izmenjava s sevillo

[ 15 ] še en PREBLISK novi obrazi Kakšno glasbo radi poslušate?

Nisem ljubitelj samo ene glasbene zvrsti ali enega izvajalca, vse je bolj odvisno od mojega razpoloženja. Narodno-zabavna, zabavna, klasika … Trenutno so seveda najbolj aktualne in poslušane otroške pesmice. Uživam, ko čistim proti večeru; takrat imam vse sorte ... Če odprem okno, slišim tudi zelo moderno glasbo, včasih je še preveč moderna zame (kot da bi piskre tolkel), uživam pa v poslušanju vaših virtuozov. Tudi sama sem se želela naučiti igrati klavir, vendar žal te priložnosti nisem imela. Triki za čiščenje?

Za okna je dobra kombinacija vode in kisa ali pa limone. Okna na koncu čiščenja podrgneš s časopisnim papirjem (ne s povoščenim). Za npr. vodni kamen, straniščno školjko … pa je dobra mešanica kisa ali limoninega soka in sode bikarbone.

Jaz, sin in vnuka :)

Utrinki s prvega srečanja z Erasmusom

[Julijana M. D. Vode]

Spomini na Sevillo mi bodo ostali v prelepem spominu. Če ne bi bilo tako mrzlo, kot je bilo, bi bilo že kičasto. Sprejeli so naju z odprtimi rokami, do naju so bili izredno pozorni, v razredu sem se počutila dobrodošlo in zaželeno, ne glede na to, ali sem učila nižjo gimnazijo, maturante ali strojnike.

Strojniki so resnično želeli spoznati izrazoslovje v angleščini, Erasmusova dijaka iz Litve pa sta

se hkrati učila španskega izrazoslovja, kar je včasih naredilo položaj smešen. Špancem ni jasno, kako poudarjati zloge v angleščini, a ko je potrebno povedati

špansko, pa pri napačni izgovorjavi niso ravno potrpežljivi. Ko sem predavatelja na to opozorila, se je fantoma seveda opravičil, a se je hkrati začudil: „Kaj ne ve cel svet, da se J bere H?“

Imeli sva tudi to čast, da sva lahko bili pri obedih s salezijanci v njihovih prostorih. Sprejeli so naju z odprtimi rokami in nikoli Poučevanje tehnikov

nisva čutili, da v to okolje ne sodiva. Veliko smo se pogovarjali in v tistem tednu sta dva celo praznovala 88. in 87. rojstni dan. Torti sta bili izvrstni in deliti to izkušnjo v skupnosti je bil ganljiv trenutek. Ravno tako je prispel večji paket z doma spečenimi piškoti. Ravnatelj don Paco je paket z natančnostjo odprl in vsebino podelil med goste in sobrate.

Zelo je bilo zanimivo poučevati z ameriškim profesorjem. Mitchel mi je celo rekel, kako podoben slog imava. Šolske ure trajajo 60 minut, nekaj časa gre za pripravo določenih

Poučevanje maturantov stvari, ampak poleg redne snovi imajo čas reči tudi kakšno besedo na splošno, kar je učnemu procesu dalo posebno noto.

Ogledali sva si veliko znamenitosti, šli smo tudi v Cordobo. Zelo bom vesela, če se bom lahko nekega dne vrnila in jih ponovno pogledala. Ampak prijaznosti ljudi ne bom mogla ponovno okusiti – to je tisto, česar turist ne doživi – na izmenjavi Erasmus pa se srečaš z ljudmi, ki ti želijo svojo deželo predstaviti – in to izkušnjo lahko prenesem v svoj pouk.

Zadnji dan smo imeli predavanje o pomenu besede. Predavanje je potekalo v španščini, ki je ne govorim, sem pa

[ 18 ] še en PREBLISK razumela dovolj, da sem vseh 60 minut pozorno poslušala. Hkrati sem opazovala dijake, kako so zavzeto poslušali, odgovarjali na vprašanja in komentirali. Takega pogovora ni lahko voditi, v prostoru so bili trije oddelki, torej skoraj 100 ljudi, in to zadnjo uro pouka. A najbolj mi je ostalo v spominu, kako spoštljivo so izmenjava s sevillo

nazivali svojega predavatelja, ki jim tudi drugače rad priskoči na pomoč. Mogoče je to nekaj, kar v Želimljem pogrešam – pomagati in biti slišan, ko potrebuješ pomoč.

Hvala vsem, ki ste me v Španiji sprejeli in bili vsaj trenutek z menoj. Hvala vsem, da sem lahko svoje prvo srečanje s Španijo doživela na ta način. Čeprav jezika ne znam, pa je dobra volja ljudi tista, ki seže do srca, in besede sploh niso potrebne.

Praznovanje rojstnega dne

Izkušnja dijakov

[Ana Sever]

Ko pomislim na Špance, mi na misel padejo naslednji pridevniki: glasni, urbani, samozavestni, odprti, sproščeni, brezskrbni. Sama sem to njihovo kulturo doživela že drugič, in sicer v prvem tednu februarja, v okviru naše izmenjave. Španci so v Želimlje prišli v torek in njihov prihod so spremljali glasni vzkliki, čustveni objemi in veselje ob snidenju. Prav tako so popoldne, ko smo si ogledovali Ljubljano, samozavestno hodili po svoje in

si ogledovali zanimivejše stvari, kot so bile predstavljene na ogledu. To pa se je takoj spremenilo, ko so morali zvečer vsak k svoji družini, in hitro se je dalo začutiti živčnost, ki jih je prevzela ob misli na predstavljanje staršem in ostali družini. Najbolj pa si bom zagotovo zapomnila njihovo navdušenje ob pogledu na sneg. Taka otroška sreča in brezskrbnost, kljub temu da mogoče Brezij sploh niso opazili in da smo na Bledu porabili dvakrat

tako navdušeni. Zdi se mi, da so želeli priti sem bolj zaradi potovanja kot česa drugega. Včasih se mi je tudi zazdelo, da naše Želimlje zanje niso bile dovolj mestne, saj so oni vsi iz mesta. Tudi zvečer

več časa za sprehod okoli jezera. Nekateri so v Kranjski Gori skoraj odšli na smučišče, drugi so v Planici prišli do vrha velikanke. Zdi se mi, da smo se takrat tudi mi nalezli njihovega veselja nad majhnimi stvarmi.

V naslednjih dneh na delavnicah Španci niso bili več

so mislili, da se bomo vsak večer dobili vsi pri nekom, a to je bilo nemogoče, saj smo za kaj takega živeli preveč narazen.

So bili pa toliko bolj srečni, ko smo jih v petek dijaki peljali v BTC. Kar težko je bilo krotiti tako veliko skupino samozavestnih in brezskrbnih Špancev, ki takoj, ko pridejo v Ljubljano, stečejo v McDonald‘s.