geekologija

Kam na zmenek?

Za naše parčke v tokratnem Preblisku razkrivamo predloge za zmenek. V vsakodnevni rutini se namreč prehitro naveličamo sprehodov po Želimljem, sedenja ob kavomatu in skrivanja v TV-sobi. Naši predlogi so sledeči: Ko bosta Nika Martinčič in Jernej Kranjc razmišljala o naslednjem zmenku, predlagamo, da se dogovorita na 4. avtobusni postaji. Neža Govekar in Mark Gazvoda naj pridno uporabljata levo in desno možgansko hemisfero in kraja srečanja sploh ne bo tako težko določiti. Izidor Valič lahko Maši Menegatti postreže s študentskim kosilom v Ljubljani. Klara Bartol in Tilen Tehovnik pa se morata skupaj z Jernejem Simončičem in Julijo Žgur udeležiti razvedrilnošportno-duhovno-umetniškega dogodka v Hali Tivoli. Andraž Lajevec naj Floro Mihelič povabi v MGL na ponovitev vrhunske igre. Eva Gabrijel in Svit Peklaj Golež lahko svoj zmenek enkrat za spremembo izvedeta na »domovski« način v objemu narave in želimeljskega gozda. Mateju Hodniku in Beti Dovžan pa svetujemo, da svojo strast preizkusita v Paintball parku. Ker sta Anej Anžič in Manca Škarja še precej sveža, verjamemo, da ne bosta potrebovala našega nasveta, kajne?

KAJ IMAJO SKUPNEGA SUDOKU, FAKULTETA IN OTORINOLARINGOLOGIJA?

[Sara Mihalic]

Mnogo besed ima podoben pomen, isti koren ali vsaj skupen izvor. A tem besedam ni skupnega nič od naštetega. Edino, kar jih povezuje, je zadnja lastnost stvari, ki je skupna vsemu, kar je, tj. bit. In ta bit je ena, nespremenljiva in večna. A to veliki večini nas, nefilozofov oz. povprečno normalnih ljudi, prav nič ne pove, zato vam razkrivam, da je ves smisel naslova razodet v drugem nadaljevanju GEEKOLOGIJE.

Stavim, da ste že dobro poučeni o korelacijah in razmerjih, zato vam povezave med nalogami gotovo ne bodo delale pretiranih težav. Na koncu vsake naloge je zapisano, kateri del števila oz. katere števke naj bi uporabil pri skupnem računu. Če ti slučajno uspe priti do pravega skupnega odgovora in zaključne rešitve (in dodaten pogoj: to storiš pred fazanskimi veleumi, kot sta gospodiča Demšar večji in Osredkar skoraj najmlajši), te peljem na vročo čokolado iz avtomata.

Bo tole dovolj velik izziv? Upam, da.

1. ENKRATNO ZLOŽENO Verjamem, da si tale tip naloge že videl. Naloga sicer ne prihaja iz Japonske, a je bila prvič predstavljena z imenom Suuji wa dokushin ni kagiru, kar lahko prevedemo kot „števke se morajo pojaviti le enkrat“. Na Japonskem je običajno, da vzameš samo prve zloge besed in iz njih narediš novo krajšo besedo, in tako je nastalo tudi poimenovanje sudoku.

[ 101 ] še en PREBLISK Dodatna razlaga: Tudi v poljih, ki so označena s posebno mejo, se mora po enkrat pojaviti vseh pet števil. geekologija

Rešitev 1: Seštevek prvih štirih števil tretje vrste sudokuja.

2. SKRIVNOSTNO ZAŠIFRIRANO Za prvih šest mesecev leta je podana določena šifra. Tvoj cilj je ugotoviti smisel števk in določiti šifro zadnjega meseca. Kar korajžno! JANUAR = 617 FEBRUAR = 729 MAREC = 538 APRIL = 549 MAJ = 358 JUNIJ = 5611 DECEMBER = ? *Za pomoč še: OKTOBER = 71017

Rešitev 2: Seštej števke tega petmestnega števila in zamenjaj vrstni red števk v rezultatu (npr. 24 namesto 42).

3. TAJNO KODIRANO Koliko petk se pojavi med številoma 1 in 120? Rešitev 3: Celotno dvomestno rešitev uporabi za nadaljnje reševanje.

4. FAKULTETA ZA ŽELIMELJCE Tako kot fakulteta od nas pričakuje poznavanje in uporabo vsega znanja, ki smo ga do takrat prejeli, tudi matematična operacija z istim imenom zmnoži in uporabi vsa naravna števila od 1 do n, npr. 8! = 1 x 2 x … x 8. Kot lahko vidiš, je fakulteta prikazana s klicajem. Tvoja naloga je, da izračunaš, koliko možnosti je, da vse črke v besedi OTORINOLARINGOLOGIJA zamenjajo svoje mesto. A ker se določene črke ponovijo, boš to moral izračunati po tej formuli:

V zgornji del ulomka zapišeš število črk in število izračunaš z uporabo fakultete, v spodnjem pa množiš število ponovitev posamezne črke (primer 2 m-ja, 3 r-ji, 1 t = 2 x 3 x 1). Odgovor, ki ga boš dobil, bo večmestno število. Rešitev 4: Število mest, ki jih ima rezultat, oz. koliko mestno je število.

5. ZAPOREDNA TRIKOTNOST Ugotovi, katero število bo nasledilo dano zaporedje.

Čestitke! Prebil si se čez prvi del! Zdaj pa sledi izračun skupne rešitve, ali kot bi temu rekel gospod Tomažič, »sledi zabavni del«.

SKUPNA REŠITEV je sestavljena iz rešitev vseh petih nalog. Število, ki je zapisano v računu, predstavlja številko naloge. (1 predstavlja rešitev naloge 1.) 1 5 - (4 + 2) + 3 : 5 =

GRATIS ZA VELEUME: Po zraku je na belem listu papirja priletela beseda iz šestih črk. Čeprav so se dijaki, ki so našli ta list papirja, zelo trudili, so jo vedno izgovorili narobe. Katera beseda je to? ______________

Ali si zmožen prerisati to sliko le z eno potezo svinčnika? (Možno je – ali si zmožen, pa si dokaži sam. Za namige pobiram prostovoljne prispevke za lačne cimre, a raje v obliki česa užitnega.)

A mimogrede: take naloge ne bodo zvišale tvojega IQ-ja. Po študijah naj bi k zvišanju pripomoglo le več spanca, meditacija, izvajanje šprintov, učenje novega jezika in kitare. Zato le pridno nazaj k učenju nemščine in osvajanju deklet z novimi akordi!

[ 104 ] še en PREBLISK Pr'jave

Pri biologiji ima Matic predstavitev o pticah in jo konča takole: Matic: »No, in še zanimivost: delfini se lahko potopijo zelo globoko.« (Mišljeni so bili pingvini.)

Anej pri biologiji konča s predstavitvijo: »Hvala vam za vašo predstavitev!«

Prof. Lajevec: »Supin glagola cano je enak supinu glagola canto – kaj se je torej zgodilo?« Manca: »Konvergentni razvoj!«

Pri zgodovini o tem, kdaj se kakšne začimbe razširijo po svetu. Nekdo:»Kaj pa konoplja?« Prof. Emeršič: »Tega pa ne vem ... v Želimljah se razpase zelo kasno.«

potovanja Prof. Emeršič: »Kdo se danes javi?« Razred: »Danes se ne sprašuje, ker je konferenca.« Prof. Emeršič: »Aja, tega pa nisem vedel!«

Prof. Emeršič (sprašuje Vesno): »Zakaj štejemo glasbo med matematične predmete?« Vesna začne odgovarjati na vprašanje. Prof. Emeršič Vojku: »Daj, boš ti preveril (potiho), ker jaz ne vem ...«

Prof. Novak: »Drei Wasserverkehrsmittel! Schnell!« Erik: »Flugzeug!«

Nika V. je vprašana nemščino, in ker narobe izgovori besedo, ji profesorica da flomaster, da bi besedo zapisala na tablo. Nika napiše »z_ö_stert«.

Pr'jave

Pri slovenščini prof. Poljšak govori o učenju Krsta pri Savici na pamet: »Tokrat, ker ste že stari, to ne bo obvezno.«

Pri razredni uri se predstavljamo pred razredom. Liza vpraša Tita: »Kaj pa rad poslušaš?« Tit: »Predvsem glasbo.« Jakob P.: »V prostem času grem rad ven s svojo kužico.« Blaž: »Načeloma nimamo živali. Imamo psa.«

Prof. G. Vodenik: »Ali veste, da obstaja 10 zlatih zapovedi v športu? Verjamem, da ne, ker se jih ne držite.«

Pri glasbi se Tit oglasi in reče nekaj neumnega. Prof. Černeha: »Predlagam, da drugič dvigneš roko in počakaš, da ti ne dam besede.«

Dve uri po izidu Prebliska št. 1 imamo zgodovino. Prof. Emeršič se med spraševanjem sprehaja po razredu in gre mimo dijakinje, ki bere Preblisk. »Kaj, to sem rekel?!« ko vidi eno izmed svojih izjav med Pr‘javami.

potovanja Prof. Emeršič sprašuje Svita: »Kam bi peljal Evo (Svitova punca), če ti reče, da bi rada videla en refugij?« Svit: »Rifnik pri Celju.« Prof. Emeršič: »Dobro. Kaj pa, če bi rada videla še enega?« Svit: »Mmm … ne vem.« Prof. Emeršič: »Torej ji ne bi izpolnil še ene želje. Veš, če boš imel kdaj težave s tem, se lahko obrneš name.«

Pri nemščini delamo svojilne zaimke na primeru Frau. Ana: »Ihr, pa a ni z veliko začetnico, če je Frau gospa? (Frau - ženska, gospa, žena) Prof. Novak: »Ne, ni z veliko, ker Frau je ženska in je ne vikamo.«

Prof. Novak: »Die Praline pomeni bonboniera oziroma samo en … no, saj ednina je tu neuporabna, mislim, kdo se pa ustavi pri enem kosu?«

Prof. Novak: »Drei Wasserverkehrsmittel! Schnell!« Erik: »Flugzeug!«

Nika V. je vprašana nemščino, in ker narobe izgovori besedo, ji profesorica da flomaster, da bi besedo zapisala na tablo. Nika napiše »z_ö_stert«.