskih duhovnih vajah sem izvedel od svoje mame. Pripovedovala mi je o enako starih otrocih, ki igrajo nogomet, pojejo in se imajo skratka »ful fajn«. Seveda sem se ji na začetku malo uprl, vendar sem bil vedno precej samostojen otrok in se nisem bal novih stvari. Kljub temu da nisem poznal nikogar, sem se poleti 2013 prvič udeležil duhovnih vaj. Najbrž si nisi nikoli mislil, da boš postal rekorder po številu udeležb na duhovnih vajah. Kolikokrat si se jih že udeležil in kaj ti to pomeni? (Smeh) Res ne. Ko sem bil prvič pri vas, je nekdo rekel, da je bil na duhovnih vajah že osemkrat! Vsi smo ga samo debelo gledali in malce občudovali. Ko pa sem vsa naslednja leta tudi sam hodil, je številka hitro naraščala. Do sedaj sem bil že na dvaintridesetih terminih duhovnih vaj. In ta številka ni končna (upam). Vsak termin je svoja zgodba in z vsakega konca tedna pridejo lepi spomini. Duhovne vaje mi predstavljajo predvsem nekaj, kar ves čas pričakujem (kot poletne počitnice). Zdaj, ko sem animator, pa mi predstavljajo izziv, da dam otrokom to, kar sem sam prejel od prejšnjih animatorjev.

Ob tolikšnem številu duhovnih vaj se najbrž nabere veliko takih in drugačnih zgodb. Nam lahko katero zaupaš? Na enih izmed poletnih duhovnih vaj, ko smo peš prihajali nazaj v Želimlje, je lilo kot iz škafa. Ravno ko sva z Baletom (beri: Klemen Balažič SDB) prišla do Majcnovega doma, je nehalo deževati in posijalo je sonce. Bale se je samo smejal (kot po navadi, zeloooo naglas!). Bil si udeleženec na različnih terminih: za ministrante, otroke, srednješolce. Se med udeleženci kdaj spletejo posebna prijateljstva, ki kasneje obstanejo tudi izven duhovnih vaj? Seveda se. Posebej takrat, ko se na terminih srečaš že petič, šestič. Vem, da so nekateri postali sostanovalci v dijaškem domu prav zaradi duhovnih vaj. Ko sem prišel na Škofijsko gimnazijo, so mi pri uvajanju pomagali bivši udeleženci duhovnih vaj, ki sem jih poznal. Se ti je kdaj zgodilo, da si naletel na čuden odziv drugih, ko si jim povedal, da se redno udeležuješ duhovnih vaj? Morda so mi v osnovni šoli kdaj rekli, da bom župnik, vendar je bilo po navadi sošolcem to bolj vseeno. Večine to ni pretirano zanimalo. Imel pa sem sošolca, ki je to sprejel zelo pozitivno in je

-232LETNO

MAJCNOV DOM

celo začel hoditi z mano na duhovne vaje. Ime mu je Štefan, igra harmoniko in mnogi ga poznate. Odkar si v srednji šoli, pa se je tvoja vloga na duhovnih vajah spremenila. Sedaj si animator. V čem vidiš glavno razliko med prej in sedaj?

Zdaj predvsem čutim odgovornost, da pomagam narediti duhovne vaje tako odlične, kot so bile, ko sem bil jaz prvič tukaj. Da očarajo otroke in da pridejo večkrat nazaj. Tako lahko spoznajo, da je vera vse kaj drugega kot »zateženi župniki, stare mame in orgle«.

el za vse Še zaključna mis e vnih vaj: Uživajt udeležence duho e, kar delate, vs In h. ja va ih vn na duho no. delajte stoodstot

-233POROČILO

PODPIS POGODBE september

oktober

december

februar

januar

april

maj

-234LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

november

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Dogajanje v zavodu

marec

avgust

junij

julij

-235POROČILO

IN MEMORIAM

Tjaša Celestina, profesorica likovne umetnosti (+ 11. 2. 2020, na Gimnaziji Želimlje od 1998 do 2020)

Smrt pretrese vsakogar. To je dežko doumljiv dogodek. Rada bi, da bi prišel ponedeljek, ko bi se spet odprla vrata likovnega ateljeja in bi nas profesorica poučevala o umetnosti. Neverjetno se zdi, da se to ne bo več zgodilo. Ob smrti se sprašujemo: »Kakšen je bil človek, ki je umrl? V kaj je verjel, kaj pušča za sabo?« Profesorica Tjaša Celestina je bila oseba, ki je umetnost zares občudovala, uvajanje v umetnost ji ni bila zgolj služba. Verjela je v lepoto in nas naučila občudovati in gledati lep in uravnotežen svet. Ravno zadnjo uro je poudarjala, da ni sence brez svetlobe. Bila je predana temu, kar je delala, in v tem nam je lahko vsem zgled. Znala je videti lepoto in verjamem, da vanjo zre tudi sedaj, ko je ni več med nami. Petra Vinčec, dijakinja 1. letnika

Umetnost je dejavnost, tisti poseben človekov izraz, ki posega zelo globoko v življenje, saj skuša zrcaliti celoto bivanja. (Tjaša Celestina)

Likovni umetnini se najlažje približamo in jo doživimo, če smo se sposobni vanjo vživeti, kar pa nam gre toliko bolj od rok oziroma od srca, kolikor več lastnih ustvarjalnih izkušenj, naporov in radosti smo doživeli. (Tjaša Celestina)

Pri pouku likovne umetnosti smo se učili gledati, da bi videli, tipati, da bi čutili, skratka bili smo vztrajno na sledi tankočutnosti in posluhu za pretakanje življenja v nas in okoli nas. (Tjaša Celestina) -236LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

IN MEMORIAM

Leopold Koren, vratar (+ 1. 2. 2020, na Gimnaziji Želimlje od 1992 do 2019)

Odlomki nagovora ob pogrebnem slovesu (Zapisal nečak Rok Vodenik) Rodil se je pred skoraj devetimi desetletji, jeseni leta 1930, v kmečki družini na Malkovcu na Dolenjskem. Med drugo svetovno vojno se je v našem stricu pojavila želja po duhovniškem poklicu, a Bog ima za vsakega od nas svoje načrte. Stric Polde je zbolel in več mesecev ležal v bolnišnici. Čas si je krajšal z branjem knjig in se začel učiti nemškega in italijanskega jezika. Maturiral je v semenišču na Reki, študij teologije pa je zaradi bolezni na koncu moral opustiti. Vedno pa je ostal goreč vernik in kot laik ves čas pomagal salezijancem. Svoje znanje jezikov je nadgradil še z angleščino, francoščino, latinščino, začel pa ga je zanimati tudi esperanto, kjer je celo sodeloval pri sestavi slovenskega slovarja. Z bogatim znanjem jezikov in splošno svetovljansko razgledanostjo je sprejel službo v ljubljanski podružnici podjetja Jugoagent, kjer je prodajal ladijske in letalske karte. Tudi sam je izkoristil možnost potovanja in je obiskal mnogo držav in znamenitosti po celem svetu. Imel je veliko zakladnico znanja, s katerim se ni nikoli bahal, vedno pa ga je rad delil z nami. Pri reševanju križank mi ni bilo nikoli treba poiskati slovarja tujk, saj je stric Polde vedel vse. Vse življenje je ohranjal prijateljstva iz mladih let in ob upokojitvi je z odprtim srcem sprejel povabilo prijatelja, gospoda Stanislava Hočevarja, tedanjega ravnatelja Gimnazije Želimlje, in prišel pomagat salezijancem. V duhu don Boska je tu delal 27 let. Vsakdanji stik z mladimi ga je ohranjal bistrega in mladostnega.

Šele junija 2019 se je poslovil od Želimelj. S kakšnim veseljem in ponosom nam je v spominski knjigi pokazal besede dijakov in profesorjev ob njegovem odhodu! Želimlje so bile njegov drugi dom. V mnogih pogovorih mi je odpiral nove poglede na svet in z zgledom kazal pravo pot. Duhovna dediščina, ki jo je pustil za sabo, nas bo navdihovala in še dolgo bogatila.

-237POROČILO

“HVALA … ZBOGOM!” »Praznovanje je mogoče le ob globokem spoznanju, da življenja in smrti nikoli ne najdemo popolnoma ločeno. Praznovanje lahko resnično nastane le tam, kjer lahko skupaj obstajajo strah in ljubezen, veselje in žalost, solze in smeh. Praznovanje je sprejemanje življenja, ob tem ko se vedno bolj zavedamo njegove dragocenosti. In življenje je dragoceno tudi zato, ker ga nekega dne ne bo več.« (Henri J. M. Nouwen) V šolskem letu 2019/2020 smo velikokrat izrekli besede zahvale in besede slovesa. Hvala in zbogom ... Bila so praznovanja odhodov sodelavcev in prijateljev, ko smo globoko čutili, da se želimeljska skupnost poslavlja od posameznikov, ki sedaj začenjajo novo življenje. In Življenje. Ravnatelja Doma Janeza Boska smo pospremili

na novo delovno mesto v skupnosti na Rakovniku, nekateri zaposleni so zamenjali zaposlitev ali zaključili svojo pedagoško pot, dva sodelavca sta odšla v Življenje. Hvala vam, dragi sodelavci, za skupno rast in vse, kar ste naredili za želimeljsko ustanovo!

Peter Končan, nekdanji ravnatelj Doma Janeza Boska

Nagovor sodelavke Petre Berčan ob zaključni sveti maši, 24. 6. 2020

Dragi Peter Končan! Letos zaključujemo šolsko leto nekoliko drugače, brez dijakov in šolskega vrveža. Znova spoznavamo, da ni vse v naših rokah. Tudi odločitev, da odhajaš iz Želimelj, ni bila. Mnogo pa je spominov, ki pričajo o tem, kaj vse si tu doživel in kje si pustil svoj pečat. Božja previdnost te je pripeljala v Želimlje, ko si leta 1988 vstopil v gimnazijo, ki si jo leta 1992 uspešno zaključil. Nato si odšel v noviciat, se leta 1995 vrnil in tu opravljal asistenco – bil si neke vrste vzgojitelj pripravnik. Dogodek, ki se je takrat mnogim najbolj vtisnil v spomin, je bila nogomet­ na tekma, med katero si imel »bližnje srečanje« s svojim salezijanskim bratom Jožetom Brečkom: trk z glavama je povzročil, da si nekaj časa jedel po slamici, medtem ko Brečko ni utrpel niti buške in te je celo sam odpeljal na urgenco. Menda si zelo stoično prenašal šale na svoj račun, a hkrati ostal trden in si z zgledom pokazal močno voljo do življenja. Pot te je zatem peljala na študij v Rim, s katerega si se leta 2000 vrnil nazaj v Želimlje. Nastopil si diakonsko leto ter hkrati sprejel delo vzgojitelja. Leta 2001 si prejel duhovniško posvečenje, in ker si bil perspektiven, si postal nočni vzgojitelj in razrednik, kmalu pa ti je bila zaupana še služba ravnatelja dijaškega doma.

-238LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

Tvoj bivši gojenec, danes tudi sam vzgojitelj, se tvojega vzgojiteljevanja spominja takole: »Naša vzgojna skupina mu je za novo mašo dala rolerje in palico za hokej in Peter se je potem z nami preganjal po igrišču ... Meni osebno je bil zgled vzgojitelja, ki mu želim slediti tudi sam. Hkrati je bil ob meni tako prijatelj kot avtoriteta. Tudi sam želim s svojimi dijaki delati na tak način.«

da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu!« (Lk 4,18) Mislim, da se vsi strinjamo, da smo te zaznali kot duhovno močnega, kot človeka, ki si črpal in še črpaš moč pri Gospodu. Sam praviš, da če imamo Boga, ki nas notranje navdihuje, v življenju zmoremo vse. Hvala, ker te besede govoriš in predvsem živiš.

Tvoji sodelavci pa pravijo takole:

»Gospod, daj mi modrost,« se je glasilo tvoje novomašno geslo in skupaj s teboj res prosim Gospoda za modrost … Da boš močan in pogumen na novi poti pri nalogah, ki ti bodo zaupane, nam vsem pa naj Bog nakloni, da bomo svoje delo še naprej opravljali z ljubeznijo. Peter, vidiš, tu si pustil velik pečat in kar šestindvajset let svojega življenja! Hvala ti za vse prigode, predanost, duhovno skrb in nasvete! Res iskrena hvala v imenu vseh zaposlenih v našem zavodu.

»Peter je zelo dober vodja kolektiva, potrpežljivo nam je zaupal, da smo se učili na lastnih poskusih. Don Bosko je postavil štiri stebre dobre vzgoje, Peter pa je peti steber modrosti. Hvaležni smo mu za pripravljenost na dialog, pa tudi za vse neuradne klepete. Vedno nam je bil na voljo.« Ob svoji novi maši si na podobice natisnil odstavek iz Lukovega evangelija: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je,

-239POROČILO

mag. Julijana Mary Dolenšek Vode, profesorica angleščine in zgodovine Ob koncu pedagoške poti smo Julijano Mary Dolenšek Vode, profesorico angleščine in zgodovine, povprašali, kako gleda na obdobje, ki ga je preživela v Želimljem. Objavljamo le odlomke – celoten intervju pa lahko preberete na spletni strani Gimnazije Želimlje (do povezave dostopate s pomočjo QR kode).

ODLOMKI IZ INTERVJUJA Leta, ki sem jih preživela na srednji verski šoli, so bila … bomba!

morem pozabiti. Ne vidim težave v sproščenosti, a Želimlje sem videla kot raj za učenje in širjenje obzorij. Želela bi si, da bi se tudi v popoldanskem času več delalo na akademskih področjih.

Fantje so res zavzeto delali. Dobro sem se počutila med njimi, čeprav jih je bilo najprej malo strah, ker sem bila tako mlada. Takrat so bili zame ti dijaki kot moji bratje.

Spomnim se profesorja s tacenske srednje šole, ki je po nadzoru na maturi dejal: »Če želite videti red, pojdite v Želimlje.« Mislila sem si, da če tako mislijo policisti, potem pa to ni kar tako.

Ko sem 17. 5. 1987 odšla, sem si rekla, da ko grem v »penzjon«, pridem nazaj učit v Želimlje. Leta 1987 si namreč ni nihče predstavljal, da se bodo stvari tako obrnile: da bo padel Berlinski zid, da se bo Slovenija osamosvojila in da bo iz srednje verske šole nastala javno priznana gimnazija. Bilo je nepredstavljivo.

Pomembno se mi je zdelo, da sem dijakom dala možnost spoznati, da lahko vsaka oseba v sebi skriva ogromen potencial, četudi ga sprva morda ne vidimo.

Dijaki z Gimnazije Šentvid so mi na svojem maturantskem plesu, na katerega so me povabili, dejali, da sem od njih odšla v Želimlje, kjer bom učila »cvet katoliške inteligence«. Tega stavka ne

-240LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

Ko pišem o nekdanji profesorici, navajam dejstva o osebi širokega duha. Hočeš nočeš je vsak njen dijak ponotranjil »supersuperlativ« pridevnika handsome (čeden). V ure angleščine je obvezno vpletla zanimive podrobnosti iz svoje širše kanadsko-slovenske rodbinsko-sorodstvene slike ter jih spretno povezala z dijaškimi. Je odločna oseba, odprta navzven, prodorna govorka. Bila je skrbna tajnica šolske maturitetne komisije ter predvsem predana profesorica in razredničarka. (Nina Intihar, nekdanja dijakinja)

Julijana je bila kot profesorica zelo pozorna do dijakov. Nikoli jih ni obravnavala le kot številke, čeprav si je za potrebe birokracije zapomnila tudi to; še desetletja pozneje je točno vedela, kdaj je kdo maturiral ... Njeno občutljivost do potreb dijakov sem občudoval pri dijaku Silvu, ki se zaradi slabe podlage iz OŠ ob začetku gimnazijskega šolanja v angleškem jeziku ni znal niti predstaviti. Z rokami mu je pokazala, koliko se mora naučiti, da bo sledil ostalim: on meter, ostali centimeter. Ko je večina že obupala in dvignila roke nad njim ter se je govorilo celo o opustitvi gimnazijskega šolanja, ga je Julijana spodbujala, naj kljub neuspehom nadaljuje. Danes je Silvo ugleden profesor na I. gimnaziji v Celju in o Julijani še vedno govori s hvaležnostjo.

Za mnoge je bila nekakšen sinonim Gimnazije Želimlje. In to ne zgolj zaradi skoraj neprekinjenih 30 let, ki jih je preživela v ustanovi. Vsa leta do odhoda je bila tajnica šolske maturitetne komisije. Poznala je vsa pravila, vse termíne, za vsako vprašanje je vedela pravi odgovor. Znala je poskrbeti za ustrezen red in pravo razpoloženje, da so se maturanti lahko mirno spoprijeli z zrelostnim izpitom. O njenem razredniškem delu veliko pove tudi podatek iz prvih let delovanja naše šole. Takrat je bila hkrati razredničarka kar dvema oddelkoma. Nekaj neponovljivega v zgodovini naše šole. Vse, ki smo se z njo srečevali, je vedno znova osupnilo njeno poznavanje dijakov in zaposlenih. Bila je živa enciklopedija, ki ni poznala dijakov samo po imenih in priimkih, temveč tudi po letu, v katerem so maturirali, po krajih, iz katerih so prihajali. In to za vse generacije, ki jih je poučevala. Zapomnili si bomo tudi njeno navdušenje nad vsem, kar je povezano z angleščino, s Kanado in Prekmurjem. Zaradi vsega omenjenega bodo naše misli še dolgo romale na Goričko proti vasi Andrejci, kjer je našla svoj novi dom. Julijana, hvala za tvoj neizbrisni pečat! (Peter Polc, ravnatelj Gimnazije Želimlje)

(Jurij P. Emeršič, nekdanji dijak in sodelavec)

-241POROČILO

Delovno mesto so zamenjali tudi nekateri naši kolegi. Vzgojiteljica Mojca Potokar, vzgojitelj Rok Rojko ter profesorica slovenščine Jana Poljšak. Vsakemu smo zastavili tri kratka vprašanja.

Mojca Potokar Jana Poljšak Kateri je tvoj najljubši del šolskega leta?

Kateri je tvoj najljubši del šolskega leta?

srečanja z dekleti, pa tudi nepozabni objemi …

Najljubši mi je začetek šolskega leta – priprava dekliških sobic, hodnika in skupnega prostora. Osrečevali so me pogovori, ki so imeli okus po poletju, morju,

V čem si drugačna sedaj, ko odhajaš, ali kako so te Želimlje spremenile in nate vplivale? Pečat v mojem srcu je pustilo osebno spremljanje deklet, ki so osebnost­ no zrasla. Kaj boš pogrešala? Pogrešala bom srečanja z dekleti v pikčasti sobici ob čaju in črni čokoladi z okusom čilija in pomaranče.

Moj izbor je zelo predvidljiv, ampak tako je. Izbrala bi dva dela leta. Prvi je čas okrog božiča, ko je vse v pričakovanju Njegovega rojstva in se po vsej šoli širi praznični duh. Drugi pa je čas čisto na koncu leta, ko so ocene že zaključene in dijaki sproščeno uživate v športnih igrah. V čem si drugačna sedaj, ko odhajaš, ali kako so te Želimlje spremenile in nate vplivale? Zagotovo sem drugačna že zato, ker sem nekaj let starejša. Ampak ne gre le za to. Želimlje so me zelo zaznamovale. Spoznala sem, da je možno, kar tako radi poudarjajo salezijanci, uravnovesiti preživljanje »odmorov« z mladimi z zahtevnostjo pri delu. Še bolj kot prej se zavedam, kako pomembni so odnosi, kako vplivajo ne le na zadovoljstvo in zasebnost posameznika, ampak tudi na njegovo delo. In hkrati še bolj razumem, da smo ljudje, tako mladi kot odrasli, različni in da je tako prav. Kaj boš pogrešala? O, marsikaj! Pogrešala bom petje skupaj z dijaki na avtobusih, prijetno kramljanje na izletih ali v šoli, pogrešala bom sproščenost na športnih dnevih, ekskurzijah in tednih komunikacije, po­grešala bom debate, ki so se razvile pri pouku nenačrtovano, pogrešala bom literarne čajanke

-242LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

Rok Rojko Kateri je tvoj najljubši del šolskega leta?

in poglobljeno doživljanje literature ter razpravljanje o njej. Pogrešala bom pogovore o gledaliških predstavah. Pogrešala bom vse literarne navdušence in ustvarjalne talente, pa tudi vse tiste, s katerimi smo se skupaj potili, da ste dosegli cilje. Pogrešala bom zaupne, iskrene pogovore. Najbolj od vsega bom pogrešala ljudi. »Svoje« dijake in sodelavce. Čisto vsakega od vas.

Moja najljubša dela šolskega leta sta začetek in konec. Začetki zato, ker se je po dolgem času lepo spet srečati, v glavi imaš veliko načrtov, sanjaš, kaj boš v prihajajočem letu naredil. Konec šolskega leta pa zato, ker analiziraš svoje cilje, uspehe in tudi napake. Seveda pa

konec šolskega leta prinese težko pričakovane počitnice. V čem si drugačen sedaj, ko odhajaš, ali kako so te Želimlje spremenile in nate vplivale? V Želimljem sem preživel dvanajst let: štiri leta kot gimnazijec in osem let kot vzgojitelj. Salezijanski duh mi je bil vedno blizu in Želimlje so mi pomagale ta duh ohranjati in krepiti. Nedvomno bo želimeljska izkušnja močno vplivala na moje nadaljnje delo v šolstvu. Upam, da

-243POROČILO

bom uspel ohranjati vedrino in pozitivno razpoloženje do mladih. Kaj boš pogrešal? Pogrešal bom veliko stvari, ki sem jih imel v Želimljem: mlade in pogovore z njimi, vlogo vzgojitelja, telovadnico, kapelo in duhovnost, kosila in večerje, vse sodelavce in kavomat(!). Veliko stvari, ne? Vendar mora človek v življenju naprej in tudi zame je na hitro – vendar ob pravem času – prišla priložnost za korak naprej. Vseeno pa vas bom pogrešal.

o PoSLanSTVU in ZaUPanJU PrED noViM ŠoLSKiM LEToM 29. avgust 2019: Poslanstvo Kaj je vizija našega zavoda? Kakšne mlade bi radi vzgojili? Katere vrednote moramo živeti sami, da nam bo to uspelo? To so vprašanja, ki smo se jih zaposleni lotili ob snovanju poslanstva Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Pri tem so nam bili jasni smerokazi štirje stebri don Boskovega preventivnega vzgojnega sistema: dom, šola, župnija, dvorišče. Naše srečanje je bilo tako le droben korak v dolgem procesu nastajanja vizije našega zavoda.

30. avgust 2019:

Zaupanje Sledilo je srečanje na Kureščku, kjer smo se osredotočili na vrednoto, ki je temelj vsake skupnosti: zaupanje. Vsebino je pripravil Janez Vodičar, ki je ponudil veliko iztočnic za samostojno delo in spodbud za razmišljanje. Vsak zase smo se odpravili v “puščavo”, kasneje pa smo prihajajoče šolsko leto z mašo v cerkvi priporočili Kraljici miru.

Barbara novak

-244LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

Rojstva v zavodu Vsi bodoči starši se pred rojstvom novega družinskega člana spopadajo s paleto vprašanj in naši profesorji ter vzgojitelji niso nikakršna izjema. Ena izmed dilem, pred katero se znajdejo, je tudi odločitev o novorojenčkovem imenu. Včasih za nasvet vprašajo starejše otroke, drugič babice in dedke, prijatelje, nekateri pa tudi »strička Googla«. Vedno se na seznamu znajde vsaj nekaj imen in naši zaposleni so nam z veseljem zaupali, med katerimi imeni so se tokrat odločali.

020 ojen 8. 7. 2 Jonatan, r ina Tomažiča)

7. 4. 2020 Jaka, rojen Bizjak)

20 en 19. 4. 20 Mihael, roj denik in profesorja

0 n 11. 5. 202 Rožle, roje ) e Ferenčak

(sin profesorja

Benjam

Mije Vo (sin profesorice ka) ni de Gregorja Vo

e Alje (sin vzgojiteljic

e Matej (sin vzgojiteljic

-245POROČILO

MIKLAVŽEV OBISK V ŽELIMLJEM

IŠČEŠ SLUŽBO, V KATERI JE VELIKO OTROK, DARIL IN DOBRE VOLJE? POTEM JE SLUŽBA MIKLAVŽEVEGA ANGELČKA IN HKRATI HUDIČKA PRAVA ZATE! Zahtevane kompetence za delo pri nas: 1. zmožnost hitrega preoblačenja, 2. biti tako hudiček kot angelček v istem večeru, 3. žrtvovati eno petkovo popoldne, 4. sposoben moraš biti gledati otroke in njihove nasmeške, 5. znaš se lepo smehljati. Če se najdeš v prejšnjem opisu, se prijavi pri vzgojiteljici Nežki Birk. Verjemi, da ti ne bo žal, saj ni lepšega kot deliti veselje med najmlajšimi.

neža Govekar

-246LETNO

ZAVOD SVETEGA FRANČIŠKA SALEŠKEGA

Ostali zaposleni v Zavodu

Andreja Cvetkovič, čistilka

Anica Cimerman, vodja kuhinje

vodja kuhinje

Gabrijela Kranjec,

Danila Kos,

kuhinjska pomočnica

Marija-Petra Berčan, računovodkinja

nam. dir., ekonom

Marija Traven,

Tadeja Strahan,

kuhinjska pomočnica

kuhinjska pomočnica

kuhinjska pomočnica

kuhinjska pomočnica

Janez Drnovšek,

čistilka

čistilka

Mojca Arko,

Janja Hrovat,

Ivanka Kramar,

Damjana Giovani,

Urša Bukovec, poslovna sekretarka

zborovodkinja

-247POROČILO

perica

hišnik

Špela Potočnik,

Polona Stegu,

Lidija Virant,

Zvone Rebolj,

svetovalna delavka

Stanislav Zupančič, knjižničar

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 2019/2020 Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica 01 470 2 100 zelimlje@zelimlje.si www.zelimlje.si Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 19/20 • ISSN C503-5996 • Uredili Mija Vodenik (Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje), Klara Pavlinič, Bernardka Rupnik (Dom Janeza Boska) in Gašper Otrin (Majcnov dom) • Lektorirali Aleš Vrbovšek, Jana Poljšak (Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje) in Klara Pavlinič (Dom Janeza Boska in Majcnov dom) • Korektorica Eva Lajevec • Fotografije: iz arhiva Zavoda • Oblikoval Marko Hrovat • Odgovarja Peter Polc • Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega • Tisk Špes, grafični studio, d. o. o. • Naklada 700 izvodov • Želimlje, december 2020

-248LETNO