Še en Preblisk - 2/2020

Pr'jave Prof. Šinkovec razlaga o hipotoničnih in hipertoničnih okoljih, se naenkrat nasmehne sama sebi in reče: »Če torej hočete sosedu uničiti živo mejo, jo morate samo s slano vodo zaliti … Ampak tega vam nisem predlagala jaz!« Prof. Novak pride v razred, se ustavi ob oknu in povoha ven.

Nato presenečeno vzklikne: »Zigaretten … sind verboten!« Pri fiziki ugibamo grafe.

Prof. Šlajpah: »No, tisti, ki imate tale graf na prvem mestu, imate še vedno možnost za … No, saj veste, za Jackpot.« Prof. Lajevec pri slovenščini: »Včasih se počutim kot medvedek Pu, ki nekaj govori in na koncu pride ven nekaj povsem nesmiselnega.« Prof. Lajevec grozi: »Nehajte mi zehati, če ne, boste delali lavrencije!«

potovanja

V 1. a imamo na vrvici za platno privezanega smrkca.

Prof. Vrbovšek: »No, jaz pa že ne bom za smrkci skakal!« Pri nemščini se pogovarjamo, kakšno bo spraševanje.

Florjan: »A če se dovolj hitro popraviš, je še okej?« Prof. Novak: »Sem že mrtva!« Kati: »A boste lahko pri spraševanju govorili malo počasneje?« Prof. Novak: »Ampak moram vas postaviti v avtentično situacijo.

No, avtentično (smeh) … Nenne fünf Gemüsesorten, zelo avtentično!« Prof. Vrbovšek o izvoru imena avstralopiteka Lucy: »Nekateri pravijo, da je ime dobila po pesmi Beatlov Lucy in the Sky With Diamonds, ki jo imajo nekateri za sporno, ker naj bi govorila o drogi LSD. Čeprav … takole vam povem: Lucy ni bila prav nič zadeta, kvečjemu od kamna od soseda avstralopiteka!«

ŠE EN PREBLISK, glasilo dijakov Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska – letnik 22, številka 2, marec 2020 – NASLOVNICA Živa Horvat – ODGOVORNA UREDNICA Špela Potočnik – UREDNIKI Anamarija Kelenc, Luka Polc, Marija Ana Klančar – ILUSTRATORJI Gabriel Klančar, Urška Lajevec, Julija Medvešek, Marija Ana Klančar – FOTOGALERIJE arhiv GŽ in DJB, Monika Rudolf, osebni

uvodniki 4

novi obrazi

izmenjava s sevillo

16

dogodki 22

teden komunikacije

7

37

fotoutrinki 41 hobi 49

agata 52

kolumne 58

poezija 77

bralni kotiček

92

mistri in misice

96

parčkograf

99

geekologija 100 arhivi avtorjev prispevkov in intervjuvancev – IZBOR FOTOGRAFIJ avtorji prispevkov in uredništvo – LEKTORICA Eva Lajevec – IZDAJA IN ZALAGA Zavod sv. Frančiška Saleškega, Želimlje 46, 1291 Škofljica – OBLIKOVANJE Patricija Belak – TISK Salve d. o. o Ljubljana, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana – NAKLADA 260 izvodov

[4] še en PREBLISK uvodnik

UVODNIK No. 1 Sanje. Mnogokrat slišimo, naj jim sledimo. Nekateri svetujejo, da naj, če hočemo res živeti svoje sanje, ne prenehamo spati. Izbira poklica in fakultete? Sledi sanjam, tistemu, kar želiš postati. Želiš biti srečen? Sledi sanjam.

Vsi nasveti, vse misli o sanjah se nanašajo na prihodnost. Tako svojo prihodnost gradimo na svojih sanjah (s tem ni seveda nič narobe), a vse prevečkrat pozabimo na sedanjost. Pozabljamo, da smo tukaj in zdaj, in nam to, da se preveč obremenjujemo s tem, kaj bo jutri, preprečuje, da bi res uživali. Svoje sanje dojemamo kot nekaj, kar se v prihodnosti preprosto mora uresničiti, in je kakršenkoli neuspeh na tej poti grozen. Tako pozabimo na sedanjost in dnevi začenjajo teči mimo nas, ne da bi jih sploh opazili. Kar naenkrat se znajdeš nekje na koledarju, ne da bi vedel, kako si tja sploh prišel. Brez spominov na dogodivščine. Zato začni živeti zdaj.

In veš, včasih za resničnost niso pomembne sanje, ker je ona že lepša od njih. Samo priložnost ji daj.

Anamarija Kelenc

UVODNIK No. 2 Zadnji teden ali dva sta bila precej stresna in zdi se mi, da me podobno stanje čaka tudi v naslednjem mesecu ali dveh – sploh ker se bliža maturantski ples, pridobivanje zadnjih in še kako pomembnih ocen in nenazadnje tudi vpis na fakulteto. Nekolikšen pritisk. Pritisk, ob katerem se poraja bojazen, da lahko pozabim tudi na vse ostale stvari, ki bodo prav tako krepko oblikovale mojo

[5] še en PREBLISK uvodnik

prihodnost. Odnosi s prijatelji, družino in samim sabo. Koliko se bom v teh hektičnih tednih potrudil za te stvari in kakšne bodo moje prioritete?

Tole, kar bereš, dragi bralec, je moj zadnji uvodnik, ki ga pišem kot urednik Še enega Prebliska. Bilo mi je v neverjetno veselje in užitek, da sem lahko sodeloval pri tem delu želimeljske ustanove. In naj ti kot svoj zadnji nasvet porečem tole: Ne glede na tvoje prioritete, prijatelje ali ocene ne pozabi nase in na tisto, kar te dela samosvojega in originalnega. Predvsem pa življenje oblikuj po svojih željah. Če pa imaš željo, naj te povabim, da napišeš kakšen članek za vse bodoče številke Prebliska, in če ti bo početje všeč, morda celo obuješ moje čevlje.

Do ponovnega snidenja, dragi bralec, in hvala!

Luka Polc

UVODNIK No. 3 Torej. Je večer pred rokom za oddajo, jaz pa ležim v postelji in s cimrami razpravljam o preteklih počitnicah in sem z mislimi še malo tam, hkrati pa čakam njega. Ki ga nikdar ni, ko ga najbolj nujno potrebuješ. Čakam … navdih! Kdo bi si mislil! In malo razmišljam, kaj se v teh dneh ali pa mesecih dogaja, da bi lahko to povezala skupaj v nekaj, kar bi vsaj približno izgledalo kot uvodnik, ampak se počasi začenjam zavedati, da mi ne gre prav dobro. Kaj se dogaja? Konec počitnic, norišnica v šoli in domu, koronavirus, Ema, post, pust, vse kaže, da so in bodo tole kar pestri časi. Časi, ko je premalo časa za dolgočasenje? Ne vem, ali se zdi samo meni ali pa se morda lahko še kdo poistoveti z mano, da so to tudi časi, ko že (oziroma še) primanjkuje energije in volje, da bi počeli stvari, ki jih je pač treba početi. Stvari, kot so priprave na DBT, CPP-ji , delanje nalog in seveda nepregledne množice učenja. Možgani se po tednu mirovanja kar težko spet prepričajo v ponovni prižig. Torej, cenjeni bralci in bralke, želim vam, da bi v

[6] še en PREBLISK uvodnik

tej gneči našli tudi čas zase, za prijatelje in za to, kar vas veseli (na primer prebiranje Prebliska), pa tudi če bo zaradi tega padla kakšna štirka namesto petke (ta spodbuda velja samo za odličnjake, ostali pa najbrž ne potrebujemo dodatnih spodbud za več zabave in manj učenja). Prijetno branje!

Anamarija Klančar

HITRO Ko sem bila majhna, sem v družini najhitreje pospravila posodo iz stroja.

Ko sem tekla na šolskih krosih, sem bila vedno med prvimi tremi.

(Kdo bi si mislil?)

Ko sem prišla v službo, sem po hodniku vedno hodila hitro. Tudi stopnice pogosto preskakujem, saj nerada izgubljam čas. Hitro branje, hitro tipkanje, hitro govorjenje, hitro … poslušanje?

Moto ”Carpe diem”, ki sem si ga vzela za življenjsko vodilo, gre prepogosto v drugo skrajnost. Kaj mislim s tem? Ko nekaj rečem, preden preverim, ali to res drži. Ko dam telo v gibanje, še preden je misel dokončana. Ko poklikam letalsko karto, še preden preverim pogoje poslovanja, naročim avto na izposojo, sprejmem odločitev glede bivanja v tuji državi, napišem vlogo za napredovanje, še preden preverim vse točke pravilnika, se javim za delovno nalogo, za katero ne vem, ali sem ji kos, sprejmem tebe za pogovor, čeprav še nisem preverila dnevnega urnika. Hitra sem. Prehitra – in to pogosto plačujem z denarjem, občasno sem deležna tudi kakšnega občudovanja, največkrat pa se zalotim, ko samo sebe oštevam, češ kdaj za božjo voljo se bom že naučila ustaviti, počakati, ne-izreči, ne-klikniti!

In če se ne morem tega naučiti sama, mi zagotovo pri tem pomagate vi, dragi dijaki. V teh letih je bila ena izmed mojih delovnih nalog: počakati na vaše članke. To mi gre pa še kar dobro od rok. Kaj je ključ? Rok oddaje člankov je postavljen zelo hitro. Špela Potočnik

[7] še en PREBLISK novi obrazi

T RENERJI [Sara Mihalič in Katarina Vrbinc]

Zagotovo ste že kdaj med prebiranjem Prebliska ali pregledovanjem Letnega poročila zasledili uspehe naših športnikov. A za vsemi temi odličnimi rezultati stojijo odlični trenerji, ki želimeljčane pridno pripravljajo skozi celotno leto in jih nato na tekmi motivirajo, tako da lahko pokažejo vse svoje sposobnosti.

Zato vam v tej številki predstavljava vse želimeljske trenerje, začenši z našimi NOGOMETNIMI BISERI. DANIJEL KOKALJ – vzrok povečanega števila nogometašic v Želimljah Status: samski Vzornik: don Bosko Moje trenerske supermoči: avtoriteta, humor, odločnost Osreči me: objem Največji dosežek: 28 punc na treningu Najljubše želimeljsko kosilo: piščančji zrezek z aradiši, overmura moving cake Življenjska modrost: Sveti Danijel, prosi za nas!

ROBERT GAČNIK – glava družine in naše nogometne ekipe Status: poročen (z dvema otrokoma) Vzornik: Lionel Messi Moje trenerske supermoči: vztrajnost, natančnost Stvar, brez katere ne bi mogel preživeti: družina

[8] še en PREBLISK novi obrazi

Največji dosežek: 1. družina, 2. državna reprezentanca futsal l. 2000 Najljubše kosilo: dunajski zrezek in pražen krompir Življenjska modrost: Vztrajaj na svoji začrtani poti.

… NADALJEVANŠI S KOŠARKARSKIMI DRAGULJI …

DOMEN NOVAK – košarkarski in frizerski zgled vsem svojim damam Status: dijak in kljub zapeljivemu pogledu ter žametnemu glasu še vedno samski (DAME, GREMO!) Vzornik: Kobe Bryant (R. I. P. ), Luka Dončič Moje trenerske supermoči: zelo poslušen in

spoštljiv Osreči me: nedeljska maša Največji dosežek: da sem največji v žlahti Najljubše želimeljsko kosilo: čufti Življenjska modrost: Vsi smo prijazni.

JERNEJ SIMONČIČ – ponosen nosač puloverja Gimnazije Novo mesto in papučev (tudi na treningih :O) Status: glasbenik in posledično zaseden (joči in glej parčkograf!)

Vzornik: don Bosko Moje trenerske supermoči: zelo potrpežljiv in nahajpan Stvar, brez katere ne bi mogel preživeti: zrak

[9] še en PREBLISK novi obrazi

Osrečijo me: nove strune na kitari Največji dosežek: zaporedoma zadel 13 trojk, a še bolj največji dosežek: enkrat v 3. letniku pisal esej 5  Najljubše želimeljsko kosilo: tortilije Življenjska modrost: Če si vesel, je že dost.

GREGOR VODENIK – Vrbovškov konkurent po šalah in bleščeči frizuri Status: srečno poročen – žena je srečna, jaz pa poročen!

Vzornik: starejši brat Moje trenerske supermoči: verjamem v svoje igralce Stvar, brez katere ne bi mogel preživeti: žena Mija Osreči me: kampiranje Največji dosežek: selektor slovenske košarkarske reprezentance Najljubše želimeljsko kosilo: postrv s tržaško omako in krompirjem Življenjska modrost: Nasmehni se, jutri bo slabše. 

… IN Z ODBOJKARSKIMI RUBINI …

NELI MARKELJ – markantna zlatolaska z imenitnim pevskim posluhom Status: samski Vzornik: mami Zdenka, Klemen Čebulj Moje trenerske supermoči: dobra tehnična podkovanost, brez usmiljenja pri dajanju mučilnih vaj Stvar, brez katere ne bi mogla preživeti: pes Loty

[10] še en PREBLISK novi obrazi

Življenjske sanje: potovanje v Avstralijo Najljubše želimeljsko kosilo: špageti bolognese Življenjska modrost: Kar lahko narediš jutri, ne delaj danes.

TONKA KOCJANČIČ – prešerna Primorka, ki ji ne ubeži nobena informacija Status: samski Vzornik: vsak, ki je srečen v svojem življenju, in Dejan Vinčič Moje trenerske supermoči: močan glas, navdušena sem nad fizičnim mučenjem

udeleženk odbojkarskih treningov Stvar, brez katere ne bi mogla preživeti: krtačke za obŕvi Dan mi polepša: če je človek dobre volje in me pozdravi na hodniku (bonus za fante: če še pomežikne ) Najljubše želimeljsko kosilo: tortilje Življenjska modrost: Sranje se zgodi. Vsak dan. Vsakomur.

Razlika je v tem, kako se ljudje z njim soočajo.

BINE MARKELJ – rdečelasi skrivni talent za igranje triangla Status: samski Vzornik: raje se zgledujem po dobrih lastnostih posameznikov in jih posnemam (bolj ali manj uspešno) Moje trenerske supermoči: ne bi se rad preveč hvalil, a po svojem skromnem mnenju sem postal veliko potrpežljivejši; če pa se za nekaj odločim, pri tem vztrajam Stvar, brez katere ne bi mogel preživeti: glede na trenutno pomanjkanje gibanja med izpitnim obdobjem bi rekel šport Največji dosežek: Rogla – domijada (odbojka): 4 leta, 4 zmage!

Najljubše želimeljsko kosilo: karkoli, le da je prisotna goveja juha Življenjska modrost: Ne vpiši se na FRI (hec, v redu je ).

Drugače pa delaj, kar te osreči, in pusti druge ljudi na miru.

[11] ĹĄe en PREBLISK novi obrazi

‌ IN ZAKLJUÄŒIVĹ I S FRIZBIJAĹ KIM ZAKLADOM. ELIJAS BOHNEC MERNIK – fazan, katerega ime se piĹĄe z -j- in je ĹĄe premlad, da bi spoznal svojo Ĺživljenjsko modrost Ĺ port?? Ultimate frizbi (poglej rubriko hobi đ&#x;˜‚) Status: samski Vzornik: moj frizbi trener in presenetljivo – don Bosko, Moje trenerske supermoÄ?i: ne obupam, sem zagnan, pozitiven, vesel OsreÄ?i me: dobra druĹžba, nasmejani obrazi, lepe punce (posebej Ĺželimeljske), igranje ĹĄportov, skavti NajveÄ?ji doseĹžek: najboljĹĄa frizbijaĹĄka ekipa v Ĺ˝elimljah, Ä?lan slovenske reprezentance U17, udeleĹženec evropskega tekmovanja v frizbiju na Poljskem (2019), ponosen skavt (Slovenska Bistrica 1) NajljubĹĄe Ĺželimeljsko kosilo: Ä?esnova juha,

segedin, jagodna tortica

Pr'jave Prof. VrbovĹĄek: ÂťMenda v toskanskih termah smrdi po Ĺžveplu, tako da kar pojdite tja, da se navadite na posmrtno Ĺživljenje.ÂŤ Razlaga toplih in hladnih front.

Prof. T. Ĺ lajpah: ÂťHladen zrak izpodrine toplega, ker je hladni tok agresivnejĹĄi, topli pa nima za burek.ÂŤ

Prof. Lajevec: ÂťKako se reÄ?e trem glavnim delom Dantejeve BoĹžanske komedije?ÂŤ MatevĹž: ÂťK ‌ nekaj na k ‌ Prof. Lajevec: ÂťIma nekaj zveze z glasbo.ÂŤ MatevĹž: ÂťKaj jaz vem ‌ klavir?

Klarinet?ÂŤ (Odgovor: kantike.)

[12] še en PREBLISK novi obrazi

A N A J M DA I N A V GIO

[Meta Drobnič]

Naša ustanova je letos dobila novo čistilko Damjano Giovani, ki jo malokdo pozna, saj popoldne čisti naše razrede. Že po nekajminutnem pogovoru z njo lahko vsakdo opazi, da je zelo prijazna, nasmejana in vesela ter odprta in iskrena.

Se lahko na kratko predstavite?

Sem Damjana Giovani, rojena 8. 3., doma v Želimljem.

Vaša družina?

Imam starejšo sestro, starejši brat pa je umrl star 19 let. Ker sem 10 let mlajša od njiju, sem odraščala kot »edinka«; pozneje, ko sem se poročila, sem zelo težko zapustila svoje starše. Imam tri otroke in dva vnuka, trenutno pa skrbim tudi za svojo mamo, ki bo letos stara 90 let. Družina je moja ljubezen in prioriteta. Celo moje življenje se pravzaprav vedno vrti okoli družine. Najdragocenejši trenutki so tisti, ko me mama, ki je na žalost dementna, pokliče iz sobe, me prepozna in se nasmeje. Obožuje tudi pravnuka. To je največje bogastvo. Sožitje med starejšimi in mlajšimi. a 2 leti vrtu star a n a m o Jaz d Kaj pa vaše otroštvo?

Otroštvo sem preživela doma na kmetiji, doma sem bila s starši, z bratom in sestro, bila sem zelo navezana na starše. Hitro sem postala teta in sem bila nečakom kot starejša sestra.

[13] še en PREBLISK novi obrazi

O katerem poklicu ste razmišljali kot otrok?

Razmišljala sem v bistvu o dveh poklicih, tretjega sem pa naredila. Želela sem biti fizioterapevtka ali pa frizerka, na koncu sem postala ekonomski tehnik. Delala sem v računovodstvu, v trgovini, nisem pa take vrste človek, da bi si želela imeti veliko kariero, ampak sem na prvo mesto postavila družino.

Ste kdaj ušpičili kakšno lumparijo?

Ker sem rasla tako rekoč kot edinka, se nisem znala tepsti. Nisem se čak arejši ne akov Škocjan znala postaviti zase, zato sem to pot s j o m Jaz in kem parku R vedala doma. Ko sem naslednjega dne v krajins prišla domov iz šole in sem šla do brata in sestre, sta mi rekla, naj ju udarim, jaz pa sem začela jokati, ker sem se bala, da ju bo bolelo. Tako da pretepač ravno nisem.

Radi potujete?

Rada grem na izlete z družino in z možem; sicer nisem ravno pustolovka, imam pa izkušnjo neverjetnega potovanja iz mladosti. Naši družinski prijatelji so šli za eno leto v Ameriko.

Stike smo imeli le prek Skypa, a je bilo to zelo omejeno. Bojim se višine, oziroma sem se je bala, zato nisem bila ravno ljubiteljica letal. Ampak prijatelji (pa seveda tudi mož, ki je vse to organiziral) te pripravijo tudi do tega, ) shington a W ( o iš h da jih greš obiskat. red Belo Jaz p

[14] še en PREBLISK novi obrazi

Takrat sva se med potjo Moja družina v Ameriko kar nekajkrat presedla iz letala v letalo, videla kar nekaj sveta in v tednu, ko sva bila tam, sva obiskala tudi Washington. To je bila taka stvar, ki jo človek težko načrtuje; vidiš pa dejansko scene kot v filmu, ko avtomobili po vijugastih cestah kar »letijo« po zraku. V Ameriki imajo ogromne stavbe, ki so arhitekturno zelo zanimive. Ljudje so bili zelo odprti. Videti je bilo lepo, ampak živela pa ne bi tam.

Imate najljubši okus sladoleda?

Sem bolj sladkosneda in grem običajno kar po vrsti.

Kaj najraje počnete v prostem času?

Zamisli je ogromno; kot mlajša sem hodila v hribe, na mladinski verouk, kasneje z družino na izlete, prebrala sem ogromno knjig (bila sem pravi knjigožer), pletla, izvezla kar nekaj gobelinov. Zadnje čase veliko prostega časa namenim za varstvo mame in vnukov ali pa za hišna opravila.

Kotiček, ki ga res ne želite čistiti?

Trenutno ga nimam, bi pa lahko bil najslabši kotiček sanitarij ...

Se pa vidi, kdaj ste dijaki živčni ali pa vam je dolgčas, takrat je v učilnicah na tleh veliko papirčkov.

Kaj pri ljudeh najbolj cenite?

Preprostost, odkritost, dobrosrčnost.

[15] še en PREBLISK novi obrazi

Kakšno glasbo radi poslušate?

Nisem ljubitelj samo ene glasbene zvrsti ali enega izvajalca, vse je bolj odvisno od mojega razpoloženja. Narodno-zabavna, zabavna, klasika … Trenutno so seveda najbolj aktualne in poslušane otroške pesmice. Uživam, ko čistim proti večeru; takrat imam vse sorte ... Če odprem okno, slišim tudi zelo moderno glasbo, včasih je še preveč moderna zame (kot da bi piskre tolkel), uživam pa v poslušanju vaših virtuozov. Tudi sama sem se želela naučiti igrati klavir, vendar žal te priložnosti nisem imela.

Triki za čiščenje?

Za okna je dobra kombinacija vode in kisa ali pa limone. Okna na koncu čiščenja podrgneš s časopisnim papirjem (ne s povoščenim).

Za npr. vodni kamen, straniščno školjko … pa je dobra mešanica kisa ali limoninega soka in sode bikarbone.

Jaz, sin in

vnuka :)

[16] še en PREBLISK izmenjava s sevillo

čanja e r s a g e v r p s Utrinki z Erasmusom Spomini na Sevillo mi bodo ostali v prelepem spominu. Če ne bi bilo tako mrzlo, kot je bilo, bi bilo že kičasto. Sprejeli so naju z odprtimi rokami, do naju so bili izredno pozorni, v razredu sem se počutila dobrodošlo in zaželeno, ne glede na to, ali sem učila nižjo gimnazijo, maturante ali strojnike.

Strojniki so resnično želeli spoznati izrazoslovje v angleščini, Erasmusova dijaka iz Litve pa sta

[Julijana M. D. Vode]

se hkrati učila španskega izrazoslovja, kar je včasih naredilo položaj smešen. Špancem ni jasno, kako poudarjati zloge v angleščini, a ko je potrebno povedati

ov je tehnik

n Poučeva

Sevillo čka nad o t a d le Razg

špansko, pa pri napačni izgovorjavi niso ravno potrpežljivi. Ko sem predavatelja na to opozorila, se je fantoma seveda opravičil, a se je hkrati začudil: „Kaj ne ve cel svet, da se J bere H?“ Imeli sva tudi to čast, da sva lahko bili pri obedih s salezijanci v njihovih prostorih. Sprejeli so naju z odprtimi rokami in nikoli

[17] še en PREBLISK izmenjava s sevillo

nisva čutili, da v to okolje ne sodiva. Veliko smo se pogovarjali in v tistem tednu sta dva celo praznovala 88. in 87. rojstni dan. Torti sta bili izvrstni in deliti to izkušnjo v skupnosti je bil ganljiv trenutek. Ravno tako je prispel večji paket z doma spečenimi piškoti. Ravnatelj don Paco je paket z natančnostjo odprl in vsebino podelil med goste in sobrate.

Zelo je bilo zanimivo poučevati z ameriškim profesorjem. Mitchel mi je celo rekel, kako podoben slog imava. Šolske ure trajajo 60 minut, nekaj časa gre za pripravo določenih

edi va o bes a d e r p l Ezekie

Poučevan je

maturanto v

stvari, ampak poleg redne snovi imajo čas reči tudi kakšno besedo na splošno, kar je učnemu procesu dalo posebno noto.

Ogledali sva si veliko znamenitosti, šli smo tudi v Cordobo.

Zelo bom vesela, če se bom lahko nekega dne vrnila in jih ponovno pogledala. Ampak prijaznosti ljudi ne bom mogla ponovno okusiti – to je tisto, česar turist ne doživi – na izmenjavi Erasmus pa se srečaš z ljudmi, ki ti želijo svojo deželo predstaviti – in to izkušnjo lahko prenesem v svoj pouk.

Zadnji dan smo imeli predavanje o pomenu besede. Predavanje je potekalo v španščini, ki je ne govorim, sem pa

[18] še en PREBLISK izmenjava s sevillo

razumela dovolj, da sem vseh 60 minut pozorno poslušala. Hkrati sem opazovala dijake, kako so zavzeto poslušali, odgovarjali na vprašanja in komentirali. Takega pogovora ni lahko voditi, v prostoru so bili trije oddelki, torej skoraj 100 ljudi, in to zadnjo uro pouka. A najbolj mi je ostalo v spominu, kako spoštljivo so

Praznovanje

nazivali svojega predavatelja, ki jim tudi drugače rad priskoči na pomoč. Mogoče je to nekaj, kar v Želimljem pogrešam – pomagati in biti slišan, ko potrebuješ pomoč.

Hvala vsem, ki ste me v Španiji sprejeli in bili vsaj trenutek z menoj. Hvala vsem, da sem lahko svoje prvo srečanje s Španijo doživela na ta način. Čeprav jezika ne znam, pa je dobra volja ljudi tista, ki seže do srca, in besede sploh niso potrebne.

e

rojstnega dn

oti Španski pišk

Cela ekipa Erasmus

profesorjev

v o k a j i d Izkušnja Ko pomislim na Špance, mi na misel padejo naslednji pridevniki: glasni, urbani, samozavestni, odprti, sproščeni, brezskrbni. Sama sem to njihovo kulturo doživela že drugič, in sicer v prvem tednu februarja, v okviru naše izmenjave. Španci so v Želimlje prišli v torek in njihov prihod so spremljali glasni vzkliki, čustveni objemi in veselje ob snidenju.

Prav tako so popoldne, ko smo si ogledovali Ljubljano, samozavestno hodili po svoje in

[19] še en PREBLISK izmenjava s sevillo

[Ana Sever]

si ogledovali zanimivejše stvari, kot so bile predstavljene na ogledu. To pa se je takoj spremenilo, ko so morali zvečer vsak k svoji družini, in hitro se je dalo začutiti živčnost, ki jih je prevzela ob misli na predstavljanje staršem in ostali družini. Najbolj pa si bom zagotovo zapomnila njihovo navdušenje ob pogledu na sneg. Taka otroška sreča in brezskrbnost, kljub temu da mogoče Brezij sploh niso opazili in da smo na Bledu porabili dvakrat

[20] še en PREBLISK izmenjava s sevillo

tako navdušeni. Zdi se mi, da so želeli priti sem bolj zaradi potovanja kot česa drugega. Včasih se mi je tudi zazdelo, da naše Želimlje zanje niso bile dovolj mestne, saj so oni vsi iz mesta. Tudi zvečer

več časa za sprehod okoli jezera. Nekateri so v Kranjski Gori skoraj odšli na smučišče, drugi so v Planici prišli do vrha velikanke. Zdi se mi, da smo se takrat tudi mi nalezli njihovega veselja nad majhnimi stvarmi.

V naslednjih dneh na delavnicah Španci niso bili več

so mislili, da se bomo vsak večer dobili vsi pri nekom, a to je bilo nemogoče, saj smo za kaj takega živeli preveč narazen.

So bili pa toliko bolj srečni, ko smo jih v petek dijaki peljali v BTC. Kar težko je bilo krotiti tako veliko skupino samozavestnih in brezskrbnih Špancev, ki takoj, ko pridejo v Ljubljano, stečejo v McDonald‘s.

[21] še en PREBLISK izmenjava s sevillo

Sledil je še en izlet v Škocjanske jame, kjer pa se je veselje končalo, ko so slišali, koliko stopnic bodo morali prehoditi.

Se mi pa zdi, da so se nam in našim družinam še posebej odprli v nedeljo, na dan družin, ko

Pr'jave Pri fiziki prof. Šlajpah preverja, kdo manjka, in ugotovi, da jih je šest‚ 'pri spovedi'.

Prof. Šlajpah: »Zanimivo, nekam veliko spovednikov je.« Razred: »Niso vsi pri spovedi, nekateri še pokoro molijo.« Prof. Šlajpah: »To pa ne spada v čas pouka. No, konec koncev je lahko tudi fizika pokora.«

smo jih večino odpeljali na sneg, nekatere pa tudi na morje.

V ponedeljek so se težko poslovili od naših družin. Že navsezgodaj smo brisali solzice, ki jih je bilo do 9.00, ko so odšli, že kar veliko. Sledilo je objemanje, obljube, da se bomo zagotovo še srečali, in glasni vzkliki, ko nam je avtobus odpeljal izpred oči.

Rada bi končala z mislijo, da se mi zdijo take izmenjave zelo koristne z vidika spoznavanja novih kultur in zaradi možnosti, da vse izkusiš pristno, ne le kot turist, in si malo razširiš obzorja.

Pri fiziki se pogovarjamo o prevodnosti.

Prof. Šlajpah: »Pri mrzlih temperaturah nam lahko, če se dotaknemo ledu, roka praktično zamrzne. Saj, če ste gledali Butec in butec, veste, kako se mu je jezik prilepil na železo. Če to naredite na sladoledu, ni problem, ker ga lahko pojeste, kovinskega droga pa ne morete ravno prežvečiti.«

[22] še en PREBLISK dogodki

VI A T S D E R P O U J INTERV VNE O N S O I C N E Č ZU JAH ŠOLE V ŽELIML

[Urška Lajevec in Marija Ana Klančar]

Lansko leto decembra so nam (drugošolcem in tretješolcem) učenci osnovne šole zaigrali božičkovo predstavo v Majcnovem domu, na katero so se že nekaj časa pripravljali. Bili smo navdušeni nad njimi, zato sva se Urška in Marija odločili, da jih o njej malo povprašava.

Intervju je bil prijeten ter otroci zelo zgovorni in razigrani.

Koliko časa ste pripravljali predstavo?

Približno 1 mesec.

Ste bili pred predstavo kaj živčni?

-Zelo.

-Neskončno.

-Naj pove učiteljica? Bili so zelo zelo zelo živčni. Ko so dijaki prišli v dvorano, je kar završalo: »Aaaaa! Grejo! Grejo!« Kaj pa med predstavo?

Smo pa že malo pozabili na tremo.

Kako se vam je zdelo na koncu, ko smo vam ploskali?

-Zanimivo.

-Navdušeno.

-Ponosno.

Smo bili dobra publika?

Jaaaa.

(Ena punčka pripomni: »A jaz sem sploh bila tam?«)

Kaj v predstavi vam je bilo najbolj všeč?

-Ko sem se usedla na sani.

-Ko smo plesali folkloro.

-Ko ste ploskali.

Ste pridno hodili na vaje?

Ja, vadili smo vsak dan približno 15 minut med angleščino ali pa glasbo.

[23] še en PREBLISK dogodki

Ste vmes naredili kakšno vragolijo?

Ne. Učiteljica ne dovoli vragolij.

Kakšni pa se vam zdimo želimeljčani na splošno?

-A dijaki? Meni se zdijo najbolj kul osebe na svetu.

-V redu.

-Ful dobri.

-Lansko leto je bilo zelo dobro, ko so nam dijaki organizirali športne igre z njimi.

-Učiteljica: Kdaj pridejo na igrišče in so naši otroci zelo veseli, ker lahko z njimi igrajo nogomet. Ko jim dajo naši gol, je pa sploh veliko veselje in ponos.

Enkrat so dijaki igrali hokej in ni bilo dovolj palic, takrat pa so bili naši učenci zelo žalostni, ker niso mogli igrati z njimi.

Si želite biti še kdaj skupaj z gimnazijci?

Jaaa, vsak drugi teden!

Bi kdo od vas hodil na našo gimnazijo?

VSI: Jaz, jaz, jaz!!!

Bi še kdo kaj povedal?

Ja. Najboljši ste!

[24] še en PREBLISK dogodki

CE L O Š O V R P A Z STRES 19 0 2 A IC N IČ Ž O –B Do božičnice je le še nekaj dni in prvošolci živčno pripravljamo še njene zadnje elemente. Vse trdo delo, od pripravljanja scene do pisanja predstave, se bo kmalu obrestovalo ali pa se bo sprevrglo v pravo nočno moro, saj smo, bodimo iskreni, večino dela opravili v zadnjih dveh tednih.

Pripravo je v teh kaotičnih časih zaznamovalo predvsem hitrostno dokončevanje fotokotičkov, izrezovanje snežink iz papirja ter menjava enega izmed glavnih

[Gašper Posedi]

igralcev tri dni pred tem težko pričakovanim dogodkom leta. A na koncu je pomembno to, da smo se pri tem izjemno zabavali. Od pokanja zares zabavnih šal do skorajšnjega jedrskega napada med Severno Korejo in ZDA smo fazani iz te izkušnje pridobili veliko novih medsebojnih odnosov, mirovnih sporazumov ali pa vsaj nekaj prostih učnih ur.

Kar hitro se znajdemo na generalki, pri kateri še vedno do konca pilimo našo predstavo, ali

[25] še en PREBLISK dogodki

pa v telovadnici, kjer na tla postavljamo zelene podlage, ki jih strastno čistimo s sesalci. Kmalu zatem smo s cimri v sobi, kjer se oblačimo v najlepša oblačila, kar jih imamo, medtem ko smo vsi v velikem pričakovanju in skrbeh, ali bodo kulise fotokotička zdržale pritrjene na steni še teh nekaj ur, ne da bi med fotografiranjem na koga padle in ga resno poškodovale.

Do začetka predstave je le še nekaj trenutkov. Igralci imajo tremo, pevke se upevajo, inštumentalisti si grejejo prste, vzdušje je čedalje bolj napeto. Narašča tudi misel o našem neuspehu, ki pa izgine skupaj z začetnim govorom angela, ki se med tem trudi, da ne bi padel s stebra, na

katerem stoji, in se zaradi tega osramotil. Začetna trema kmalu popusti in predstava se nadaljuje brez kakršnihkoli težav.

Zdaj stojim pred vhodom v telovadnico in premišljujem, kaj bi se zgodilo, če bi se sošolkini lasje preveč približali sveči v mojih rokah, medtem ko bi padla zaradi neizkušene hoje v visokih petah. Iz razmišljanja me predrami melodija klavirja, ki prihaja iz telovadnice, zaradi katere se prvošolci počasi začnemo pomikati proti njenemu izvoru. Ko prispemo do sredine božično okrašenega prostora, se ustavimo in razporedimo v dve vrsti ter z uvodno pesmijo otvorimo ta večer.

Sledi uvodna misel in čudovita plesna točka. Naslednja je na

[26] še en PREBLISK dogodki

sporedu okusna večerja, nato pa še ples, na katerem ne manjka dobre glasbe, kančka nerodnih trenutkov in strahu, da te ljudje opazujejo, ko se s svojimi togimi gibi premikaš v, če bi lahko temu rekli tako, ritmu glasbe.

Dan počasi preide v večer, večer pa v noč. Na koncu dneva ti po glavi rojijo mnogoteri lepi, novonastali spomini in globoko

zadovoljstvo, o katerega izvoru nisi čisto prepričan. Lahko bi bilo zaradi uspešnega dne ali pa zaradi veselja, da kulise niso nikogar poškodovale. Navsezadnje pa to ni pomembno, saj je v tem trenutku pomembno le to toplo razmišljanje, ki ti še do konca dneva greje možgane.

[27] še en PREBLISK dogodki

I KAKO OSVOJIT ŽELIMELJČANA?

[Marija Ana Klančar in Anamarija Kelenc]

Ja, naslov članka je t. i. eye catcher. Ampak imava razlog.

V soboto, 18. 1. 2020, je naša hiša ob dnevu odprtih vrat spet odprla svoja vrata. Letos je vse potekalo v duhu gradnje. Obiskovalcem smo pokazali, da pri nas trenutno gradimo ne le nov dOm in jedilnico, ampak tudi iSkrene, ljubEče in poseBne posamEznike.

[28] še en PREBLISK dogodki

Prebliskovci pa smo se odločili, da preverimo, kako bodoči želimeljčani gledajo na zdajšnje. Zastavili smo jim preprosto vprašanje: »Kako bi pa ti osvojil/a želimeljčana ali želimeljčanko?« Kako so se odrezali, presodite sami.

KAKO BI PA TI OSVOJIL/A ŽELIMELJČANA ALI ŽELIMELJČANKO? ♥ napišeš sonetni venec (ne deluje na vseh) ♥ z novim izvodom Prebliska ♥ »A greš na sok?« ♥ po nesreči bi se zaletela vanj in se znašla povsod, kjer je on (ups) ♥ na sredino sobe (če je domovec), bi mu postavila snežaka ♥ pošlješ mu ljubezensko pismo ♥ pri maši se usedeš poleg njega ♥ spiješ 20 kozarčkov soka naenkrat ♥ smejal bi se kot Matos ♥ začneš moliti rožni venec

[29] še en PREBLISK dogodki

♥ plačaš mu kavo ♥ povabiš jo v najdražjo restavracijo, kupiš najdražje vino, daš noter prstan in rečeš: »Popij sok!« ♥ s smehom ♥ s pospravljanjem njegove sobe ♥ ga ne ♥ molil bi zanjo! ♥ prineseš mu kozarček: Ej, ti, prelepo bitje, po večerji pred domskim vhodom ♥ nasmeh, čokolada, objem, pogovor ♥ treniraj kakšen šport ♥ uležeš se mu pod posteljo in ga presenetiš sredi cimrskih pogovorov ♥ naročiš mu pico iz Trafota na njegovo okno ♥ prosiš ga, da ti zaveže čevlje, in si potem predstavljaš, da te hoče zaročiti Kar solidno! Pa naj gre iz besed še v dejanja.

[30] še en PREBLISK dogodki

PUSTNI PLES [Sara Mihalič]

V torek so se med intenzivnimi pripravami in zadnjimi izboljšavami za don Boskov turnir v mali telovadnici pojavili oder, platna, disko krogla in polno novih mask. Vse skupaj je kazalo na to, da se obeta popoln odklop od šolskih skrbi in totalen pregon zime, ki je letos na žalost sploh ni bilo. Pete so se sukale v domačih ritmih Tinine harmonike, Tilnove kitare in pozavninega

Krištofa. Prav neustrašno pa so za želimeljsko elito na oder stopili viški fantje, ki slišijo na ime Birdland. Publiko so si takoj podredili z nekaj šarmerskimi pogledi in odličnimi izvedbami komadov. A niso bili edini vredni tega, da ujamejo naš pogled. Kar veliko dijakov se je odločilo, da bo svoje maškaradne adute prihranilo za večerno pustno rajanje. Tako na svoji levi

[31] še en PREBLISK dogodki

in desni nisi opazil le pingvinov in racmanov, temveč so se pri polki najbolj vrteli Alvin in veverički ter españolci, prav tako pa niso čisto nič zaostajali tudi

ljudje iz šestdesetih, jingjang, zvezdice, minioni in celo sama kraljica cvička s spremstvom.

A ni ga bilo boljšega plesalca od klošarja (naslednje leto pridi in

[32] še en PREBLISK dogodki

se prepričaj sam!) in ni bilo širšega nasmeha kot ob pogledu na krofe.

Da pa so na samem pustnem plesu uživali tudi zunanji izvajalci, vam zagotavljajo tudi birdlandovci sami: „Nam je bilo res

[33] še en PREBLISK dogodki

super in zelo smo uživali. Hvala vam za priložnost, da smo se lahko pokazali. Res cenimo, kako lepo ste nas sprejeli. Hvala vam

in upamo, da se v Želimljah še kdaj vidimo.“ In za vse oboževalke: Jernej je samski!

[34] še en PREBLISK dogodki

p m a c h c a r p S DSD in Klagenfurt

März 2 .

2 – r a ru b e F .

28

020

[DSD-Schülerinnen und DSD-Schüler]

Am Ende des Sprachcamps haben wir eine Evaluation gemacht und hier sind die häufigsten Antworten auf jede Frage.

1. Beschreibe das Sprachcamp Klagenfurt 2020 mit einem Adjektiv. anstrengend intensiv lustig produktiv

Übung macht den Meister

nützlich hervorragend müde lehrreich

[35] še en PREBLISK dogodki

Kugellager im Park

2. Welche Aktivität hat dir am meisten gefallen?

Quizlet Themen Wörthersee Spiele

Bunter Abend in Gruppen arbeiten Spazieren Sprechen

Klagenfurt recherchieren

Bunter Abend

[36] še en PREBLISK dogodki

3. Welche neuen Wörter hast du gelernt? beide Herausforderung einheimisch aufmerksam fordern ernst geduldig recherchieren hervorragend Pipi machen Nickerchen Beziehung

Pfarrer Untersuchung verrückt verschieden volljährig

4. Welche Tipps würdest du der nächsten Generation für die DSD-Prüfung geben?

Arbeiten Alles ist in Ordnung Öfter für Pausen fragen Brav, organisiert sein Auf Deutsch lesen (mehr) Deutsch sprechen keine Angst vor Fehlern haben

Gruppenfoto am Wörthersee

mehr/genug schlafen nicht komplizieren Sei mutig Sprechen Übung macht den Meister Zuhören

[37] še en PREBLISK teden komunikacije

0 2 0 2 E J NAZAR

[Klarisa Kepic]

Sam Bog ve, kaj si želi dijak Gimnazije Želimlje početi v tednu komunikacije v tretjem letniku. Možgane ima prenapolnjene s skrbmi od A do Ž, čeprav je računal, da jih bo po novem letu za nekaj časa dal na pašo. Zdi se, da ga ne zanima nič, pa vendar ni tako. Kljub težki preizkušnji so se organizatorji odrezali odlično in s pestro izbiro vsebin zadeli terno. V ponedeljek smo se »lotili« slovenske politike, sestave naše družbe ter zato že zgodaj zjutraj obiskali slovenski parlament. Sledilo je torkovo celodnevno ukvarjanje z družino ter odnosi med nami in bližnjimi.

Da bi poglobili svoje zavedanje o problematiki zasvojenosti, je bila cela sreda namenjena pogovoru o teh temah.

Začeli smo z nekemičnimi zasvojenostmi in

[38] še en PREBLISK teden komunikacije

nadaljevali s pričevanjem nekdanjega odvisnika, ki se je odvajal v skupnosti Cenacolo. Teden smo zaključili s sveto mašo, obiskom sester klaris in kopanjem v termah Snovik. Seveda ni manjkalo časa za ples, petje, družabne igre in dobro hrano (no, te je mogoče kdaj zmanjkalo).

[39] še en PREBLISK teden komunikacije

ŽEJ R E V I K NTS MATURA 20 20

[Gabriel Klančar]

Vse je enkrat zadnjič. Tudi naš tako samoumevni Veržej se je zgodil že četrtič in se ne bo zgodil nikoli več. Zato smo ob odhodu domov maturantje doživljali občutja, kot so (prezgodnja) nostalgija, pripadnost nečemu, kar se bliža koncu, navadnost in hkrati zavedanje, da te navadnosti ne bo več ...

Letošnja tematika je bila zelo na mestu, glede na to, da si izbiramo fakultete, službe, može, žene, življenjske stile itd. Poslušali smo o iskanju osebnega poslanstva, o viziji, kako bo izgledalo moje življenje čez 10, 20 let.

Meni osebno se je zdelo zelo zanimivo predavanje o tem, kako so naši starši vplivali na to, kako sedaj mi gradimo odnose. O tem sta predavala psihoterapevta Andreja Poljanec in Janez Sečnik. Neprecenljiv del pa so bila pričevanja profesorjev in vzgojiteljic. Vsak je z nami podelil svojo življenjsko zgodbo in tako smo izvedeli marsikaj, česar izza katedra ali med učnimi urami ne bi. Poslušali smo še Gregorja Čušina, Mateja Cepina ...

Da pa ne bi le jadrali po svojih globinah, smo se šli zmočit

v Veržej, preplesali zadnji večer, zgubljali živce ob jungle speedu, popili vso kavo, kar je imajo v hiši, ter čilirali.

[40] ĹĄe en PREBLISK teden komunikacije

ÄŒe to bereĹĄ in si maturant/ka, veĹĄ, za kaj gre; Ä?e si kakĹĄno leto mlajĹĄi/a, pa ti Ĺželim, da bi znal/a ceniti take otoÄ?ke oddiha sredi morja uÄ?enja, ter priporoÄ?am, da ne odhajaĹĄ predÄ?asno domov.đ&#x;˜‰

Fotoutrinki [41] še en PREBLISK

Razpored, razpored na steni, povej, faks kateri je zame, ojej! #poklicnimaraton #eniževejodrugipašene Fazanski, mešani, dekliški – vsak po svoje poseben in najboljši #miklavževkoncert #donBoskoinMiklavž #samilepiglasovi

Družina je fina in fino je imeti družino … #GregorČušin #nepopolnerime #kazuinharmonika

Vsak večer v adventu smo ob atrijskem venčku spoznavali svetnike #zanimivezgodbe #navdih #ogenjnasgreje #mrazkerjezima #molitevzanaključnegadomovca Ure, ko se razred spremeni v prostor, ki popestri zadnje šolske dni pred prazniki in je vir drugačne energije kot po navadi Evrošola 2019 #dobrigovorci #Strasbourg #izdelovanjejaslic Ustvarjanje #okrašujemorazred voščilnic, s katerimi #izvirnost smo zbirali denar #lepopreživetčas za socialno #kdobopapospravljal ogrožene dijake #mimamosefajn #lepiizdelki #potlehpapackarija

Fotoutrinki [42] še en PREBLISK teden komunikacije

Na koncu utrujeni, brez glasu in malo naveličani, a ponosni in zadovoljni #pojemovljubljani #zbiramodenar #nasmejanimimoidoči

Božičnica 2019 #fazanisoseizkazali #vsibilinajlepši #plessmehzabava #zaeneprvičzadrugezadnjič

Fotoutrinki [43] Å¡e en PREBLISK

Praznike smo v vzgojnih ...

Fotoutrinki [44] še en PREBLISK

... skupinah ovekovečili z druženjem in obdarovanjem ...

Fotoutrinki [45] še en PREBLISK

... #ninamdolgčas #misemamoradi

Dolga dolga je cesta od Prekmurja do Želimelj, a na srečo za Kreslina ni predolga #VladoKreslin #tudimismopelizraven #koneckonference #sprostitevkotsezagre

Fotoutrinki [46] še en PREBLISK teden komunikacije

Za marsikoga eden izmed boljših dni v letu: zimski športni dan #supervreme #smučanje #plezanje #drsanje #pohod #nipouka

»Let‘ s wander where the wifi is weak.« #pohodNAnos #gorvvišaveporazglede

Preplesavanje … ko pokažeš, kaj si se naučil na plesnem tečaju #miplešemo #napredek #kdajbokakšenples

Geštalt delavnica za pare pod vodstvom gospe Metke Valič #gradimoodnose #kajprejemaminkajdajem

Fotoutrinki [47] še en PREBLISK

Šiviljska delavnica #naredisisam #novoznanje

Dan D = dan, ko ni pomembno, kdo zmaga #DJBvsezmagal #sodelovanjeinpovezovanje #katoliškidomovi

Naši sefovci na vrhu! #zmagovalci #Mrtvomorjejihžečaka

Tretješolci so šli komunicirat v Nazarje #novaspoznanja #dobradružba

In bila je sobota, dan odprtih vrat #18.1.2020 #gradimo #vsiveseli #bodočiželimeljčani

Fotoutrinki [48] še en PREBLISK teden komunikacije

Izmenjava s Španci #dogodivščine #prvičvidelisneg #spletanjeprijateljstev

Dekliški pevski zbor je polepšal dan predsedniku države #kulturnidan #predsednikovapalača

[49] še en PREBLISK hobi

I B Z I R F TIMATE

UL

Bila je množica želimeljskih dijakov in jaz. Ozrem se naokrog in jih vprašam: »Ali je kdo izmed vas že slišal za ultimate frizbi?« Vidim veliko začudenih obrazov in dobim odgovore: »To je šport? Jaz si doma podajam frizbi s svojim psom! A to tekmuješ, kdo vrže dlje? Zame je šport samo nogomet!« Prišel je čas, da za vedno razbijemo te stereotipe!!!

KAJ SPLOH JE ULTIMATE FRIZBI??

Ultimate frizbi je ekipni šport, ki se ga igra s pomočjo frizbija (diska). Igro se igra na travnatem igrišču z moštvom sedmih igralcev ali pa v dvorani z ekipo štirih ali petih igralcev. Ekipe osvojijo točko, ko dosežejo zaključeno (ujeto) podajo v nasprotnikovi končni coni. Igralec z diskom ne sme teči, lahko zgolj pivotira in poda svojemu soigralcu v poljubno smer. Pri tem mu njegov obrambni igralec šteje do 8. Če mu prešteje do 8, mora disk

[Elijas Bohnec Mernik]

dati na tla in je ta od nasprotne ekipe. Igralci si podajajo disk in poskušajo priti čim bližje končni coni. Če je katera od podaj neuspešna, se posest diska zamenja. Zmaga ekipa, ki prva doseže 15 točk oz. ima več točk kot druga v določenem času.

Ultimate frizbi je šport brez sodnikov, igralci si sodijo sami in spore rešujejo sproti, na igrišču. Pri tem je zelo pomemben športni duh (»spirit of the game«). Igralci se zavedajo, da je prvo in najpomembnejše pravilo pri frizbiju, da v igri uživaš in se prijetno počutiš. Če je to prisotno, so vsa druga pravila posledično upoštevana.

Vesel sem, da je ultimate frizbi zaživel tudi v Želimljah. Tako dekleta kot fantje radi prihajajo na trening, kjer se razgibamo, se pri tem družimo in se imamo fajn. Seveda pa pri tem ne manjka naših bednih for. ŽELIMELJSKI MEDVEDI!!! – Mamo za burek!

[50] še en PREBLISK hobi

FRIZBIMEN Tvoje velike oči mi kradejo dolge noči.

Tvoj nasmeh na obrazu ogreje mi lica na hladnem mrazu.

Tvoji lasje so kot puh in dober imaš posluh.

Ti si pravi fant od fare, naj pisemca ne hodijo več do Klare.

Tvoj humor popestri mi dušo, zakaj si zadnjič kušnil Nušo?

Zagotovo prava sem jaz, ko videl boš moj pravi obraz.

Tvoj glas odmeva mi v srcu, ko vsaj spoznala bi se že v vrtcu. Šele čez dolga leta bo najina poroka prelepa.

Prstana bosta v frizbiju in rekla si bova I love you.

Na svatbi bova plesala na pesem ringaraja, če seveda tebi to ugaja.

Najina poročna noč bo igriva in jaz bom ekstremno zapeljiva.

Devet mesecev bova v upanju čakala in potem otroka pestovala.

Družinica bo nastala in 4–7 otrok bova v naročju držala.

[51] še en PREBLISK hobi

Ko otroci bodo dovolj veliki, odpotovala bova na Tahiti.

Ljubezen najina še kar bo mlada, v srcu nama naj zavlada. Življenje najino bo kakor frizbi, v starih letih živela bova v prelepi izbi.

V prostem času frizbi metala ti bom v glavo, da se slučajno ne boš zagledal v kakšno kravo.

Anonimno

[52] še en PREBLISK zgodba

Agata V. Potem ko je Nebur odšel tja, kjer le redki ohranijo trezne misli, sem občutil globoko žalost.

V življenju mi je zmanjkalo nekoga, ki mi je bil vzor in prijatelj hkrati. Sicer nisem nikoli čutil, da bi mi on ta čustva iskreno vračal, in sem si dopovedoval, da ne bom jokal, ko bo šel, a pozneje, ko ga nisem več videval vsak dan, sem dojel, da sem izgubil nekaj predragocenega. Povprečna družba me je začela odbijati. Družil sem se, smejal sem se, šalil pa še več kot ponavadi, a moje srce je jokalo. On pa ni bil edini dober človek, mnogo njemu podobnih sem srečeval vsako jutro. A bal sem se. Bal poraza. Bal, da bom spet edini, ki se trudi in drži odnos pokonci.

In takrat je ona kot luč posvetila v temo mojega življenja.

Spoznal sem, da ni popolna. Bila je dekle, z vsemi svojimi čari in napakami, in ugotovil sem, da je ravno v teh njena lepota. Mnogo časa sva preživela skupaj in spoznaval sem ta novi občutek, ki me je ves čas grel od znotraj.

[Vojko Hysz]

Ko sem ob večerih legal v posteljo, ponavadi še dolgo nisem zatisnil oči. Glavo so mi napolnjevale misli nanjo in me skupaj s tistim prečudovitim občutkom držale pokonci. Ljubezen je kot ogenj. Lahko te greje, da ne zmrzneš v hladu tega sveta, lahko pa te uniči, spremeni v kupček pepela. Dolgo me je žgal in mi vlival trpljenje v srce, a zdaj mi je dajal upanje, moč in srečo. Nebo mojega življenja se je zjasnilo.

Nebur svoji sestri ni pogosto pisal, pa tudi pisma, ki jih je dobivala, so v nji zbujala skrb in globoko zamišljenost. Nekega večera sva dolgo po sončnem zahodu skupaj strmela v zvezde.

Mesec je v svoji polni velikosti sijal na naju in sneg okoli naju se je lesketal v srebrni mesečini.

Preplavljali so me isti občutki kot ob poslušanju Debussyjeve Clair de Lune. Jaz sem se počutil kakor v nebesih, a ona je krepko stala na tleh. Spregovorila je: »Skrbi me za brata. Njegova pisma postajajo vse krajša, pisava pa

[53] še en PREBLISK zgodba

bolj in bolj nečitljiva. Tudi to, kar piše, me navdaja s strahom ...« Hotela je še nekaj dodati, a sem jo prekinil: »Kaj piše?« Večkrat sem sam sebe zasačil, kako drugim skačem v besedo. Nisem znal poslušati, vedno me je podzavest silila v to, da povem, kar želim povedati, takoj, ne ozirajoč se na druge. »Pisal mi je o tem, kako težko je na bojišču. Vse normalne človeške vrednote so tam izgubile svoj pomen. Pisal je, da se skuša od tega zla oddaljiti, hraniti v srcu luč in veselje, a da čuti, kako zlo vseeno pronica vanj.« Zahlipala je in solze so ji začele drseti po licu in se spreminjati v led ob stiku s hladnim snegom. Padla sva si v objem ter tako ostala zelo dolgo. Čutil sem lahko to, kar je čutila ona. Strah se je mešal s hrepenenjem in upanjem in ljubeznijo in bolečino in oba sva ga neskončno pogrešala. Vso pot do tabora nisva spregovorila besede. Nič več si nisva imela povedati. Za slovo mi je le zaskrbljeno in upajoče pogledala globoko v oči. Nato je brez besed odšla, jaz pa sem še nekaj časa stal sam

sredi snega in strmel v smer, v katero je odšla.

Dolgo v noč sem odprtih oči bedel in v polmraku, ki ga je ustvarjala brleča svetilka, že stotič prebiral napise na letvicah mojega zgornjega soseda, ki so jih tu pustili prejšnji lastniki moje postelje. Kajti vsakič, ko sem zatisnil oči, so misli bežale tja, na fronto. Tja, kjer le redko kdo ohrani dobro srce. Nekdo iz družbe ob ognju je prijel za harmoniko in tiho ubral njene tipke. Ves pogovor je utihnil in prelepa glasba je napolnila noč. Igral je prelepo in me tako

[54] še en PREBLISK zgodba

pomiril, da sem zelo kmalu zaspal. Morda pa bi bilo bolje, če sploh ne bi, kajti mučila me je mora. Sam sem hodil preko stepe, katere konca mi ni dosegel pogled. Trava mi je segala do kolen in veter jo je zibal sem ter tja. Čutil sem popoln mir. Zdelo se je, kakor da časa sploh več ni, kakor bi se vse ustavilo in postalo večno. Zaprl sem oči in čutil, kako mi veter nežno kuštra lase.

Ko sem nekaj časa tako stal, sem zaslišal, da iz daljave prihaja tiho sopenje. Zvok je bil vse glasnejši, in ko sem nenadoma odprl oči, sem opazil, da nekdo teče v mojo smer. Mladenič je bil oblečen v belo srajco, bele hlače in sploh vse, kar je nosil, je bilo belo. Izgledal je izjemno nenavadno. Pritekel je mimo mene in takrat sem ga spoznal. Bil je Nebur, a čeprav je tekel le nekaj korakov stran od mene, me ni opazil. Njegove oči so strmele nekam v daljavo, kakor da bi iskal nekaj, kar se je skrivalo za obzorjem. Tekel sem za njim, a ga nisem mogel dohiteti, klical sem ga, pa je tekel naprej. Iznenada se je v daljavi za njegovim hrbtom zabliskalo in čez nekaj trenutkov je okolico pretresel močan grom. Začel je teči še hitreje, a nevihta ga je vseeno dohitela.

Močila mu je lase in obleko, ki je v senci temnega oblaka postajala vse bolj siva. Tla so bila vedno bolj namočena in zemlja se je začela spreminjati v blato. Teči je bilo čedalje težje in Nebur je večkrat padel. Naenkrat je stopil v pregloboko blato in noge ni več mogel premakniti. Ves se je začel pogrezati in kmalu je bil v njem že do pasu. Stekel sem proti njemu in mu želel pomagati ... zbudil sem se ves prepoten in v mislih mi je odmevalo eno samo vprašanje: »Zakaj ga tako pogrešam, če pa si nisva bila nikoli res blizu?« Od tistega dne Agata ni dobila več nobenega pisma od svojega brata.

Naše čete so prodirale vse globlje in zato se je tudi naš tabor nenehno premikal. Natančno se spominjam tistega usodnega dne, ko smo tabor postavili blizu vasice, v kateri je bil prelep srednjeveški dvorec. Prej je sovražniku služil za postojanko, a zdaj je stal zapuščen in vabil zvedave duše. V njem so našli prelepo ohranjen klavir in zvečer je nek vojak, bivši pianist, začel nanj igrati in okoli njega se je začela zbirati družba poslušalcev. Tudi midva sva bila tam, a nenadoma sva, kot bi naju vodila neka

[55] še en PREBLISK zgodba

neznana sila, odšla iz množice in se skupaj odpravila proti bližnjemu gozdičku. Glasba je odmevala skozi noč in mesečina je oblivala vse okoli naju. Pianist je začel igrati Chopinovo Fantazijo v

f-molu in midva sva potrebovala le en pogled. Čutil sem popolno srečo. Prijela me je za roke, tako nežno, kot je to znala le ona, in najina usta so se približala. Zaprl sem oči in ...

P. S.: Če kateremu od prvošolcev še vedno ni jasno, kaj je smisel Agate, predlagam, da prebere prejšnje dele zgodbe (objavljeni so v lanskih številkah Še enega Prebliska, ki jih lahko najdete pri knjižničarju Stanetu).

Pr'jave

Kristina (bere primer): » ... habe ich gelernt.« Prof. Novak: »Was hast du gelernt?« Kristina: »Ich habe keine Ahnung.« Matic (opisuje Nikine lase): »Gelb.« Prof. Novak: »Gelb? Farben.

Denk!« Matic: »Ja! Saj so oranžni!« Prof. Novak: »Beno, übersetze: Kaj si si želel postati kot otrok?« Beno: »Prinzessin!« Pri informatiki se pogovarjamo o bluetoothu Luka: „Ali se bluetooth imenuje po modrostnih zobeh?“

Pri slovenščini se učimo o družinskem drevesu kralja Ojdipa, v katerem večkrat nastopi tudi Zevs. Ko je Zevs omenjen že drugič in pri drugi ženski ...

Luka: »Kako to, da sta Zevsa dva?“ Kristina je vprašana zgodovino na dan, ko profesor vrne teste.

Prof. Vrbovšek: „Glej na to z dobre plati. Seštevek bo zagotovo pozitiven.“

Pr'jave

[56] še en PREBLISK

Prof. Julijana M. D. Vode: »Julija, do you want to be questioned today or on Friday?« Julija: »On Friday. I still have problems with the tenses.« Prof. Julijana M. D. Vode: »Which ones?« Julija: »All of them.« Prof. Julijana M. D. Vode: »You do not know how to form the Present Continuous?« Julija: »With the auxiliary verb in the present form and the main verb in the present participle.« Prof. Julijana M. D. Vode: »OK, I will question you on Friday.« Dominik je vprašan biologijo, ampak ve, da ima v vsakem primeru NMS. Profesorica mu reče, naj ji našteje sisteme rastlin.

Dominik: »Ja, ... krompir ...« Navodila pred testom.

Prof. Novak: „Med pisanjem testa lahko gledate le na uro in v test.“ Nekdo: „Kaj pa na križ?“ Prof. Novak: „Med pisanjem testa lahko gledate na uro, test in križ.“ Pri biologiji teče pogovor o homologiji.

Nekdo: »Pa saj kača sploh nima repa.« Josh: »Kača je rep!«

potovanja

Pri fiziki se pogovarjamo o izolaciji oken.

Prof. Šlajpah: »Veste, toliko časa sem že na svetu, da sem praktično že doživel evolucijo oken.« Prof. Šinkovec: »Ali ljudje spadamo med ozkonose ali širokonose opice?« Nekdo: »Ozkonose.« Prof. Šinkovec: »Tako je.« Nadja: »Jaz pa med širokonose.« Se opazi, da smo na katoliški gimnaziji ...

Pri slovenščini obravnavamo sklanjatve.

Jan: »Kako se sklanja zajebant?

Kot ‚tisti, ki se heca‘.« Prof. Lajevec: »Ja, tudi ta spada v to skupino. Ampak bomo raje dali druge primere. Na primer ... ministrant in ... škof.« Jan: »Morska krava in krava sta si podobni v tem, da obe jesta alge.« Prof. Emeršič po tem, ko vpraša Aljaža: »Pa daj ti malo bolj po moško govori! Ka‘s tak dec. Potem tudi boljši vtis narediš. Pojdi enkrat nekam, pa se malo zderi.«

Pr'jave Neža: »A lahko grem na stranišče?« Prof. Emeršič: »Ja, kaj si pa med odmorom delala? No, pojdi, ker je mojemu sinu ravno danes ušlo, pa ne bi še enkrat gledal.« Prof. Emeršič razlaga: »Abelard je bil ... (se ustavi pri Neži in pogleda njen pulover) ... a je to natiskano ali navezeno?« Pri zgodovini.

Nekdo: »Kako so ugotovili, da ribe niso meso?« Mirjam: »Da so lahko v petek jedli.«

[57] še en PREBLISK

Pogovarjamo se, kaj bomo peli potovanja v Ljubljani.

Prof. Arh: »A vzamem harmoniko s sabo?« Razred: »Jaaaa!« Prof. Arh: »Katere narodno-zabavne pesmi pa sploh znate?« V razredu tišina.

Nadja: »Profesor, znamo rdeče češnjice ...« Pri biologiji govorimo o oddaji predstavitev.

Nadja: »A v soboto do polnoči?« Prof. Šinkovec: »Ne, do enajstih, ker ob polnoči morate že spati.«

[58] še en PREBLISK kolumne

AJA G O D E S KAJ I? Z DIJAK

[Monika Rudolf]

Tema, o kateri bo beseda tekla v tem članku, se pravzaprav ne navezuje le na dijake, temveč tudi na vsakega profesorja, drugega zaposlenega, starša, ali pa kar brez ovinkov, slehernega Zemljana.

Zamisel o njej je prišla na dan prav takrat, ko smo se ukvarjali z zgornjim vprašanjem. Kaj se dogaja? Kaj nam je? Zagotovo so na ta vprašanja mogoči številni odgovori, a posebno pozornost si zasluži beseda, ki se danes vse pogosteje pojavlja v medijih, je prisotna na številnih naslovnicah knjig, ki krasijo izložbe, v letu 2019 pa si je zaslužila naslov besede leta.

Govorim o besedi izgorelost. „Aha, izgorelost, ja, saj vem, to je tisto.“ Ampak ni samo „tisto“, saj se je treba zavedati, za kaj gre, še preden postane dejanska težava v našem življenju. Izgorelost je stanje skrajne duševne in telesne izčrpanosti. Resna težava, zaradi katere danes na tak ali drugačen način ugaša vse več življenj. In kaj ta beseda počne v življenju mladostnika?

To najlažje opišem s perspektive dijaka Gimnazije Želimlje. Nekateri bolj in drugi manj uspešno se prebijamo skozi teste, tedne in letnike.

Nekaterim šola pomeni več, na kar vpliva tudi izbira študija in življenja po gimnaziji. Izlet za odličnjake bo zagotovo počakal vse, da naredimo izpit za avto ter se sami ali v družbi prav tako odličnih prijateljev odpeljemo na potep. Marsikomu so pomembnejša družba in odnosi, zabava, majhne norosti in radosti, to, da si ustvarjamo neponovljive in edinstvene spomine, ki nas bodo ohranjali pri življenju, ko bomo sedeli za zvezki, enkrat takrat v prihodnosti. In kje najdemo izgorelost?

Pri nas ne gre prav za tisto hudo obliko, ampak bolj neko začasno, saj je res, da si mladi nekoliko hitreje opomoremo kot starejši in ta naša izgorelost še ni življenjsko ogrožujoča. Zagotovo je bolj prisotna v obdobju,

[59] še en PREBLISK kolumne

ko se testi neznansko radi družijo, največkrat po trije, srečajo pa se vsak teden. Kaj pa, ko teh ni toliko? Dela za šolo pač nikoli ne zmanjka, učenje nas bo vedno čakalo, ne glede na dan, mesec ali letni čas. Ampak takrat si čas raje vzamemo za tiste »dobre« stvari (brez zamere vsi, ki se radi učite). Pomembno je, da ima vsakdo neko stvar, zaradi katere se zdi vredno živeti, saj se lahko z njo motiviraš v stresnih tednih. Še pomembneje pa je, da jo znamo vključiti v svoj vsakdan in ji damo priložnost, da postane del našega življenja, in si ne samo obljubljamo, da bomo to počeli, ko bomo imeli čas. In tako bo morda izgorelost nekoliko manjša, saj si boš pri hobijih in tebi ljubih rečeh lahko toliko odpočil, da bo šlo lažje naprej. Ker gre pri izgorelosti za duševno izčrpanost, bomo tako lahko poskrbeli, da do tega kljub napornemu in pestremu življenju ne bo prišlo. Pomembno pa je, da dovolj spimo in se tako tudi fizični utrujenosti čim bolj izognemo.

Kakšen je torej recept, s katerim se izogneš izgorelosti? Zdrava mera vsega. Učenja, hrane, spanja, zabave, stvari, ki te osrečuje, gibanja in tako naprej. Treba si je ostati zvest, kar pri nekom pomeni več učenja, pri drugem športa, tretjem spanja, včasih pa je potrebno iti tudi iz cone udobja in biti za katero od teh reči prikrajšan zaradi druge, a mislim, da ni vredno preveč pretiravati (saj veste, izgorelost). Če ste se torej našli v tem članku in razmišljate, katera stvar je pri vas „tisto nekaj“, ne prenehajte razmišljati, dokler se vam ne utrne, in pojdite v akcijo ter poskrbite zase, saj vam bo morda ta stvar pomagala lažje in bolje živeti.

[60] še en PREBLISK kolumne

OWU M A G O NEZA P

GE

[Matevž Demšar]

V 20. stoletju je imela astrofizika veliko težavo. Niso namreč mogli zadovoljivo razložiti obstoja elementov, težjih od helija (torej, z masnim številom, večjim od 4).

Izkaže se namreč, da litijev izotop z masnim številom 5 ne more obstajati. Če pa ne more obstajati izotop z masnim številom 5, ne more iz njega nastati niti kak drug izotop. Alternativa bi bila združiti tri atome helija in narediti vodik, a možnosti, da se bodo trije atomi helija pripravljeni združiti, so premajhne, da bi razložile obstoj planetov, ljudi in vijoličnih krav.

Leta 1953 pa je znanstvenik po imenu Fred Hoyle predlagal, da težji elementi nastanejo v središčih zvezd, kjer sta tlak in temperatura zelo visoka.

Ta teorija je bila popolnoma smiselna in znanstveniki so jo z navdušenjem sprejeli. George Gamow mu je bil tako hvaležen, da je njemu na čast »popravil« prvo Mojzesovo knjigo: Na začetku je Bog ustvaril snov in energijo. Snov pa je bila neurejena in nukleoni so veli nad … khm …

Nato je Bog rekel: Bodi masa dveh. In bila je atomska masa 2. In Bog je videl devterij, in bilo je dobro.

Nato je Bog rekel: Bodi masa treh. In bila je atomska masa 3. In Bog je videl tritij, in bilo je dobro.

[61] še en PREBLISK kolumne

Izotopi so atomi istega elementa, ki imajo različno število nevtronov (rdeče pike).

Na sliki so vodikovi izotopi vodik, devterij in tritij.

Tako je Bog klical števila, dokler ni ustvaril vseh elementov. A ko je videl svoje stvarstvo, ni bilo dobro, ker je po nesreči izpustil število 5, zato težji elementi niso mogli nastati.

Zato je Bog rekel: Bodi Hoyle! In bil je Hoyle. In Bog je pogledal Hoyla in mu rekel, naj ustvari težje elemente, kakor ve in zna. In Hoyle se je odločil, da bo ustvaril težke elemente v zvezdah in jih raztresel po vesolju s supernovami.

Tako je Hoyle z Božjo pomočjo ustvaril težje elemente, in vse skupaj tako zakompliciral, da dandanes nihče (niti on) ne ve, kako se je to zgodilo.

Na žalost je Hoyle umrl, preden bi za svoje delo lahko dobil Nobelovo nagrado.

Viri: Simon Singh: Big Bang

Pr'jave Prof. P. Šlajpah (na tablo nariše popolno krožnico in pripomni): »Danes sem pa prav ponosen na svojo krožnico.«

Španci se pred fizikalno učilnico preglasno pogovarjajo in pojejo.

Prof. P. Šlajpah: »Ja kaj, ali bodo že šli ali ne?«

[62] še en PREBLISK kolumne

JENA L M O L Z A K A Č Š NA PRIHODNOST? LOM?) (PRIHODNOSTZ

[Luka Polc]

Če si povprečen uporabnik dandanes nadvse popularnega socialnega omrežja, znanega pod imenom Instagram, potem je tvoje ostro oko v zadnjem času zagotovo opazilo kakšen t. i. zlom profil. Gre za serijo profilov, kot so npr. srcozlom, domozlom, delozlom, faksozlom, planetozlom, seksozlom, drogezlom, itd., ki v svojem jedru z nami, povprečnimi smrtniki, delijo žalostne, ironične, zabavne in večkrat zaskrbljujoče zgodbe iz dotičnih tem. Tako npr. srcozlom deli tragične ljubezenske izpovedi, delozlom opisuje dostikrat neetično delovno politiko ter odnos med delodajalcem in njegovim podrejenim in domozlom razgalja katastrofalno sceno slovenskega nepremičninskega sveta (pretežno ljubljanske) študentarije. Na začetku so stvari delovale pretežno nedolžno in kot neka vrsta internetne umetnosti, vendar se je »fenomen« širil po slovenski Instagram sceni in zdaj je takšnih in podobnih profilov že več kot 10. Nekateri bolj aktualni, drugi spet manj, vendar vsi nosijo neko sporočilo.

Kot maturant naše gimnazije, ki ga čez pol leta čaka krut in neznan svet študentske Ljubljane, sem se ob takšnem dogajanju malce zamislil. Odšel bom v

[63] še en PREBLISK kolumne

študentski dom, morda v stanovanje, verjetno si bom poskušal poiskati službo in kot vsak normalen človek, še bolj pa najstnik, si bom iskal potencialno življenjsko sopotnico. Tako torej. Vsi trije dejavniki bodo bolj ali manj ključni za moje nadaljnje preživetje in prav okoli teh treh dejavnikov se vrti največ žalosti na že omenjenih profilih. Ne gre za eno ali dve objavi na teden, ampak včasih tudi za več kot 10 objav na dan. Pa naj preidem k stvari. Če trditev, da na mladih svet stoji, drži, potem bi moralo biti večini ljudi dosti mar zanje. Ali pa vsaj tistim, ki jih imajo na vesti, se z njimi ukvarjajo, jih izobražujejo itd. Vendar pa po celotnem položaju sodeč, večine starejšega prebivalstva, od katerega je mladina odvisna v primeru dela in strehe nad glavo, kratko malo ne zanima. (Problematiko ljubezni 21. stoletja aka srcozloma sem zaenkrat postavil na stran, vendar se tudi tja še vrnemo.) Nekaj najpogostejših tem na delozlomu se vrti okoli premalo (in krepko prepozno) plačanih študentov (po možnosti z zagotovljeno višjo postavko), nesramnih, večkrat tudi nasilnih in žaljivih delodajalcev, delanja neplačanih nadur, spolnega nadlegovanja na delov-

[64] še en PREBLISK kolumne

nem mestu, seksizma, neprofesionalnega odnosa, nemogočih zahtev ali na kratko: okoli krepkega izkoriščanja delavcev. Človeka postane strah sploh iskati službo v takšnih razmerah, za katere sem do nedavnega mislil, da so redkost, sedaj pa vidim, da so za vsakim vogalom. Kako se spopasti s takšnimi težavami? Tu se vmeša tudi problematika Študentskega servisa. Če so bili študentje premalo plačani, so primeri, ko je ŠS pripomogel k pravični razrešitvi težave, izredno redki.

Prav tako delodajalci neradi zaposlujejo ljudi, ki ne delajo preko servisa. Študenti in ostali so večkrat pripravljeni potrpetimarsikakšnonesramnost in krivico, ki se jim dogaja na delovnem mestu tudi po več mesecev, le da bi imeli redni dohodek in bi si lahko normalno ustvarjali življenje. Iz vsega tega se je razvilo celo gibanje. Skupaj z Inštitutom 8. marec je delozlom ustvaril peticijo proti izkoriščanju na delovnem mestu, ki jo bo (ironija pa taka) možno podpisati na sam praznik dela, 1. maja.

Vseeno verjamem, da mi bo uspelo najti dostojen šiht, vendar mi ob aktualnih nepremičninskih okoliščinah in nedavnih objavah z domozloma srce ne zaigra nič kaj veselo. Propadajoča in plesniva stanovanja, polna vlage, sme-

[65] še en PREBLISK kolumne

šno majhni prostori za nesramno veliko najemnino, neredno vzdrževanje, goljufanje, znova diskriminacija, slaba inštalacija in vedno znova zakomplicirani odnos najemodajalca in najemnika in še mnogo drugih problematik odpira naš drugi današnji sopotnik – domozlom. V zimskem času so se sploh povečale objave o nedelujočem ogrevanju. Kaj bo človeku dobra služba, če si niti najemnine ne more privoščiti ali pa živi v obupnih razmerah? In kako boš v takšno stanovanje pripeljal kakšno punco? Ne boš je.

In iz tega sledi srcozlom.

Ljubezen, ki je po mojem mnenju ena najbolj osnovnih človeških potreb, je postala le še okras, ki nam popestri vsakdan.

Zavrgli smo jo, kakor zavrže petletni otrok igračo, ko mu po treh urah nikakor ni več zanimiva.

Vendar obstaja ključna razlika.

Otrok bo brez te igrače lahko živel, človek pa brez ljubezni jako težko. Srcozlom opisuje prav to.

Brezosebno, popredmeteno ljubezen, v kateri je zaznati le še blede sledi iskrenosti in romantike, ki sta še kako pomembni za zvezo. Ljudje smo postali virtualna bitja in vsakdanji odnosi so nam iz dneva v dan manj vsakdanji.

Ghostanje (ignoriranje, milo re-

čeno), seks za eno noč in iz čistega dolgčasa in uživancije, neiskrenost, ljubosumje in vse, kar spada v propadlo romanco slovenske (verjetno tudi svetovne) mladine 21. stoletja.

Saj vem, saj vem, težave v ljubezni so od nekdaj, vsak jo dojema dru-

[66] še en PREBLISK kolumne

gače in si jo razlaga na svoj način in tako je tudi prav. Vendar si ne morem pomagati, da ne bi pomislil, da gre mogoče zdaj za nekoliko hujšo težavo uničevanja odnosov in človečnosti kot take.

Morda pa le pretiravam. Morda so bili profili res ustvarjeni le za tolažbo v stiski, zabavo in zdravo jamranje. Vseeno pa me zanima, kaj lahko pričakujem od svoje prihodnosti, tudi ob vseh stvareh, ki jih niti omenil nisem, pa so vseeno ključnega pomena za mojo prihodnost (planetozlom, faksozlom …). Bo zlomljena? Oziroma kaj lahko sam naredim, da jo zlepim skupaj in jo tako tudi obdržim?

[67] še en PREBLISK kolumne

IVIK ŽIVLJENJE DVOŽ NA GŽ IN KGBL

[Ana Marinko]

Dobro vem, da so srednješolska leta ena najpomembnejših in hkrati najzahtevnejših let življenja. Vsak išče svojo pot do uresničitve in sreče in vsako iskanje smisla je edinstveno … bla, bla, bla! Vse to sem že neštetokrat slišala in ne bom še jaz utrujala s tem. Rada bi se ti predstavila in ti približala način življenja, ki ga živi le nekaj predstavnikov dvoživk na naši šoli. Vzporedno se na naši šoli trenutno izobražujemo štirje dijaki. In kot najstarejša med nami se počutim odgovorno, da po skoraj štirih letih takšnega načina življenja povem, kako izgleda živeti takšno skoraj čudaško življenje. Zgodba vsakogar izmed nas se razlikuje, vendar se v mnogih točkah sklada z ostalimi.

Ko sem se vpisala na dve šoli hkrati, sem se zapisala med skorajda tujce na gimnaziji Želimlje in hkrati na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (v nadaljevanju KGBL). Ob tej odločitvi se tega absolutno nisem zavedala, a ni trajalo dolgo, ko sem ugotovila, da sem na vsaki šoli na nek način vsiljivec, ki izstopa iz povprečja. Na KGBL sem bila tujec samo zato, ker sem vzporedni dijak, na Želimljah pa zato, ker sem „klasicist“. Te nalepke sem se zavedla najprej. Vedela sem, da me bo vsak sodil le po tem, kar ve iz splošno znanih dejstev, noben pa ne bo želel pristopiti k meni, saj se vendar ukvarjam s klasično glasbo in mi je ta celo všeč! Moram pri-

[68] še en PREBLISK kolumne

znati, da sem to oznako se najmanj čutila v razredu, kar je bilo verjetno ključnega pomena, da sem ostala na gimnaziji in se nisem prepisala na celotni program KGBL. Učilnica je bila varen prostor, ko pa sem stopila na hodnik, sem vedno čutila bolečino prezirajočih pogledov. Ni bolela vsebina „statusa“, ki mi je bil dodeljen, ampak dejstvo, da ljudje okoli mene niso cenili mojega truda. Še posebej je bolelo dejstvo, da so tudi odrasli (profesorji) v meni večkrat videli nekoga, ki išče luknje v sistemu in se želi najbolje zmazati skozi ocenjevanje s statusom, vendar če bi želela to, se prav gotovo ne bi vpisala na dve šoli.

Verjetno je malo komu jasno, kaj pomeni resna vaja kateregakoli instrumenta. Verjetno je tudi malo komu jasno, kaj pomeni preživeti celotno popoldne, prežeto z urami glasbenih predmetov. Tu niti ni pomembno število ur, ampak dejstvo, da je na takih urah potrebe veliko več zbranosti, kot pa pri šolskih urah, saj so ure bolj individualne in je potrebno intenzivnejše psihično-fizično sodelovanje.

Pri nalepki „klasicist“ je pomembno še to, da se morate ostali člani gimnazije zavedati, da to, da je nekdo vpisan na KGBL, še ne pomeni, da klasiko posluša ves čas, se pogovarja samo o tej temi, pozna vse skladatelje itd. Ne! O klasiki govorimo po navadi samo s tistimi, za katere smo prepričani, da jih to zanima, ali se z njo celo ukvarjajo. Tudi ne poznamo vseh skladateljev, saj je to nemogoče. Poznamo le tistih nekaj s katerimi se ukvarjamo ali pa je v naši samoiniciativi, da preberemo kaj o njih. Iz mojih ust tudi nikoli niste in ne boste slišali, da bi se opredelila za glasbenika, saj ko vidiš, kaj pomeni biti glasbenik, uvidiš, da si šele na eni izmed mnogih stopnic do vrha. Še vedno sem čisto normalno dekle, le da namesto zumbe obiskujem glasbeno šolo.

Kmalu se me je v gimnaziji prijela nalepka „konservativne mame“.

Zame velja, da si želim imeti vse pod nadzorom, da se v moji družbi alkohola, kajenja, trave ne sme niti omeniti, da se v moji družbi ne sme

[69] še en PREBLISK kolumne

uporabljati kletvic, skratka, da sem preveč „zaribana“ za svojo starost. Res je, da se ne poslužujem nobene od zgoraj navedenih stvari, a tudi to prav zaradi moje razpetosti med dve šoli. Če me je KGBL naučil kaj za življenje, so bile to vsaj tri pomembne stvari.

Sprejemanje drugačnosti oz. odprtost za drugačnost.

Trdno stanje za svojimi stališči.

Prevzemanje svoje odgovornosti.

Ker sem imela možnost srečanja s toliko različnimi ljudmi, sem kaj hitro ugotovila, da so mi ti ljudje lahko veliko bližje kot marsikdo iz gimnazije, kjer naj bi bila naša močna skupna vrednota vera. Na žalost sem se večkrat bolje počutila na glasbeni šoli, kjer so me sprejeli tako, kot sem, tudi če so vedeli, da sem verna. Prav tako verjetno malokdo sliši toliko mastnih besed dnevno in zazna toliko vonja po travi in podobnih zadevah, kot to okusiš na KGBL. In takrat sem se morala odločiti ZA ali PROTI. Postavljena sem bila pred izbiro: boš vroč ali mrzel? Srednja pot ne obstaja. Mnogi so poskusili, a so hitro padli na en pol. Tu sem spoznala resnični svet, ko moraš reči ne oz. ja. Ko sem se odločila, kakšno bo moje stališče do takih zadevščin, sem ugotovila, da bi ne glede na to, kako se opredelim, ostala sprejeta v krogu ljudi, ki mi odgovarja. Vendar pa iz mnogih pogovorov vem, da če nisi dovolj trden pri svoji odločitvi, kaj hitro lahko prestopiš z ene na drugo stran, zato sem se že v prvem letniku zavezala določenim smernicam, ki se jih mislim držati. Pa ne trdim, da ne smeš kaditi in preklinjati. Ne, to je le moja izbira, ki jo moraš sprejemati z istim spoštovanjem, kot jaz sprejemam tvojo.

Poleg teh smernic pa je gimnazijce zmotila tudi moja prevelika „zategnjenost“. Pogostokrat slišim govorice, da se ne znam sprostiti. Tudi za to obstaja dober razlog. Še ena pomembna stvar na KGBL je ta, da se veliko mojih dejanj že navezuje na mojo prihodnost, kariero. Primer: moje sodelovanje v orkestru ima odločilen pomen za mojo prihodnost. Ne samo koncert, ampak tudi vaje.

[70] še en PREBLISK kolumne

Pomembno je, kako bom igrala na vajah, kako se bom sama pripravila nanje, ali bom zamujala. Če bodo ljudje dobili o meni predstavo resnega človeka, ki je vreden igre v njihovem orkestru, se lahko kaj hitro zgodi, da me kdo pokliče na tezgo*. Kar pa pomeni, da bom spoznala nove ljudi v tistem orkestru, ki me bodo glede na moje igranje že v času šolanja priporočili drugim za „najem“ v orkester. S tem ko si širiš mrežo poznanstev, širiš tudi svoje ime in imaš lahko boljše možnosti za zaposlitev. Kmalu sem spoznala še težo svojih dejanj, saj sem morala začeti prevzemati „krivdo“ za svoje kikse. Dokaj hitro sem se začela zavedati, da se ne moreš izgovarjati na svojega profesorja, da te ni naučil dobro igrati ali pa na svoj instrument, da ne dela dobro. Sama sem kriva, da sem sfalila noto, da nisem pravočasno vstopila, da nisem nečesa dovolj dobro zvadila … Ljudi ne zanima, kaj je razlog, da ni zvenelo tako, kot mora. Zvenelo je, kot je, in prevzeti moram te posledice. Lahko je to posledica moje nezbranosti ali pa lenobe, ker nisem dovolj vadila. Tako pridemo do zaključka in ugotovimo, da je treba pouk jemati zelo resno, če želimo kaj doseči. Poleg tega pa se verjetno vzporedni dijaki srečujemo s povišano količino stresa, saj se po končanem pouku na gimnaziji, za katerega vemo, da je velikokrat lahko stresen, odidemo še k pouku na KGBL, ki pa očitno tudi ni tako na izi.

Mogoče sem pa prav zato tak „zategnjenec“? Sicer sem se z leti navadila in naučila dokaj dobro obvladati stres in tremo, sploh v trenutkih, ko čakaš na pomembno stvar. To mi pride velikokrat zelo prav in zdi se mi, da je to sposobnost, ki jo je težko pridobiti. Primer, kako sem se naučila soočati z

[71] še en PREBLISK kolumne

nervozo, je, ko moram v orkestru odigrati solo. Imaš nekaj taktov pavze, da se pripraviš, v godalih se melodija umirja in se spreminja v spremljavo, prostor za moj ton se že kaže, in namesto da bi le mirno pihnila in odigrala svojih nekaj not, v meni začne srčni utrip rasti, roke se začnejo potiti in tresti in v trebuhu čutiš metuljčke, ki tokrat niso prijetni. Zajamem zrak in v sekundi, ko se jezik dotakne ustnika, mora biti moje telo mirno, da bom iz tona lahko naredila to, kar v resnici znam. Takšno razpoloženje je večkrat prisiljeno kot pa naravno, čeprav izpade kot najbolj logična stvar, ko sediš v publiki. In tega občutka za samokontrolo nisem mogla dobiti nikakor drugače, kot da sem se tolikokrat srečala s stresom pritiskom, ki sem ga morala prestati. V pomoč so mi bile besede mojega profesorja komorne igre, ki nam je na eni izmed ur povedal: »Diamanti nastajajo globoko pod zemljo in pod velikimi pritiski. Zapomnite si te pritiske.« Res pa je tudi, da velikokrat izgledam, da komaj še živim, in se vlečem po hodnikih kot megla. Na žalost je res, da sem pogostokrat zelo izmozgana in si težko vzamem frej, da bi se sprostila. Velikokrat dnevi potekajo tako, da grem zjutraj od doma in me ni vse do večernih ur (to pomeni od 18h do 21h). Potem pa naj najdem še čas za učenje! In potem gre to na račun mojega spanja, posledično zdravja … Učim se vedno samo zjutraj, ker se mi popoldne ne izide in tudi nimam dovolj energije. Letos pa sem opazila, da se to zelo izrazito kaže na mojem zdravju, koncentraciji in delu, zato sem skupaj s Špelo in razredničarko sprejela določene ukrepe, ki mi pomagajo preživeti dni, ko sem čisto brez moči.

Ob vsem tem jokcanju je normalno, da se vprašaš, zakaj potem sploh še igram to igro? Najprej si mora vsak izmed nas, vzporednikov priznati, da šolanja na KGBL ne zaključi, ker je zelo težko izstopiti iz kolesja izobraževanja, v katerem se nahajamo že več kot polovico svojega življenja.

Težko je prekiniti s hobijem, ki sem mu posvetila toliko svojega časa, čeprav dobro vem, da to ne bo moj poklic. Predvsem pa mi je težko pustiti stvar, zaradi katere sem pustila leta odraščanja in mladosti, da so letela s silno hitrostjo mimo mene in v meni niso pustila ravno mladega človeka, ampak že napol odraslo osebo, ki se mora znajti v svetu. Najtežje pa mi je prenehati z glasbeno šolo zaradi vseh odpovedi, ki sem jih morala storiti, da sem uspela priti do sem, kjer sem zdaj.

[72] še en PREBLISK kolumne

Druga stvar, ki si jo moram priznati, je, da si nočem zapreti vrat za eno izmed možnosti svojega nadaljnjega življenja. Ko enkrat nehaš z igranjem, je težko spet priti na nivo, ki si ga zapustil, še težje pa uloviti konkurenco.

In še zadnja stvar, ki nas vleče v vzporedno šolanje, je glasba sama. No, tukaj pa se mi zdi, da ne potrebujem besed, da vam pojasnim, zakaj …

Ob koncu bi rekla, da mi vsekakor ni žal za vsa štiri leta, ki jih bom naredila na obeh šolah, vendar pa bi trenutno to odsvetovala vsem, ki bi razmišljali o tej potezi. Hvala Špeli in moji razredničarki profesorici Ogrinc, da mi pomagata prebroditi to obdobje, in tudi vsem ostalim profesorjem, ki mi dajete občutek, da je moje delo nekaj vredno. Prav tako hvala 4. a, da me že štiri leta sprejemate kot del razreda in krijete moj hrbet, ko je to potrebno.

Zahvalila pa bi se rada še moji konservatorijski „družinici“: Urbanu, Vojku in Klari, brez katerih poti na KGBL ne bi bile tako zabavne in ki mi pomagate najti motivacijo, ko ne vidim več smisla v svojem početju.

Hvala vam! (Oooo, kako je pa tole pocukrano!) Pa hvala, da se jokcate z mano, ko je to potrebno ... * »Tezga« se med glasbeniki uporablja za koncert, ko te nekdo povabi k sodelovanju v neki zasedbi/orekstru ter si za vaje in koncert plačan.

[73] še en PREBLISK kolumne

Hej

Kot verjetno že veš, so letos na Gimnaziji Želimlje štiri žemlje v konzervi (= želimeljčani, ki vzporedno obiskujejo Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana). 50 % teh žemelj spada v kategorijo »dostava na [Klara Levec] dom« (= domovec/domovka) in druga polovica je sorte »to go« (= vozač/vozačka). Sem žemlja in spadam v delež dostave na Dom Janeza Boska.

Pa naj malo povem, kako je biti tovrstni pekovski izdelek.

Veš, Želimlje sploh niso tako odmaknjena in nedostopna vasica, temveč imajo čudovit kupček avtobusnih povezav z Ljubljano. Če si žemlja v kon-

[74] še en PREBLISK kolumne

zervi, moraš popoldne v Ljubljano. Ko si v prvem letniku, ti urnik omogoča, da greš samo trikrat na teden na KGBL, ko pa si starejši, se število in dolžina popoldnevov tam poveča. Zato zvečer (= od 19h do 21h) za prevoz nazaj v dom uporabljaš kočevarja (= avtobus, ki vozi na trasi Ljubljana– Kočevje) in izstopiš v Smrjenah. Potem se sprehodiš po gozdni poti, ne srečaš medvedka, ki ga v temi težko vidiš, in prideš v Želimlje. Za kočevarja potrebuješ karto IJPP, in če si citrarka, osebnega nosača citer, ponavadi z imenom Vojko. Tudi svetilka ti po gozdu ni odveč.

Logistično usklajevanje časa je pomemben hobi vsake žemlje. Če želiš napredek na glasbenem področju, vadiš vsaj dve uri na dan. Če si štirikrat na teden na KGBL, greš štirikrat na teden v Ljubljano in štirikrat nazaj, kar vzame nekaj časa. Če imaš cilj narediti gimnazijo, čas nameniš tudi učenju. Žemlja za dostavo na dom nima te sreče, da bi bila prisotna na več kot dveh učnih urah na teden in takrat ne bi vadila inštrumenta. Ima pa močno voljo, ki ji omogoča odpovedovanje odmorom, dejavnostim v domu, sprehodom in vsem običajnim popoldnevom domovcev. To sem vzela v zakup, da lahko obiskujem konservatorij. Težavo imam, ko me kakšna priložnost zapelje in se udeležim aktivnosti v domu. Takoj se sprememba načina porabe časa pokaže ali v šoli ali na KGBL-ju. Sicer menim, da če delaš samo gimnazijo in KGBL, zmoreš oboje dokaj z lahkoto. Če pa se pustiš zapeljati drugim, drugače običajnim dejavnostim, padeš v cikel: trpi šola, trpi KGBL ... Če me kdo vpraša, ali je težko delati obe šoli, povem, da je težko toliko, kot si narediš težko, in toliko, v kolikor se prepričaš, da je. Ponavadi je težje v obdobju izpitov in tekmovanj na KGBL-ju, zelo težko pa je, ko si res utrujen.

Da žemlja v konzervi preživi, potrebuje spanec za energijo, voljo za odpovedi in vztrajnost, svetega Duha za modro trgovanje s časom, moč, da je urnik ne sesuje, realističnost, da si dovoli dobiti tudi oceno, nižjo od 5, optimizem za teste, srečo, da na KGBL-ju dobi ključ proste učilnice in kvalitetno vadi inštrument, ter prijatelje za skupno vandranje kdove kam.

Srečna sem, ker se lahko izobražujem v Želimljem in na konservatoriju.

Menim, da je v Želimljem boljša družba, in sem hvaležna zanjo. Res pa sem lahko srečna, ker nisem sama, ker smo štiri žemlje v konzervi in ker še ena od teh žemelj opravlja iste dnevne migracije.

Življenje vozača

[75] še en PREBLISK kolumne

poezija

[76] Å¡e en PREBLISK

Warning: The poem might cause serious mental health issues to people with an allergic reaction to depression

WHY LIFE IS DEPRESSING To die in sleep in friendly soil forever And end the journey `cross the sea of sorrow, Not knowing of today, nor of tomorrow, But sleeping. Maybe waking up in heaven.

Come, Thanatos! My bonds to life you sever!

And even if you take me to the hollow Where Beelzebub inflicts eternal horror, I fear you not, for can your terror ever Outdo the curse bestowed upon the living?

To be alive is nothing but to suffer Of aches from which our very soul is bleeding.

They claim enduring pain will make you tougher And force a smile to hide their non-believing.

Beyond the happy mask you find a bluffer.

Matevž Demšar

[77] še en PREBLISK poezija

[78] še en PREBLISK poezija

17.

Vsak četrtek bova na sekcijskih vajah pozno igrala tiste komade, ki ne bi smeli biti pozabljeni; tebi bodo na podlakteh izstopile žile in vem, da bom lahko le s teboj čutila tisto izpopolnjenost, ki se kot olajšanje pojavi nekje proti koncu Radetzkega marša.

Le s teboj bo mogoč tisti mir med vožnjo po koncu, ko bo vse okoli že temno, besede pa ne bodo potrebne – precenjene so, oba bova čutila enako, zakaj le bi govorila.

V srcu bova nosila mir tudi po božičnem koncertu in neverjetno, kako neverjetno je, da naju isto izpopolnjuje.

Januarja tudi Melodija za tebe ne bo več potrebna, vedela bova, komu je namenjena; takrat si že bova dom in oba se bova v sebi trudila ohraniti čutenje, da sva prejela tisto, za kar sva goreče molila – jaz ga bom čuvala na vso moč, ti pa boš čuval mene.

Tinče

[79] še en PREBLISK poezija

DNAR Dnar, sveta vladar.

Bogatija, nenehna požrtija.

Uspeh, gre čez in čez.

Ljubiš lahko le enkrat.

Ananasov sin

[80] še en PREBLISK poezija

STRAH Ljubezen čaka le, da strah izgine ...

A kaj, če me je strah ljubezni same?

Saj praviš, da boli, da vse ti vzame; in najbolj me je strah te bolečine.

Trdijo, da ljubezen ne premine.

Pa vendar. Kaj če se prehitro vname in duša ljubi, um pa ne dojame?

Strah širi v meni mrzle korenine. Čeprav je prazen, se ne znam upreti.

Zdaj jaz sem ta, ki so ji žarki skriti …

Ki je na tleh. Ki se boji živeti.

Bojim se sebe – nočem te raniti – in zase; sama se ne znam ogreti.

Pomagaj mi, nauči me ljubiti.

Marta Lajevec

[81] še en PREBLISK poezija

POGUM »Ne boj se,« si ne neham govoriti in čakam, da bo nehalo boleti.

A nočem le v neskončnost dreveneti, ko se brezupno skušam zamotiti.

Zdaj vem, da se strahu ne da znebiti.

Pogum je v tem, da ga uspeš sprejeti in si vseeno upaš hrepeneti, ljubiti, sanjati, se prepustiti.

Moj strah medli, moj žarek se razvname, ko iščem moč, se vračam spet v spomine, v njih je pogum, ki se preliva vame: bližina, sad pretrgane tišine; v trenutku, ko pustim, da me prevzame, dojamem, da ljubezen res ne mine.

Marta Lajevec

[82] še en PREBLISK poezija

THE LIGHT I’m just a bit fragile tonight.

The worst thoughts spread wings in the dark.

My light has been drowned by the fright, I can’t wait around for the spark.

So I go and seek a new light and find it in you and your heartbeat.

Your love gives me hope in the night, hold on to my heart and restart it.

Tomorrow will banish my fear, I’m certain our future is bright.

But right now just hold me, stay near, as I’m a bit fragile tonight.

Marta Lajevec

[83] še en PREBLISK poezija

MIHAEL, NE MOREM Jokati navzven po jutranji sveti maši, preveč je čudežno in lepo.

Tudi kakofonija misli (vseh misli) mi preprečuje osredotočiti se na tisto, kar je zunaj, kar je zunaj, pa so moje besede; ne vzemi mi vere v te, prosim, danes te še bolj potrebujem, da me pokrižaš na čelo in me najdeš, preden me najde kdo drug in me ima rad.

Mihael, ne morem, ni varno razsipati z ljubeznijo, saj vsi upi pač ne bodo izpolnjeni; ostal bo le moj krik po izpovedi v hladnem, tožnem jutru in blagoslovi – le blagoslovi bodo izpolnjeni.

Tinče

[84] še en PREBLISK poezija

TI I. Ti si tisti, ki me v sanjah obišče in mi moje izgubljeno srce poišče.

Ti si ta, ki me v mislih objame in moje srce iz vodnjaka zajame.

Zakaj me ne opaziš?

Zakaj se ob meni ne ustaviš?

Moja ljubezen do tebe je nepopisljiva, do tebe bom vedno ljubezniva.

Od zaljubljenosti bom ponorela in vse do nebes hvalnico ti pela.

Ura že tiktaka in na tebe čaka.

[85] še en PREBLISK poezija

TI II. Ti mi v glavi povzročaš hrup, to hujše je kot strup.

Ob tebi se stopim in od glasu tvojega omedlim.

Ljubim te iz dna srca, kakor biser z dna morja.

Zame si ves svet in dišeč pomladni cvet.

Narisala bi ti portret, da videl bi, kako si lep.

Imela bi te čisto vsaka, saj na šoli veljaš za korenjaka.

Kdaj povabil me boš ven?

In kdaj nehal se boš delati nedostopnega navzven?

Ti si odsev v mojem zrcalu in pilot mojemu letalu.

[86] še en PREBLISK poezija

TI III. Ah, ljubezen mojega življenja, ti si glavna tema mojega mišljenja.

Sanjam te vso noč in dan, če le ti bi bil tako mi vdan.

Ti si mi rešilna bilka, ob tebi prav prišla bi mi vsaka milka.

Tista v obliki velikega srca, ker midva sva čisto brez meja.

Zunaj te vsak dan opazim in zato v sneg zagazim.

Pogledi tvoji me zaslepijo, moje oči si te še bolj želijo.

Kaj bi dala, da bi se ljubila, ker vem, da se bova na koncu poročila.

Ti res sploh ne veš, kaj bi dala, da bi midva skupaj svet prepotovala.

Za na kon‘c pa še namig: Ti bi bil pilot, jaz stevardesa, skupaj poletela bova v nebesa.

Lezbija

[87] še en PREBLISK poezija

SOBOTA Na avtobusu zaspim, čeprav je sredi dneva.

V dlaneh stiskam Delce dela in sanjam o nečem, kar je že zdavnaj prešlo, kar sploh ni bilo moje, ampak popolnoma vsiljeno stališče.

Dlani se dotaknejo mojih in rame, počasi, previdno, rahlo neodločno.

Dovolj, da me predrami.

Nekaj trenutkov sem še v sanjah, ne vem, kje sem, čigave dlani so.

Le počasi se zavem postaje in tega, da moram dol, strah me je moje negotovosti in prehitrega prebujenja.

Poleg strahu pa čutim še blagodejno hvaležnost; hvaležnost, da nekdo ve, kje sem doma.

Tinče

[88] še en PREBLISK poezija

ŠIBENIK, SVOBODEN IN SVOJ! Na konju beli princ tiho jezdi nadenj.

V spremstvu belih mož vsak gib tako nenaden.

Po mučnih tednih ježe so le prišli pred njega: „To mesto hočem zase.

Ne bom odšel brez tega!“

Preko gričev in dolin, še ponoči nič ne spijo.

Vse, kar pride jim na poti, če to hočejo, dobijo.

Pa hitro začeli so moliti, čez zid niso mogli priti.

Visoki zid okoli Šibenika, tega nihče ne zanika.

Pa srečajo tam neke kmete, po njih poljih se spustijo.

Kmetje besni, vsi v en glas, saj se princa ne bojijo:

Celo zimo so bedeli, pred mestom, tam pred vrati.

Ko so v tretje se zagreli, meščani bili so v zagati.

„Ti, na konju, beli princ! Čemu se ti tako mudi?“ „Hočem priti v mesto tik, tik pred vrata, v Šibenik!“

„Šibenik je padel!“ so vzkliknili v en glas. „Da bodo res vsi vedeli, da je Šibenik zdaj naš!“

[89] še en PREBLISK poezija

„Dom en bom tu postavil, da branil bom to cesto pred tujimi napadi, to cesto, ki vodi v mesto.“ Poskušali so tujci vsi in tisti, ki se jih smrt boji.

Sovražniki vsi pokoljeni, le enega niso ustavili.

Prikaže se takrat nek mož, ki je imel posebno moč.

Cel trup imel je neprebojen, le nart je bil na smrt obsojen.

Prišlo je do spopada, skupaj treščile so sablje.

Vsa obramba jim propada in le nart ostal je nepohabljen.

Nemočni so bili možje, možje od princa, nič ne de.

Krvava kri je tla močila, princa moč je zapustila.

Premagani zdaj princ kleči, sam med svojimi padlimi.

Ves ranjen in pol mrtev že, na koncu moči izrekel je: „Šibenik, prej bil si moj, Šibenik, svoboden, svoj.“ Grekk Erazi

[90] še en PREBLISK poezija

UPANJE Večno brezčasje želim deliti s teboj. Želim ga deliti, ko bova v stolnici skupaj tiho molila, ne vedoč, da moliva drug za drugega. Želim ga čutiti s teboj, ob prebiranju antologije tvoje poezije in rahločutnem etosu, ki ga zaznam v tvojem pisanju.

Osebna spoznanja ne bodo več tako osebna, saj bova istih misli, očaranost nad umetnostjo pa si bova delila.

Ljubezen bova odsevala skozi iracionalna dejanja.

Tinče

[91] še en PREBLISK poezija

VEČER Večerni mir spusti se nad ravnino.

V zadnjem dihu dneva sonce rdeče obarva do obzorja vso dolino, preden zaide v morje plameneče.

Tih val noči ugasne sonca plamen, s seboj prinese spanec nad živeče.

Iz cerkve se zasliši zadnji »amen«, izginejo po hišah zadnje sveče.

Svoj tihi spev zapoje nočna ptica.

In kmalu nad gozdove mirno speče vzdigne se nebesna pastirica, s seboj privede ovčice bleščeče.

Matevž Demšar

[92] še en PREBLISK bralni kotiček

Izstopati m u g o p a v e t zah

[Petra Vinčec]

Ime pove veliko. Preveč. Neskončno globoka in brezkončna so naša mnogotera imena. Imen imamo namreč več. Pa vendar je samo ime sovražnik, ki nas opredeljuje. Dognanje, kakšen bi moral današnji človek biti, kako naj bi se obnašal, kako naj bi mislil, govoril.

Vsak od nas postaja kopija in le še eden od privržencev kapric sodobnega časa. Prav vsak od nas je na žalost del družbe, kjer so naši vzorniki in vzornice tisti, katerih edina naloga je promoviranje le še ene modne muhe. Smo del družbe, ki si je za glavno vrednoto postavila všečnost, zmožnost zliti se z okolico ali z drugimi besedami: “Haha, wow, ali pa ena od treh opcij, ki jih ponuja Facebook.” In kje sem tu jaz? Kakšne so moje vrednote in kakšno je moje ime v svetu? Biti kameleon in se zliti z vsem, kar ti pred noge vrže čas, je lažje, ampak izstopati zahteva pogum.

Vinko Möderndorfer: Limonada slovenica Povedano na kratko: Limonada slovenica je ena zelo hudobna komedija v treh aktih in z enim epilogom. A ta dramska stvaritev je veliko več kot samo to. Izvrstni dramaturg Vinko Möderndorfer v Limonadi slovenici na satiričen način razgalja politično stvarnost in razkrinkava pritlehno in egoistično politiko. Govori o uspešnem doktorju ekonomije, Vasiliju, Slovencu, ki se po dvajsetih letih vrne domov iz Amerike, da bi raziskoval vzhodnoevropsko

[93] še en PREBLISK bralni kotiček

gospodarstvo. Medtem se v slovenskem parlamentu ne morejo dogovoriti, kdo bo prevzel vodstvo države. Vlada in opozicija uvidita rešitev v Vasiliju, ki pa s sabo nosi veliko skrivnost, političarka, v katero se zaljubi, pa ga s sabo potegne v pravi politični vrtiljak. Politična satira pa je daleč od dolgočasnosti obravnavanja zgolj političnih in ekonomskih tem, ampak nosi veliko sporočilnost laži in resnice.

Naslovna beseda komedije “limonada” pa ne pomeni toliko sentimentalnega in vsebinsko praznega umetniškega dela, temveč je prispodoba za stereotipno slovensko zaslepljenost. Pisatelj ošvrkne Slovence, za katere pravi, da smo na strani laži in videza, ne resnice in svobode. Kaj pa vi mislite, zakaj je ravno limonada tradicionalna slovenska pijača?

Jorge Bucay: Zgodbe za razmislek Pisatelj in psihoterapevt Jorge Bucay je zelo poseben in prisrčen mož, ki poskuša živeti to, o čemer piše in predava. Z izvrstnim pripovedovanjem zgodb in poezije nas popelje skozi tri ključna spoznanja in dvajset raznovrstnih zgodb, ki bralca spodbudijo k razmisleku in odkrivanju novih poti.

“Vse se je začelo tistega sivega dne, ko si nehal ponosno trditi SEM, ko si napol v zadregi, napol v strahu povesil glavo, svoje izražanje in držo pa zamenjal za strašno misel: MORAL BI BITI.” Mark Haddon: Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa Skrivnostni primer ali Kdo je ubil psa je kriminalka kot nobena druga. Pripovedovalec v delu je petnajstletni Christopher Boone, ki ima Aspergerjev sindrom. Zelo veliko ve o matematiki, a malo o ljudeh. Še nikoli ni šel dlje kot do konca svoje ulice, a ko pri sosedi

[94] še en PREBLISK bralni kotiček

najde umorjenega psa, se odpravi na grozljivo pot, ki njegov svet obrne na glavo. Christopher obožuje sezname in je zares nekaj posebnega. Je unikat in se ne ozira na ovire, ki mu jih postavljajo drugi, da ne bi prišel do svojega cilja. Kot silen matematik zna znanost prenesti tudi v življenje. Tako je tudi mene najbolj nagovorila njegova izjava o praštevilih: “Praštevila so tisto, kar ostane, ko številom odvzameš vse vzorce. S praštevili pa je tako kot z življenjem. Oboje je zelo logično, pa vendar ne moreš ugotoviti vseh pravil, pa če še tako močno razmišljaš.”

Pr'jave Pri nemščini delamo svojilne zaimke na primeru Frau.

Ana: »Ihr, pa a ni z veliko začetnico, če je Frau gospa?« (Frau - ženska, gospa, žena) Prof. Novak: »Ne, ni z veliko, ker Frau je ženska in je ne vikamo.«

Prof. Novak: »Die Praline pomeni bomboniera oziroma samo en … no, saj ednina je tu neuporabna, mislim, kdo se pa ustavi pri enem kosu?« Prof. Novak Lavriša: »Če hočete pri matematiki uspeti, uporabljajte samo tista pravila, ki res obstajajo.«

Pr'jave Prof. Novak Lavriša: »Ne morete kar celega izraza pomnožiti z eno številko, da se vam lepo izide. Če imate na banki 200 €, banka ne bo vsega skupaj pomnožila z 1/2, da pride lepša številka. S 5 pa sploh ne bodo množili, s tem bi se mogoče še kdo strinjal.« ...

Prof. Novak Lavriša: »Pa če žena stopi na tehtnico, dedec ne bo množil vsega z 2, bi hitro ostal brez zob.« Prof. Vrbovšek: »Ste imeli kakšne teste ta teden?« 1. b: »Fiziko in geografijo.« Prof. Vrbovšek: »A, ste imeli Šlajpah paket!« Prof. Vrbovšek govori o grški mitologiji: »In Prometeja so pribili na skalo, kjer mu je jastreb vsak dan šel na jetra.« Prof. Vodenik: »Nikoli ne smeš iti spat z mokrimi lasmi. Jaz nikoli ne grem spat z mokrimi lasmi.«

[95] še en PREBLISK potovanja

[96] še en PREBLISK mistri in misice

j a N I K S J L E M ŽELI

[Lucija Janša]

Dragi naročniki Prebliska, pred vami je anketa oziroma glasovalni listek, s katerim lahko izrazite svojo voljo in pokažete svojo podporo nominirancem. Listke se bo zbiralo v škatlah pred svetovalno službo (tam, kjer se običajno zbirajo delavci), rezultati pa bodo razglašeni zelo pompozno. (Aja, in za spodbudo, izmed vseh, ki bodo glasovali in se na listek podpisali, bomo izžrebali srečneža oziroma srečnico, ki bo prejel(a) vročo čokolado oziroma kakav po lastni izbiri.)

Miss kodrov: a) Danijela Bec b) Petra Uršič c) Manca Škarja č) Drugo: _______________ Mister fitnesa: a) Tit Merhar b) Martin Žust c) Matej Matos č) Drugo: _______________

[97] še en PREBLISK mistri in misice

Mister glasbenikov: a) Gabriel Klančar b) Staš Hysz c) Urban Šifrar č) Drugo: _______________ Želimeljski slavček: a) Maša Menegatti b) Barbara Kocmur c) Domen Novak č) Drugo: _______________

Miss odbojke: a) Neli Markelj b) Janja Lenič c) Tonka Kocjančič č) Drugo: _______________ Mister blondincev: a) Tobija Kikelj b) David Kastelic c) Irenej Beden č) Drugo: _______________

[98] še en PREBLISK mistri in misice

Miss rdečelask: a) Mirjam Zvonar b) Anamarija Kelenc c) Julija Medvešek č) Drugo: _______________

Mister nogometa: a) Lenart Ponikvar b) Lenart Močenik c) Danijel Kokalj č) Drugo: _______________

Najlepši parček: a) Neža Govekar in Mark Gazvoda b) Katja Primožič in Tine Mlinar c) Nika Martinčič in Jernej Kranjc č) Drugo: ______________

Najlepše ustnice: a) Karel Cerovšek b) Andrej Jelenc c) Katjuša Nuč č) Drugo: _______________

[99] še en PREBLISK parčkograf

k? e n e m z a Kam n Za naše parčke v tokratnem Preblisku razkrivamo predloge za zmenek. V vsakodnevni rutini se namreč prehitro naveličamo sprehodov po Želimljem, sedenja ob kavomatu in skrivanja v TV-sobi.

Naši predlogi so sledeči: Ko bosta Nika Martinčič in Jernej Kranjc razmišljala o naslednjem zmenku, predlagamo, da se dogovorita na 4. avtobusni postaji. Neža Govekar in Mark Gazvoda naj pridno uporabljata levo in desno možgansko hemisfero in kraja srečanja sploh ne bo tako težko določiti. Izidor Valič lahko Maši Menegatti postreže s študentskim kosilom v Ljubljani. Klara Bartol in Tilen Tehovnik pa se morata skupaj z Jernejem Simončičem in Julijo Žgur udeležiti razvedrilnošportno-duhovno-umetniškega dogodka v Hali Tivoli. Andraž Lajevec naj Floro Mihelič povabi v MGL na ponovitev vrhunske igre. Eva Gabrijel in Svit Peklaj Golež lahko svoj zmenek enkrat za spremembo izvedeta na »domovski« način v objemu narave in želimeljskega gozda. Mateju Hodniku in Beti Dovžan pa svetujemo, da svojo strast preizkusita v Paintball parku. Ker sta Anej Anžič in Manca Škarja še precej sveža, verjamemo, da ne bosta potrebovala našega nasveta, kajne?

[100] še en PREBLISK geekologija

EGA N P U K S O KAJ IMAJ KULTETA IN FA SUDOKU, RINGOLOGIJA? A OTORINOL

[Sara Mihalic]

Mnogo besed ima podoben pomen, isti koren ali vsaj skupen izvor. A tem besedam ni skupnega nič od naštetega. Edino, kar jih povezuje, je zadnja lastnost stvari, ki je skupna vsemu, kar je, tj. bit.

In ta bit je ena, nespremenljiva in večna. A to veliki večini nas, nefilozofov oz. povprečno normalnih ljudi, prav nič ne pove, zato vam razkrivam, da je ves smisel naslova razodet v drugem nadaljevanju GEEKOLOGIJE. Stavim, da ste že dobro poučeni o korelacijah in razmerjih, zato vam povezave med nalogami gotovo ne bodo delale pretiranih težav. Na koncu vsake naloge je zapisano, kateri del števila oz. katere števke naj bi uporabil pri skupnem računu. Če ti slučajno uspe priti do pravega skupnega odgovora in zaključne rešitve (in dodaten pogoj: to storiš pred fazanskimi veleumi, kot sta gospodiča Demšar večji in Osredkar skoraj najmlajši), te peljem na vročo čokolado iz avtomata.

Bo tole dovolj velik izziv? Upam, da.

1. ENKRATNO ZLOŽENO Verjamem, da si tale tip naloge že videl. Naloga sicer ne prihaja iz Japonske, a je bila prvič predstavljena z imenom Suuji wa dokushin ni kagiru, kar lahko prevedemo kot „števke se morajo pojaviti le enkrat“. Na Japonskem je običajno, da vzameš samo prve zloge besed in iz njih narediš novo krajšo besedo, in tako je nastalo tudi poimenovanje sudoku.

[101] še en PREBLISK geekologija

Dodatna razlaga: Tudi v poljih, ki so označena s posebno mejo, se mora po enkrat pojaviti vseh pet števil.

Rešitev 1: Seštevek prvih štirih števil tretje vrste sudokuja.

2. SKRIVNOSTNO ZAŠIFRIRANO Za prvih šest mesecev leta je podana določena šifra. Tvoj cilj je ugotoviti smisel števk in določiti šifro zadnjega meseca. Kar korajžno!

JANUAR = 617 FEBRUAR = 729 MAREC = 538 APRIL = 549 MAJ = 358 JUNIJ = 5611 DECEMBER = ? *Za pomoč še: OKTOBER = 71017 Rešitev 2: Seštej števke tega petmestnega števila in zamenjaj vrstni red števk v rezultatu (npr. 24 namesto 42).

[102] še en PREBLISK

3. TAJNO KODIRANO Koliko petk se pojavi med številoma 1 in 120?

Rešitev 3: Celotno dvomestno rešitev uporabi za nadaljnje reševanje.

4. FAKULTETA ZA ŽELIMELJCE Tako kot fakulteta od nas pričakuje poznavanje in uporabo vsega znanja, ki smo ga do takrat prejeli, tudi matematična operacija z istim imenom zmnoži in uporabi vsa naravna števila od 1 do n, npr. 8! = 1 x 2 x … x 8. Kot lahko vidiš, je fakulteta prikazana s klicajem.

Tvoja naloga je, da izračunaš, koliko možnosti je, da vse črke v besedi OTORINOLARINGOLOGIJA zamenjajo svoje mesto. A ker se določene črke ponovijo, boš to moral izračunati po tej formuli:

V zgornji del ulomka zapišeš število črk in število izračunaš z uporabo fakultete, v spodnjem pa množiš število ponovitev posamezne črke (primer 2 m-ja, 3 r-ji, 1 t = 2 x 3 x 1). Odgovor, ki ga boš dobil, bo večmestno število.

Rešitev 4: Število mest, ki jih ima rezultat, oz. koliko mestno je število.

5. ZAPOREDNA TRIKOTNOST Ugotovi, katero število bo nasledilo dano zaporedje.

Rešitev 5: Številu v zadnjem trikotniku odštej ena.

[103] še en PREBLISK

Čestitke! Prebil si se čez prvi del! Zdaj pa sledi izračun skupne rešitve, ali kot bi temu rekel gospod Tomažič, »sledi zabavni del«.

SKUPNA REŠITEV je sestavljena iz rešitev vseh petih nalog. Število, ki je zapisano v računu, predstavlja številko naloge.

(1 predstavlja rešitev naloge 1.)

15 - (4 + 2) + 3 : 5 = GRATIS ZA VELEUME: Po zraku je na belem listu papirja priletela beseda iz šestih črk. Čeprav so se dijaki, ki so našli ta list papirja, zelo trudili, so jo vedno izgovorili narobe.

Katera beseda je to? ______________ Ali si zmožen prerisati to sliko le z eno potezo svinčnika?

(Možno je – ali si zmožen, pa si dokaži sam. Za namige pobiram prostovoljne prispevke za lačne cimre, a raje v obliki česa užitnega.)

A mimogrede: take naloge ne bodo zvišale tvojega IQ-ja. Po študijah naj bi k zvišanju pripomoglo le več spanca, meditacija, izvajanje šprintov, učenje novega jezika in kitare. Zato le pridno nazaj k učenju nemščine in osvajanju deklet z novimi akordi!

Pr'jave

[104] še en PREBLISK

Pri biologiji ima Matic predstavitev o pticah in jo konča takole: Matic: »No, in še zanimivost: delfini se lahko potopijo zelo globoko.« (Mišljeni so bili pingvini.)

Anej pri biologiji konča s predstavitvijo: »Hvala vam za vašo predstavitev!« Prof. Lajevec: »Supin glagola cano je enak supinu glagola canto – kaj se je torej zgodilo?« Manca: »Konvergentni razvoj!« Pri zgodovini o tem, kdaj se kakšne začimbe razširijo po svetu.

Nekdo:»Kaj pa konoplja?« Prof. Emeršič: »Tega pa ne vem ... v Želimljah se razpase zelo kasno.«

Prof. Emeršič: »Kdo se danes javi?« potovanja Razred: »Danes se ne sprašuje, ker je konferenca.« Prof. Emeršič: »Aja, tega pa nisem vedel!« Prof. Emeršič (sprašuje Vesno): »Zakaj štejemo glasbo med matematične predmete?« Vesna začne odgovarjati na vprašanje.

Prof. Emeršič Vojku: »Daj, boš ti preveril (potiho), ker jaz ne vem ...« Prof. Novak: »Drei Wasserverkehrsmittel! Schnell!« Erik: »Flugzeug!« Nika V. je vprašana nemščino, in ker narobe izgovori besedo, ji profesorica da flomaster, da bi besedo zapisala na tablo.

Nika napiše »z_ö_stert«.

Pr'jave Pri slovenščini prof. Poljšak govori o učenju Krsta pri Savici na pamet: »Tokrat, ker ste že stari, to ne bo obvezno.« Pri razredni uri se predstavljamo pred razredom.

Liza vpraša Tita: »Kaj pa rad poslušaš?« Tit: »Predvsem glasbo.« Jakob P.: »V prostem času grem rad ven s svojo kužico.« Blaž: »Načeloma nimamo živali.

Imamo psa.« Prof. G. Vodenik: »Ali veste, da obstaja 10 zlatih zapovedi v športu? Verjamem, da ne, ker se jih ne držite.« Pri glasbi se Tit oglasi in reče nekaj neumnega.

Prof. Černeha: »Predlagam, da drugič dvigneš roko in počakaš, da ti ne dam besede.« Dve uri po izidu Prebliska št. 1 imamo zgodovino. Prof. Emeršič se med spraševanjem sprehaja po razredu in gre mimo dijakinje, ki bere Preblisk. »Kaj, to sem rekel?!« ko vidi eno izmed svojih izjav med Pr‘javami.

Prof. Emeršič sprašuje Svita: »Kam bi peljal Evo (Svitova potovanja punca), če ti reče, da bi rada videla en refugij?« Svit: »Rifnik pri Celju.« Prof. Emeršič: »Dobro. Kaj pa, če bi rada videla še enega?« Svit: »Mmm … ne vem.« Prof. Emeršič: »Torej ji ne bi izpolnil še ene želje. Veš, če boš imel kdaj težave s tem, se lahko obrneš name.« Pri nemščini delamo svojilne zaimke na primeru Frau.

Ana: »Ihr, pa a ni z veliko začetnico, če je Frau gospa?

(Frau - ženska, gospa, žena) Prof. Novak: »Ne, ni z veliko, ker Frau je ženska in je ne vikamo.« Prof. Novak: »Die Praline pomeni bonboniera oziroma samo en … no, saj ednina je tu neuporabna, mislim, kdo se pa ustavi pri enem kosu?« Prof. Novak: »Drei Wasserverkehrsmittel! Schnell!« Erik: »Flugzeug!« Nika V. je vprašana nemščino, in ker narobe izgovori besedo, ji profesorica da flomaster, da bi besedo zapisala na tablo.

Nika napiše »z_ö_stert«.