dogodki

Sledil je še en izlet v Škocjanske jame, kjer pa se je veselje končalo, ko so slišali, koliko stopnic bodo morali prehoditi.

Se mi pa zdi, da so se nam in našim družinam še posebej odprli v nedeljo, na dan družin, ko

[ 21 ] še en PREBLISK izmenjava s sevillo smo jih večino odpeljali na sneg, nekatere pa tudi na morje.

V ponedeljek so se težko poslovili od naših družin. Že navsezgodaj smo brisali solzice, ki jih je bilo do 9.00, ko so odšli, že kar veliko. Sledilo je objemanje, obljube, da se bomo zagotovo še srečali, in glasni vzkliki, ko nam je avtobus odpeljal izpred oči.

Rada bi končala z mislijo, da se mi zdijo take izmenjave zelo koristne z vidika spoznavanja novih kultur in zaradi možnosti, da vse izkusiš pristno, ne le kot turist, in si malo razširiš obzorja.

Pr'jave

Pri fiziki prof. Šlajpah preverja, kdo manjka, in ugotovi, da jih je šest‚ 'pri spovedi'. Prof. Šlajpah: »Zanimivo, nekam veliko spovednikov je.« Razred: »Niso vsi pri spovedi, nekateri še pokoro molijo.« Prof. Šlajpah: »To pa ne spada v čas pouka. No, konec koncev je lahko tudi fizika pokora.« Pri fiziki se pogovarjamo o prevodnosti. Prof. Šlajpah: »Pri mrzlih temperaturah nam lahko, če se dotaknemo ledu, roka praktično zamrzne. Saj, če ste gledali Butec in butec, veste, kako se mu je jezik prilepil na železo. Če to naredite na sladoledu, ni problem, ker ga lahko pojeste, kovinskega droga pa ne morete ravno prežvečiti.«

[ 22 ] še en PREBLISK INTERVJU O PREDSTAVI Z UČENCI OSNOVNE ŠOLE V ŽELIMLJAH dogodki

[Urška Lajevec in Marija Ana Klančar]

Koliko časa ste pripravljali predstavo?

Približno 1 mesec. Ste bili pred predstavo kaj živčni? -Zelo. -Neskončno. -Naj pove učiteljica? Bili so zelo zelo zelo živčni. Ko so dijaki prišli v dvorano, je kar završalo: »Aaaaa! Grejo! Grejo!« Kaj pa med predstavo?

Smo pa že malo pozabili na tremo. Kako se vam je zdelo na koncu, ko smo vam ploskali? -Zanimivo. -Navdušeno. -Ponosno. Smo bili dobra publika? Jaaaa. (Ena punčka pripomni: »A jaz sem sploh bila tam?«) Lansko leto decembra so nam (drugošolcem in tretješolcem) učenci osnovne šole zaigrali božičkovo predstavo v Majcnovem domu, na katero so se že nekaj časa pripravljali. Bili smo navdušeni nad njimi, zato sva se Urška in Marija odločili, da jih o njej malo povprašava. Intervju je bil prijeten ter otroci zelo zgovorni in razigrani.

Kaj v predstavi vam je bilo najbolj všeč?

-Ko sem se usedla na sani. -Ko smo plesali folkloro. -Ko ste ploskali. Ste pridno hodili na vaje? Ja, vadili smo vsak dan približno 15 minut med angleščino ali pa glasbo.

Ste vmes naredili kakšno vragolijo?

Ne. Učiteljica ne dovoli vragolij. Kakšni pa se vam zdimo želimeljčani na splošno?

-A dijaki? Meni se zdijo najbolj kul osebe na svetu. -V redu. -Ful dobri. -Lansko leto je bilo zelo dobro, ko so nam dijaki organizirali športne igre z njimi.

-Učiteljica: Kdaj pridejo na igrišče in so naši otroci zelo veseli, ker lahko z njimi igrajo nogomet. Ko jim dajo naši gol, je pa sploh veliko veselje in ponos. Enkrat so dijaki igrali hokej in ni bilo dovolj palic, takrat pa so bili naši učenci zelo žalostni, ker niso mogli igrati z njimi.

Si želite biti še kdaj skupaj z gimnazijci?

Jaaa, vsak drugi teden! Bi kdo od vas hodil na našo gimnazijo?

VSI: Jaz, jaz, jaz!!! Bi še kdo kaj povedal? Ja. Najboljši ste!

STRES ZA PRVOŠOLCE – BOŽIČNICA 2019

[Gašper Posedi]

Do božičnice je le še nekaj dni in prvošolci živčno pripravljamo še njene zadnje elemente. Vse trdo delo, od pripravljanja scene do pisanja predstave, se bo kmalu obrestovalo ali pa se bo sprevrglo v pravo nočno moro, saj smo, bodimo iskreni, večino dela opravili v zadnjih dveh tednih. Pripravo je v teh kaotičnih časih zaznamovalo predvsem hitrostno dokončevanje fotokotičkov, izrezovanje snežink iz papirja ter menjava enega izmed glavnih

igralcev tri dni pred tem težko pričakovanim dogodkom leta. A na koncu je pomembno to, da smo se pri tem izjemno zabavali. Od pokanja zares zabavnih šal do skorajšnjega jedrskega napada med Severno Korejo in ZDA smo fazani iz te izkušnje pridobili veliko novih medsebojnih odnosov, mirovnih sporazumov ali pa vsaj nekaj prostih učnih ur.

Kar hitro se znajdemo na generalki, pri kateri še vedno do konca pilimo našo predstavo, ali

pa v telovadnici, kjer na tla postavljamo zelene podlage, ki jih strastno čistimo s sesalci. Kmalu zatem smo s cimri v sobi, kjer se oblačimo v najlepša oblačila, kar jih imamo, medtem ko smo vsi v velikem pričakovanju in skrbeh, ali bodo kulise fotokotička zdržale pritrjene na steni še teh nekaj ur, ne da bi med fotografiranjem na koga padle in ga resno poškodovale.

Do začetka predstave je le še nekaj trenutkov. Igralci imajo tremo, pevke se upevajo, inštumentalisti si grejejo prste, vzdušje je čedalje bolj napeto. Narašča tudi misel o našem neuspehu, ki pa izgine skupaj z začetnim govorom angela, ki se med tem trudi, da ne bi padel s stebra, na

katerem stoji, in se zaradi tega osramotil. Začetna trema kmalu popusti in predstava se nadaljuje brez kakršnihkoli težav.

Zdaj stojim pred vhodom v telovadnico in premišljujem, kaj bi se zgodilo, če bi se sošolkini lasje preveč približali sveči v mojih rokah, medtem ko bi padla zaradi neizkušene hoje v visokih petah. Iz razmišljanja me predrami melodija klavirja, ki prihaja iz telovadnice, zaradi katere se prvošolci počasi začnemo pomikati proti njenemu izvoru. Ko prispemo do sredine božično okrašenega prostora, se ustavimo in razporedimo v dve vrsti ter z uvodno pesmijo otvorimo ta večer. Sledi uvodna misel in čudovita plesna točka. Naslednja je na

sporedu okusna večerja, nato pa še ples, na katerem ne manjka dobre glasbe, kančka nerodnih trenutkov in strahu, da te ljudje opazujejo, ko se s svojimi togimi gibi premikaš v, če bi lahko temu rekli tako, ritmu glasbe.

Dan počasi preide v večer, večer pa v noč. Na koncu dneva ti po glavi rojijo mnogoteri lepi, novonastali spomini in globoko

zadovoljstvo, o katerega izvoru nisi čisto prepričan. Lahko bi bilo zaradi uspešnega dne ali pa zaradi veselja, da kulise niso nikogar poškodovale. Navsezadnje pa to ni pomembno, saj je v tem trenutku pomembno le to toplo razmišljanje, ki ti še do konca dneva greje možgane.

KAKO OSVOJITI ŽELIMELJČANA?

[Marija Ana Klančar in Anamarija Kelenc]

Ja, naslov članka je t. i. eye catcher. Ampak imava razlog. V soboto, 18. 1. 2020, je naša hiša ob dnevu odprtih vrat spet odprla svoja vrata. Letos je vse potekalo v duhu gradnje. Obiskovalcem smo pokazali, da pri nas trenutno gradimo ne le nov dOm in jedilnico, ampak tudi iSkrene, ljubEče in poseBne posamEznike.

Prebliskovci pa smo se odločili, da preverimo, kako bodoči želimeljčani gledajo na zdajšnje. Za- stavili smo jim preprosto vprašanje: »Kako bi pa ti osvojil/a želimeljčana ali želimeljčanko?« Kako so se odrezali, presodi- te sami.

KAKO BI PA TI OSVOJIL/A ŽELIMELJČANA ALI ŽELIMELJČANKO? ♥ napišeš sonetni venec (ne deluje na vseh) ♥ z novim izvodom Prebliska ♥ »A greš na sok?« ♥ po nesreči bi se zaletela vanj in se znašla povsod, kjer je on (ups) ♥ na sredino sobe (če je domovec), bi mu postavila snežaka ♥ pošlješ mu ljubezensko pismo ♥ pri maši se usedeš poleg njega ♥ spiješ 20 kozarčkov soka naenkrat ♥ smejal bi se kot Matos ♥ začneš moliti rožni venec

[ 29 ] še en PREBLISK dogodki ♥ plačaš mu kavo ♥ povabiš jo v najdražjo restavracijo, kupiš najdražje vino, daš noter prstan in rečeš: »Popij sok!« ♥ s smehom ♥ s pospravljanjem njegove sobe ♥ ga ne ♥ molil bi zanjo! ♥ prineseš mu kozar

ček: Ej, ti, prelepo bitje, po večerji pred domskim vhodom ♥ nasmeh, čokolada, objem, pogovor ♥ treniraj kakšen šport ♥ uležeš se mu pod

posteljo in ga presenetiš sredi cimrskih pogovorov ♥ naročiš mu pico iz Trafota na njegovo okno ♥ prosiš ga, da ti zaveže čevlje, in si potem predstavljaš, da te hoče zaročiti

Kar solidno! Pa naj gre iz besed še v dejanja.

PUSTNI PLES

[Sara Mihalič]

V torek so se med intenzivnimi pripravami in zadnjimi izboljšavami za don Boskov turnir v mali telovadnici pojavili oder, platna, disko krogla in polno novih mask. Vse skupaj je kazalo na to, da se obeta popoln odklop od šolskih skrbi in totalen pregon zime, ki je letos na žalost sploh ni bilo. Pete so se sukale v domačih ritmih Tinine harmonike, Tilnove kitare in pozavninega

Krištofa. Prav neustrašno pa so za želimeljsko elito na oder stopili viški fantje, ki slišijo na ime Birdland. Publiko so si takoj podredili z nekaj šarmerskimi pogledi in odličnimi izvedbami komadov. A niso bili edini vredni tega, da ujamejo naš pogled. Kar veliko dijakov se je odločilo, da bo svoje maškaradne adute prihranilo za večerno pustno rajanje. Tako na svoji levi

in desni nisi opazil le pingvinov in racmanov, temveč so se pri polki najbolj vrteli Alvin in veverički ter españolci, prav tako pa niso čisto nič zaostajali tudi

ljudje iz šestdesetih, jingjang, zvezdice, minioni in celo sama kraljica cvička s spremstvom. A ni ga bilo boljšega plesalca od klošarja (naslednje leto pridi in

[ 32 ] še en PREBLISK dogodki se prepričaj sam!) in ni bilo širšega nasmeha kot ob pogledu na krofe.

Da pa so na samem pustnem plesu uživali tudi zunanji izvajalci, vam zagotavljajo tudi birdlandovci sami: „Nam je bilo res

super in zelo smo uživali. Hvala vam za priložnost, da smo se lahko pokazali. Res cenimo, kako lepo ste nas sprejeli. Hvala vam

in upamo, da se v Želimljah še kdaj vidimo.“

In za vse oboževalke: Jernej je samski!

[ 34 ] še en PREBLISK DSD-Sprachcamp in Klagenfurt 28. Februar – 2. März 2020 dogodki

[DSD-Schülerinnen und DSD-Schüler]

Am Ende des Sprachcamps haben wir eine Evaluation gemacht und hier sind die häufigsten Antworten auf jede Frage.

1. Beschreibe das Sprachcamp Klagenfurt 2020 mit einem Adjektiv.

anstrengend intensiv lustig produktiv nützlich hervorragend müde lehrreich

Kugellager im Park

2. Welche Aktivität hat dir am meisten gefallen? Bunter Abend in Gruppen arbeiten Spazieren Sprechen Quizlet Themen Wörthersee Spiele