Letno poročilo 2018/19

2018/2019

Zavod

Letno poročilo sv. Frančiška Saleškega

Letno poročilo 2018/19 Zavod sv. Frančiška Saleškega

Zavod

Letno poročilo sv. Frančiška Saleškega

2018/2019

stran 4

Vrnimo mladosti upanje in optimizem

P

red nami je novo Letno poročilo 2018/19. Predstavi in povzema sad želimeljske ustanove za mlade. Hvaležen sem vsem in vsakemu posebej, ki je del te vzgojne ustanove, da prispeva svoj najboljši del v mozaik prihodnosti. Prihodnost so namreč mladi. Saj poznamo pregovor Na mladih svet stoji, pa tudi don Boskov izrek Blagor družbe in Cerkve sta odvisna od dobre vzgoje mladine. Če se tega zavedamo, potem vemo, da želimeljska ustanova – kot Gimnazija Želimlje in kot Dom Janeza Boska s pridruženim oddelkom dijaškega doma na Rakovniku – opravlja izjemno in zelo pomembno poslanstvo. Za mlade gre, ker so oni najdragocenejši del družbe in naša prihodnost.

stran 5

In kakšna prihodnost se napoveduje? Ste že slišali za raziskavo Mladina 2018, v kateri so avtorji ankete poskušali dobiti vpogled v razmišljanje slovenske mladine, stare med 14 in 29 let? Iskali so odgovore na vprašanja: • Kako se mladi soočajo s stresom in vedno večjo individualizacijo?

• Katere vrednote so zanje pomembne?

• Koliko mladih razmišlja o selitvi v tujino?

• Česa jih je najbolj strah?

• Ali so zadovoljni s svojim življenjem?

• Kako ocenjujejo svoje zdravje in kaj menijo o alkoholu, kajenju in drogah?

• Kaj mladi menijo o politiki?

Ugotovili so, da na mlade lahko gledamo bolj pozitivno in jim moramo bolj zaupati.

Zaskrbljujoča je sicer ugotovitev, da so pogosto v primežu individualizma, negotovosti zaposlitve in stresa. Zelo hitro se povečuje jemanje antidepresivov, še posebej pri najstnikih. Stres, ki ga doživljajo mladi, je največkrat povezan s svetom odraslih. Odrasli namreč umetno ustvarjajo pričakovanja, trende in postavljajo visoke cilje, ki veljajo za uspeh mladosti, če jih dosežeš. Največ stresa je povezanega s šolo, kjer mladi doživljajo velik pritisk zaradi visokih pričakovanj širšega družbenega okolja. Mlade na drugi strani vedno bolj zanimajo praktična znanja oz. izobraževanje, ki je povezano s prakso. Slovenska mladina je v primerjavi z okoliškimi državami glede etičnih in moralnih vprašanj izrazito liberalno-socialno naravnana, tako se vedno bolj oddaljuje od tradicionalnih vrednot.

Vabim vas, da se postavimo na pozitivno stran in gledamo v prihodnost z optimizmom. Želimeljska ustanova je bila v preteklosti znanilka pomladi drugačnega šolstva. Ne smemo se zapirati v svoj lastni geto, ampak v slovenski prostor prinašati svežino, optimizem in kvaliteto. Don Boskov način dela je še kako aktualen in potreben. Naš odgovor na vse večjo individualizacijo mladih, za katero se skrivata osamljenost in praznina, je skupnost.

Ustvarjajmo skupnost! V tem je naša moč prihodnosti.

Tehnika in zviševanje standardov ne ustavljata individualizacije, ampak jo celo pospešujeta. Poleg novih vlaganj v tehnike in metode še naprej prisegajmo na pristni človeški odnos, ki je temelj drugim vlogam. Naš odgovor na vse večji stres pri mladih pa naj bo upanje oz. zaupanje v mladega človeka. Ne le ponuditi več možnosti za terapije, svetovanje in razne metode, kako umirjati stres, ampak tudi zaupati v dobro, ki je položeno v človeka. Bolj zavestno se odločajmo za preventivo delovanje. Gre za vero. Zaupajmo v Božji načrt za vsakega človeka in našli bomo skrivnostni ključ, kako ne nalagati pretežkih bremen drug drugemu, ampak kako skupaj odkrivati najrazličnejše talente in sposobnosti. Vrnimo mladosti upanje in optimizem!

Marko Košnik, sal. inšpektor

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Gimnazija Želimlje

stran 8

Pogled na vrhove

S

prehajam se ob Muri. Zgodnja pomlad je in pod čevlji mi šumi suha trava, ko pa se približam gozdu, se oglasi še suho listje. Nasipi ob Muri so res idealni za sprehode.

Tihi so, saj je Mura precej oddaljena. Če gre človek na sprehod v zgodnjem dopoldnevu, ko so vsi delavni ljudje že zdavnaj odhiteli za svojimi opravki, ni več tistega motečega hrupa avtomobilov. Le tu in tam se iz kakšne oddaljene delavnice zasliši hrup strojev, ki se mu pridruži pridušen zvok osamljenega traktorja, ki išče svojo njivo ali travnik.

Mir mi ugaja, še bolj pa mi ugaja to, da so nasipi nekoliko višji od okolice in lahko končno vidim vsaj nekoliko dlje. V Želimljem vsako jutro zjutraj usmerim pogled skozi okno, na sever, kjer kraljujejo Skuta, Grintovec, Kočna in Storžič. Tu v tej pomurski ravnini pogrešam te vrhove. In sedaj, ko sem na tem nasipu, na jugozahodu končno zagledam plečato Pohorje, na jugu kopasti Boč in dvogrbo Donačko goro. Na vzhodu se mi pogled nasloni na hrvaško Ivanščico, na zahodu pa se izza neznanih gričev sveti snežnobel hrbet avstrijske Golice. Končno sem zakoličil svojo parcelo, se postavil v ta koordinatni sistem.

stran 9

Letno poročilo, ki ste ga odprli, pred vas postavlja nekatere vrhove tega šolskega leta. Ne vem, ali so najpomembnejši, najboljši, vem pa, da so tisti, ki so se našim urednikom zdeli primerni, da z njimi umestijo v prostor in čas to šolsko leto. Tako kot so vrhovi, ki jih gledam s tega nasipa ob Muri, zelo različni, tako je tudi z dogodki v tem Letnem poročilu.

Za vsakega nekaj, bi lahko rekli. Nekaj je statistike, nekaj opisov dogodkov, dijaških mnenj, kakšna hudomušnost. Najdejo se tudi zapisi, ki govore o tem, da smo želimeljčani resni ljudje, ki želimo odkrivati nova obzorja, ki hrepenimo po nečem več … Pazljivi bralec bo opazil, da nismo popolni. Tudi v tem letu so bili neuspehi, boleči padci.

A tako kot s tega nasipa vidim predvsem hribe in ne temnih globeli, tako tudi to Letno poročilo odseva predvsem dobro … Iz mozaika vsega zabeleženega pa je moč razbrati tudi to, da rešujemo težave, da se ukvarjamo tudi s šibkostmi, bolečinami.

Prešinila me je še ena misel. Ob novem letu nam je salezijanski vrhovni predstojnik poslal vezilo – Svetost tudi zate. Pri tem seveda ne meri na pobožnjakarstvo. Morda bo kdo rekel, da svetega človeka kar prehitro izenači z dobrim človekom. Spet opazujem svet s svojega nasipa. Ali niso torej dobri, sveti ljudje kot nekakšni vrhovi, ki izstopajo iz sivega povprečja, ki vabijo, privlačijo, usmerjajo? Našim dijakom in vsem zaposlenim želim predvsem to, da bi znali izstopati v dobrem in bi bili drug drugemu v oporo pri iskanju tistega nekaj več.

Verjamem, da smo marsikaj v tej smeri naredili že v tem šolskem letu, prihaja pa že naslednje. Dela nam gotovo ne bo zmanjkalo.

Peter Polc, ravnatelj

stran 10

Kronika 2018/2019 Avgust

22. pripravljalna konferenca (1. del) 31. pripravljalna konferenca (2. del)

September

3. prvi šolski dan 6. kolesarjenje in paintball za 2. a

11. ekskurziji za dijake 1. in 2. letnika 13. biološka in geografska ekskurzija za maturante 16.–18. intenzivne pevske vaje v Ankaranu 19.–20. ekskurzija za dijake 3. letnika 19.–27. študijsko potovanje v Španijo (4. letnik) 25.–27. tečaj prve pomoči 27. pedagoška konferenca 27. logika – šolsko tekmovanje 28. roditeljski sestanek (1. letnik) 29. delovna sobota (nadomeščanje 24. 12. 2018)

Oktober

1.–5. dnevi komunikacije v Veržeju (1. letnik) 2. izpit iz prve pomoči

3. ekskurzija za odličnjake (Gradec) 4. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. a) 5.–8. priprave DSD v Celovcu 9. odprtje razstave Veronike Vesel Potočnik 9. biološko popoldne 11. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. b) 11. Ritem srca 12.–15. priprave DSD v Celovcu 13. geografska ekskurzija za maturante 16. ogled muzikala Cvetje v jeseni (Center kulture Španski borci) 18. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. c) 18. medgeneracijski kostanjev piknik za 2. letnik v Želimljem 22.–25. tečaj prve pomoči 23. ogled predstave Matiček se ženi (SNG Drama) 24. srečanje z Darkom Đurićem 26. ogled muzikala We Will Rock You v Trstu (prosta izbira)

stran 11

November

6. ogled predstave Hlapci (SNG Drama)

11. slovenščina – šolsko tekmovanje 12. timski sestanek (4. letnik)

7. izpit iz prve pomoči

13. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. c)

8. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. a)

19. izbor najlepših razrednih jaslic

7.–14. mednarodna izmenjava (Sevilla)

16. spanje v razredu za 2. a

10. logika – državno tekmovanje

21. božično-domovinska prireditev

10. študijsko srečanje za zaposlene v salezijanskih ustanovah na Rakovniku

24. pouka prosto (nadomeščeno 29. 9. 2018)

12.–16. Bober – šolsko tekmovanje 15. pedagoška konferenca 15. ogled muzikala Ghost v Trstu (prosta izbira) 18. zborovsko tekmovanje Sozvočenja 20.–22. poklicni maraton 23. roditeljski sestanek 26. timski sestanek (1. letnik)

21. božičnica za zaposlene

Januar

8. odprtje fotografske razstave Neže Lajevec 8. nemščina – šolsko tekmovanje

11. koncert vokalnih in instrumentalnih skupin 12. astronomija – državno tekmovanje 12. Bober – državno tekmovanje

27. timski sestanek (2. letnik)

14. ogled opere Aida (Cankarjev dom)

29. sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. b)

15. ocenjevalna konferenca 15. geografija – šolsko tekmovanje

29. podelitev diplom DSD

16. roditeljski sestanek

December

1. začetek španske bralne značke 2. miklavževanje za otroke zaposlenih v naši ustanovi 3. razvedrilna matematika – šolsko tekmovanje 3. ogled muzikala Sugar – Nekateri so za vroče 5. timski sestanek (3. letnik) 6. astronomija – šolsko tekmovanje

17. zimski športni dan 19. dan odprtih vrat 22. fizikalni sef – državno tekmovanje 23. slovenščina – območno tekmovanje 24. biologija – šolsko tekmovanje 26. razvedrilna matematika – državno tekmovanje 29. 1.–7. 2. tečaj CPP 31. praznovanje sv. Janeza Boska na Rakovniku

stran 12

Februar

1.–2. matematični konec tedna za maturante 4. angleščina – regijsko tekmovanje 4.–7. dnevi komunikacije na Pohorju (4. letnik) 5. nemščina – državno tekmovanje 6. fizika – šolsko tekmovanje 6. ogled predstave Hlapci (SNG Drama)

6.–13. obisk iz Španije (Sevilla) 11.–14. dnevi komunikacije na Pohorju (2. letnik) 11.–14. dnevi komunikacije v Veržeju (3. letnik)

12. srečanje maturantov z gospo Majo Haderlap, avtorico maturitetnega romana Angel pozabe 15.–16. informativni dan 20. medrazredni turnir

22. nastop pevcev v domu starejših na Škofljici

Marec

4. predavanje o darovanju organov in krvodajalski akciji 4. pustni ples 6. predmatura iz slovenščine 6. geografija – območno tekmovanje 7. angleška bralna značka 7. alpsko smučanje – državno tekmovanje 7. pedagoška konferenca 8. krvodajalska akcija za maturante 9. slovenščina – državno tekmovanje

11. kemija – šolsko tekmovanje

12. nemška bralna značka 13. Francoski testament za maturante 14. pisni izpit DSD 15. fizika – regijsko tekmovanje 15.–16. nemški konec tedna 20. dobrodelni koncert z Radiem Ognjišče 21. matematika – šolsko tekmovanje 22. govorilne ure 23. biologija – državno tekmovanje 27. špansko popoldne 30. maturantski ples 31. zaključek španske bralne značke

April

3. športno srečanje katoliških gimnazij v Šentvidu

3.–5. ustni izpiti DSD 4. ogled predstave Uranium (dijaki Gimnazije Želimlje) 5.–6. 1. a na Koprivniku 6. fizika – državno tekmovanje 11. kantavtorski večer Strgana struna 12. geografija – državno tekmovanje 13. matematika – državno tekmovanje 15. timski sestanek (3. letnik) 15.–17. tečaj prve pomoči 16. timski sestanek (2. letnik) 16. zaključni koncert vseh vokalnih skupin v Antonovem domu v Ljubljani

stran 13 17. pedagoška konferenca 19. pouka prosto (nadomeščeno 19. 1. 2019) 22. ogled predstave Uranium (dijaki Gimnazije Želimlje) 23. timski sestanek (1. letnik) 25. 4.–3. 5. študijsko potovanje v Italijo (1. letnik) 25. izpit iz prve pomoči

Maj

12. srečanje z zborom Neuqua Valley Choir iz Amerike 14.–16. 1. b v Izoli in piknik za družine 14.–16. 1. c v Preddvoru in piknik za družine 14.–16. 2. b na Vojskem in piknik za družine 20. ocenjevalna konferenca (1.–3. letnik) 21. športne igre 23. družinski piknik 3. a v Želimljem

3. dan šole

3.–11. študijsko potovanje na Poljsko (2. letnik) 8. srečanje pevcev z vrhovnim salezijanskim predstojnikom Ángelom Fernándezom Artimejem v Mariboru 10. roditeljski sestanek (4. letnik) 10.–12. duhovni vikend za starše v Veržeju 11. kemija – državno tekmovanje 15. roditeljski sestanek (1.–3. letnik) 16. ocenjevalna konferenca za 4. letnik 16.–25. študijsko potovanje v Francijo (3. letnik) 20. zaključek pouka za 4. letnik 27. predmetni izpiti za dijake 4. letnika 28. konferenca za 4. letnik po predmetnih izpitih

Junij

4. športni dan 9. družinski piknik 2. a v Želimljem

24. zaključna sv. maša 27. ekskurzija za profesorje (Zasavje)

Julij 1.–3. izpiti – spomladanski izpitni rok 3. konferenca po 1. roku popravnih izpitov 4.–11. ekskurzija na Irsko za dijake 11. objava rezultatov mature 2019 12. podelitev maturitetnih spričeval 14.–22. ekskurzija v Grčijo za starše

Avgust 19.–22. izpiti – jesenski rok 23. konferenca po 2. roku popravnih izpitov 27. študijski dan vseh zaposlenih 30. srečanje vseh zaposlenih na Kureščku

stran 14

Profesorski zbor 1. a 1. b 1. c 2. a 2. b 3. a 3. b 3. c 4. a 4. b Peter POLC

ravnatelj

Štefan ARH

športna vzgoja

Lidija BAVEC FLOTTA mag. Tjaša CELESTINA Oliva ČERNEHA mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE mag. Jurij Pavel EMERŠIČ Peter KONČAN

španščina

Marjeta KRANJEC

nemščina

Eva LAJEVEC

likovna umetnost glasba angleščina zgodovina vera in kultura latinščina slovenščina

Tjaša NOVAK LAVRIŠA Urška OGRINC Gašper OTRIN Estera PAPOTNIK ŠTOKAR Jana POLJŠAK

matematika matematika vera in kultura psihologija slovenščina

Ciril SLAPŠAK mag. Nataša SVETINA Vida ŠINKOVEC

vera in kultura

biologija

Peter ŠLAJPAH

fizika

Tina ŠLAJPAH Ana ŠPAN ČESEN Barbara HVALA PELICON Benjamin TOMAŽIČ

geografija

kemija

angleščina

*

matematika informatika

Mija VODENIK

športna vzgoja

Gregor VODENIK

športna vzgoja

dr. Janez VODIČAR

filozofija

Aleš VRBOVŠEK

slovenščina

Petra ZAVAŠNIK Petra ŽIVEC Barbara NOVAK

biologija nemščina angleščina

*

* Poučevanje angleščine v 3. b je v času odsotnosti Ane Špan Česen prevzela Barbara Novak.

M

3. vrsta (od leve proti desni): Stanislav Zupančič, Janez Vodičar, Peter Šlajpah, Marjeta Kranjec, Gašper Otrin, Tjaša Celestina, Peter Končan, Ciril Slapšak, Peter Polc.

2. vrsta: Gregor Vodenik, Benjamin Tomažič, Aleš Vrbovšek, Jurij Pavel Emeršič, Štefan Arh, Eva Lajevec, Jana Poljšak, Urška Ogrinc, Julijana Mary Dolenšek Vode.

1. vrsta: Nataša Svetina, Petra Zavašnik, Barbara Novak, Vida Šinkovec, Tina Šlajpah, Mija Vodenik, Urša Bukovec, Tjaša Novak Lavriša, Špela Potočnik, Ana Špan Česen, Oliva Černeha.

stran 15

stran 16

Prvi a

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

Razredničarka:

Tina Šlajpah

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

Anej Anžič, Škofljica* Matjaž Bregar, Zagorje ob Savi Kristina Čepon, Borovnica Ema Čop, Zagorje ob Savi Mojca Dolenc, Brezovica Meta Drobnič, Bloke Neža Dulc, Škocjan Ruben Furlan, Ljubljana (izpis: 19. 8. 2019) Erik Robert Gačnik, Ivančna Gorica Kaya Gačnik, Ivančna Gorica Neža Govekar, Ljubljana Nika Hren, Borovnica Vojko Hysz, Šentrupert Katarina Jereb, Kamnik Lovro Jereb, Cerklje na Gorenjskem Gregor Kavčič, Logatec Klemen Kavčnik, Ljubljana Beno Krnc, Sevnica Marta Lajevec, Ljubljana Klara Levec, Brezovica Maja Levstek, Kočevje Lina Lukan Lapornik, Logatec Gašper Mali, Brezovica Andrej Merše, Ljubljana Svit Pekle Golež, Škofljica Favstina Plavčak, Rogatec (izpis: 31. 8. 2019) Miha Rovtar, Ljubljana Andraž Snedec, Preddvor Matic Snoj, Ljubljana Klara Štukelj, Novo mesto Nika Valič, Ljubljana Manca Vertačnik, Medvode

* občina

3. vrsta (od leve proti desni): razredničarka Tina Šlajpah, Maja Levstek, Neža Dulc, Neža Govekar, Nika Valič, Meta Drobnič, Mojca Dolenc, Svit Pekle Golež, Miha Rovtar, Lovro Jereb, Gašper Mali, Matic Snoj. 2. vrsta: Gregor Kavčič, Erik Robert Gačnik, Kaya Gačnik, Manca Vertačnik, Ema Čop, Favstina Plavčak, Klara Štukelj, Matjaž Bregar, Beno Krnc, Vojko Hysz, Andrej Merše, Ruben Furlan. 1. vrsta: Andraž Snedec, Kristina Čepon, Klara Levec, Katarina Jereb, Marta Lajevec, Nika Hren, Lina Lukan Lapornik, Klemen Kavčnik, Anej Anžič.

stran 17

stran 18

Prvi b

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

88 9.

10.

11.

12.

Razredničarka:

Jana Poljšak

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

Nives Božič, Vrhnika Jakob Erhartič, Vodice Mark Gazvoda, Kranj Mirjam Gril, Ljubljana Jera Grm, Dobrepolje Jernej Gumilar, Ljubljana (izpis: 31. 8. 2019) Zoja Horvat, Škofljica Špela Hribar, Ivančna Gorica Katja Indihar, Velike Lašče Lara Intihar, Ig Ambrož Kastelic, Grosuplje Tinkara Kovač, Škocjan Nadja Kranjc, Ljubljana Jerneja Kušar, Ljubljana Neli Markelj, Radovljica Tit Merhar, Ribnica Manca Ozimek, Kamnik Tinkara Perhaj, Velike Lašče Jakob Pintar, Idrija Anže Prijatelj, Škofljica Sara Prijatelj, Grosuplje Lara Pungartnik, Kamnik Loti Vita Rep, Borovnica Monika Rudolf, Idrija Ana Sagadin, Medvode Nina Sket, Škofljica Ana Strah, Ivančna Gorica Urša Škarja, Dol pri Ljubljani Katarina Švigelj, Borovnica Pija Trontelj, Grosuplje (izpis: 31. 8. 2019) Ana Valič, Ivančna Gorica Liza Vidic, Kranjska Gora

3. vrsta (od leve proti desni): Monika Rudolf, Liza Vidic, Mirjam Gril, Lara Intihar, Nina Sket, Pija Trontelj, Sara Prijatelj, Špela Hribar, Ana Strah, Katarina Švigelj, Loti Vita Rep, Katja Indihar. 2. vrsta: Jera Grm, Nives Božič, Urša Škarja, razredničarka Jana Poljšak, Ana Valič, Neli Markelj, Tinkara Kovač, Jerneja Kušar, Lara Pungartnik, Ana Sagadin, Zoja Horvat. 1. vrsta: Jernej Gumilar, Ambrož Kastelic, Jakob Pintar, Tit Merhar, Mark Gazvoda, Jakob Erhartič, Anže Prijatelj, Manca Ozimek, Tinkara Perhaj, Nadja Kranjc.

stran 19

stran 20

Prvi c

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

88 9.

10.

11.

12.

Razrednik:

Štefan Arh

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

288 29.

30.

31.

32.

Jernej Antloga, Bled Sara Bevc, Slovenska Bistrica Maja Bogataj, Dobrova - Polhov Gradec Gregor Bučar, Dolenjske Toplice Uršula Filipič, Grosuplje Eva Gabrijel, Grosuplje Viviana Horvat, Škofljica Živa Horvat, Škofljica Zala Jagodic, Preddvor Lucija Sara Jakše, Škofljica Klara Kadunc, Grosuplje Neža Kavčič, Gorenja vas - Poljane Tobija Kikelj, Gorje Marija Ana Klančar, Dobrova - Polhov Gradec Jerica Kocjančič, Koper Zala Kosmač, Ajdovščina Urša Lajevec, Ljubljana Nejc Markač, Kamnik Ana Mate, Ribnica Joshua William Moolman, Bohinj Ema Nagode, Ljubljana Jan Oblak, Dobrova - Polhov Gradec Nadja Padar, Ribnica Aljaž Smolič, Trebnje Petra Uršič, Škofljica Dominik Ušeničnik, Gorenja vas - Poljane Maša Verbič, Ljubljana Žan Mark Verlič, Škofljica Katarina Zore, Medvode Neža Zupančič, Novo mesto Neža Zvonar, Ivančna Gorica Tinkara Žukovec, Ljubljana

4. vrsta (od leve proti desni): Maja Bogataj, Zala Jagodic, Neža Zvonar, Eva Gabrijel, Urša Lajevec, Tinkara Žukovec, Maša Verbič, Ana Mate, Ema Nagode, Sara Bevc, razrednik Štefan Arh. 3. vrsta: Aljaž Smolič, Jernej Antloga, Joshua William Moolman, Dominik Ušeničnik, Tobija Kikelj, Jan Oblak, Neža Zupančič, Jerica Kocjančič, Neža Kavčič, Nadja Padar, Marija Ana Klančar, Uršula Filipič. 2. vrsta: Klara Kadunc, Zala Kosmač, Petra Uršič, Lucija Sara Jakše, Živa Horvat, Viviana Horvat, Katarina Zore.

1. vrsta: Žan Mark Verlič, Gregor Bučar, Nejc Markač.

stran 21

stran 22

Drugi a

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

Razredničarka:

Mija Vodenik

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

Lucija Berčan, Grosuplje Val Bergel Pogačnik, Radovljica Sara Blatnik, Dobrepolje Anja Blokar Islamović, Izola Natalija Debelak, Bohinj Katarina Derlink, Železniki Jan Gračner, Radovljica Marija Jezeršek, Domžale Lenart Kafol, Škofja Loka Maša Karničar, Jezersko Anamarija Kelenc, Črenšovci Klarisa Kepic, Cerklje na Gorenjskem Anja Klinc, Dobrepolje Alenka Lahajner, Ljubljana Maša Marolt, Velike Lašče Nika Martinčič, Šentjernej Timotej Mavrek, Krško Tine Mlinar, Kranjska Gora Lenart Močenik, Šmarje pri Jelšah Rahela Muri, Jezersko Filip Orešnik, Brežice Nuša Pekovec, Bohinj Klara Perhaj, Velike Lašče Lenart Polc, Zagorje ob Savi Lenart Ponikvar, Bloke Katja Primožič, Železniki Eva Ravbar, Novo mesto Matej Strehar, Kamnik Nina Šoštar Pribožič, Krško Ines Topolnik, Ribnica Metka Vrbinc, Novo mesto Rok Žagar, Ljubljana (izpis: 8. 1. 2019) Julija Žgur, Škofja Loka

4. vrsta (od leve proti desni): Lenart Polc, Timotej Mavrek, Jan Gračner, Anja Blokar Islamović, Filip Orešnik, Anja Klinc, Val Bergel Pogačnik. 3. vrsta: razredničarka Mija Vodenik, Rahela Muri, Nina Šoštar Pribožič, Katarina Derlink, Katja Primožič, Eva Ravbar, Sara Blatnik, Klara Perhaj, Nika Martinčič, Maša Marolt, Alenka Lahajner, Klarisa Kepic. 2. vrsta: Lenart Ponikvar, Lenart Močenik, Tine Mlinar, Lenart Kafol, Metka Vrbinc, Nuša Pekovec, Natalija Debelak. 1. vrsta: Matej Strehar, Anamarija Kelenc, Julija Žgur, Maša Karničar, Marija Jezeršek, Lucija Berčan, Ines Topolnik, Rok Žagar.

stran 23

stran 24

Drugi b

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

Razrednik:

Benjamin Tomažič

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

Klara Bartol, Domžale Barbara Bučar, Dolenjske Toplice Karel Cerovšek, Novo mesto Teja Cukor, Dol Pri Ljubljani Beti Dovžan, Ljubljana Luka Gumilar, Ljubljana Matej Hodnik, Logatec Tara Jakopič Stojc, Gorje Nik Jereb, Logatec Borut Jordan, Kostanjevica na Krki Katarina Klobučar, Radovljica Tonka Kocjančič, Koper Barbara Kocmur, Ivančna Gorica Zala Končan, Preddvor Jernej Kranjc, Ljubljana Nika Kranjc, Grosuplje Neža Levec, Kamnik Ana Malovrh, Dobrova - Polhov Gradec Sara Mihalič, Novo mesto Monika Mohar, Grosuplje Katarina Pivk, Žiri Klara Robida, Škofljica Mark Rudolf, Ljubljana Tina Šebenik, Cerknica Urban Šifrar, Grosuplje Jona Škrjanc, Škofljica Katrina Šuštar, Ljubljana Nika Tolar, Železniki Katja Urankar, Kamnik Petra Vinčič, Ljubljana Uršula Vončina, Idrija Katarina Vrbinc, Novo mesto

3. vrsta (od leve proti desni): Uršula Vončina, Katarina Pivk, Barbara Kocmur, Barbara Bučar, Teja Cukor, Nika Tolar, Mark Rudolf, Matej Hodnik, Urban Šifrar, Luka Gumilar, razrednik Benjamin Tomažič. 2. vrsta: Katarina Klobučar, Klara Robida, Monika Mohar, Katrina Šuštar, Tara Jakopič Stojc, Ana Malovrh, Katarina Vrbinc, Nik Jereb, Jernej Kranjc, Karel Cerovšek, Borut Jordan, Neža Levec, Petra Vinčič. 1. vrsta: Tina Šebenik, Jona Škrjanc, Nika Kranjc, Tonka Kocjančič, Klara Bartol, Sara Mihalič, Zala Končan, Beti Dovžan, Katja Urankar.

stran 25

stran 26

Tret ji a

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

Razredničarka:

Urška Ogrinc

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

Danijela Bec, Sevnica Mark Braniselj, Škofljica Tjaša Brulc, Novo mesto Marija Debeljak, Loški Potok Tea Dovič, Velike Lašče Neža Jarc, Lukovica Andrej Jelenc, Cerklje na Gorenjskem Maja Jurca, Dol pri Ljubljani Rebeka Kerin, Moravče Judita Kerin, Moravče Alja Kos, Zagorje ob Savi Dora Krišelj, Kranj Andraž Krnc, Ljubljana Andraž Lajevec, Ljubljana Janja Lenič, Kostanjevica na Krki Ana Marinko, Ljubljana Ema Meglaj, Novo mesto Natalija Oblak, Kranj Gabrijel Okorn, Kranj Nastja Ovniček, Kranj Neža Pavlinič, Kamnik Aleksandra Peterka, Dol pri Ljubljani Jan Remic, Šenčur Peter Ribič, Šenčur Peter Rovtar, Ljubljana Loti Špes, Novo mesto

3. vrsta (od leve proti desni): Loti Špes, Janja Lenič, Ema Meglaj, Tjaša Brulc, Mark Braniselj, Andrej Jelenc, Andraž Krnc, Dora Krišelj, razredničarka Urška Ogrinc, Neža Jarc, Tea Dovič. 2. vrsta: Alja Kos, Peter Rovtar, Peter Ribič, Gabrijel Okorn, Andraž Lajevec, Rebeka Kerin, Jan Remic, Marija Debeljak.

1. vrsta: Ana Marinko, Aleksandra Peterka, Maja Jurca, Danijela Bec, Neža Pavlinič, Natalija Oblak, Judita Kerin, Nastja Ovniček.

stran 27

stran 28

Tret ji b

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

88 9.

10.

11.

12.

Razrednik:

Aleš Vrbovšek

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

Katarina Ahčin, Škofljica Meta Ažbe, Gorenja vas - Poljane Ana Babič, Dobrepolje Marta Bevc, Šentjernej Lara Blatnik, Škofljica Peter Brodnik, Dobrepolje Andrej Čop, Gorje Špela Čotić, Škofljica Doroteja Fajdiga, Vipava Bor Gazvoda, Kranj Neža Graj, Domžale Martin Ješe Sulcer, Kranj Ivana Kikelj, Gorje Gabriel Klančar, Dobrova - Polhov Gradec Zala Kojek, Ribnica Manca Kolić, Brežice Pavlina Košir, Dobrova - Polhov Gradec Zoja Lovšin, Sodražica Matej Matos, Ljubljana Maša Menegatti, Idrija Florentina Mihelič, Ribnica Klara Potočnik, Škofja Loka Tadeja Pugelj, Ilirska Bistrica Maruša Rejc, Idrija Meta Repe, Gorje Nejc Tomšič, Ilirska Bistrica Sebastijan Trojer, Tolmin Urh Ušeničnik, Dobrova - Polhov Gradec Gal Vid Verlič, Škofljica Martin Žust, Logatec

3. vrsta (od leve proti desni): razrednik Aleš Vrbovšek, Martin Ješe Sulcer, Gal Vid Verlič, Martin Žust, Bor Gazvoda, Nejc Tomšič, Sebastijan Trojer, Urh Ušeničnik, Matej Matos, Andrej Čop, Gabriel Klančar, Zala Kojek. 2. vrsta: Florentina Mihelič, Meta Repe, Doroteja Fajdiga, Manca Kolić, Neža Graj, Marta Bevc, Ana Babič, Špela Čotić, Katarina Ahčin, Tadeja Pugelj, Peter Brodnik. 1. vrsta: Meta Ažbe, Pavlina Košir, Maša Menegatti, Zoja Lovšin, Maruša Rejc, Ivana Kikelj, Klara Potočnik, Lara Blatnik.

stran 29

stran 30

Tret ji c

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

98 10.

11.

12.

Razrednik:

Jurij Pavel Emeršič

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

218 22.

23.

24.

25.

26.

278

Hana Androić, Novo mesto David Črtalič, Novo mesto Staš Hysz, Šentrupert Matic Janežič, Škofljica David Kastelic, Novo mesto Gregor Kavčič, Ljubljana (izpis: 31. 8. 2019) Lovro Kokalj, Preddvor Danijel Kokalj, Vodice Živa Končan, Preddvor Ingrid Marija Kozamernik, Log - Dragomer Eva Krebl, Mislinja Tamara Lužar, Šmarješke Toplice Janez Marinčič, Škofljica Katarina Maršič, Ljubljana Urša Mišmaš, Bohinj Domen Novak, Ljubljana Katjuša Nuč, Šentjur Mia Oberstar, Ribnica Tjaša Omahen, Grosuplje Luka Polc, Zagorje ob Savi Špela Primožič, Cerknica Jan Reven, Dobrova - Polhov Gradec Jernej Simončič, Šentjernej David Trontelj, Grosuplje Ana Vidic, Kranjska Gora Maja Vidmar, Ljubljana Žiga Žličar, Ljubljana

3. vrsta (od leve proti desni): Lovro Kokalj, David Kastelic, David Črtalič, Jernej Simončič, Matic Janežič, Janez Marinčič, Domen Novak, David Trontelj, Jan Reven, Žiga Žličar, Luka Polc, Ana Vidic, razrednik Jurij Pavel Emeršič, Tamara Lužar, Urša Mišmaš. 2. vrsta: Gregor Kavčič, Staš Hysz, Danijel Kokalj, Ingrid Marija Kozamernik, Hana Androić, Katarina Maršič. 1. vrsta: Eva Krebl, Mia Oberstar, Katjuša Nuč, Živa Končan, Tjaša Omahen, Špela Primožič, Maja Vidmar.

stran 31

stran 32

Četrti a

1.

2.

3.

48 5.

6.

7.

8.

9.

108 11.

12.

Razredničarka:

Tjaša Novak Lavriša

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

Ema Bešter, Kranj Aljoša Breskvar, Kranj Petra Cimerman, Dol pri Ljubljani Špela Čater, Škofljica Urška Eržen, Gorenja vas - Poljane Luka Goličnik, Grosuplje Patrik Gregorič, Škofljica Klara Hrovat, Novo mesto Neža Jakelj, Kranjska Gora Špela Jakob, Ljubljana Anja Javornik, Ljubljana Marjeta Jesenko, Ljubljana Marija Lucija Kavčič, Logatec Krištof Kepic, Cerklje na Gorenjskem Marija Krnc, Šentrupert Ana Kušar, Ljubljana Niko Lahajner, Ljubljana Neža Lajevec, Ljubljana Ana Marinko, Kamnik Jakob Merše, Vodice Klara Močenik, Šmarje pri Jelšah Jan Ocepek, Zagorje ob Savi Tina Peterman, Gorje Katja Peternelj, Radovljica Primož Rajšp, Ljubljana Manca Slatnar, Cerklje na Gorenjskem Neža Snoj, Ljubljana Nika Zupan, Žirovnica

3. vrsta (od leve proti desni): Marija Krnc, Ema Bešter, Petra Cimerman, Manca Slatnar, Klara Močenik, Marija Lucija Kavčič, Špela Čater, Neža Lajevec, Marjeta Jesenko, Jan Ocepek. 2. vrsta: Špela Jakob, Neža Snoj, Neža Jakelj, Urška Eržen, Ana Marinko, Anja Javornik, razredničarka Tjaša Novak Lavriša, Luka Goličnik, Primož Rajšp, Niko Lahajner, Krištof Kepic. 1. vrsta: Patrik Gregorič, Ana Kušar, Katja Peternelj, Klara Hrovat, Jakob Merše, Tina Peterman, Nika Zupan, Aljoša Breskvar.

stran 33

stran 34

Četrti b

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

118 12.

Razredničarka:

Julijana Mary Dolenšek Vode

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

Nika Bevc, Škofljica Eva Boc, Dobrepolje Karin Bojc, Ribnica Katja Brlek, Ivančna Gorica Ciril Cerovšek, Novo mesto Pia Gerbec, Loška dolina Maša Grm, Dobrepolje Lana Jagodic, Grosuplje Petra Kastelec, Ljubljana Elizabeta Kokalj, Ljubljana Žiga Kosi, Ljubljana Lucija Kunavar, Moravče Filip Lah, Komenda Bine Markelj, Radovljica Tadej Nered, Škofljica Anja Nose, Dobrepolje Marija Okršlar, Preddvor Luka Osredkar, Ljubljana Lucija Pavlinič, Komenda Rok Pičman, Kranj Nika Pirc, Škofljica Maja Plut, Ljubljana Zala Podobnik, Velike Lašče Manca Prošek, Ljubljana Barbara Rodič, Ljubljana Urška Rupar, Gorenja vas - Poljane Matevž Semprimožnik, Komenda Neža Slak, Ivančna Gorica Tilen Tehovnik, Vransko Izidor Valič, Ivančna Gorica Tomaž Vitez, Postojna Mihaela Žnidaršič, Cerknica

4. vrsta (od leve proti desni): Rok Pičman, Izidor Valič, Lucija Kunavar, Urška Rupar, Manca Prošek. 3. vrsta: Nika Pirc, Maja Plut, Karin Bojc, Žiga Kosi, Ciril Cerovšek, Filip Lah, Marija Okršlar, Nika Bevc, Pia Gerbec, Petra Kastelec, razredničarka Julijana Mary Dolenšek Vode.

2. vrsta: Lucija Pavlinič, Luka Osredkar, Matevž Semprimožnik, Tadej Nered, Tomaž Vitez, Tilen Tehovnik, Bine Markelj, Eva Boc. 1. vrsta: Maša Grm, Anja Nose, Neža Slak, Barbara Rodič, Mihaela Žnidaršič, Zala Podobnik, Elizabeta Kokalj, Lana Jagodic, Katja Brlek.

stran 35

stran 36

Številčni pregled*

* Stanje na dan 15. 9. 2018

Dijaki po občinah Občina stalnega bivališča Ajdovščina Bled Bloke Bohinj Borovnica Brezovica Brežice Cerklje na Gorenjskem Cerknica Črenšovci Dobrepolje Dobrova - Polhov Gradec Dol pri Ljubljani Dolenjske Toplice Domžale Gorenja vas - Poljane Gorje Grosuplje Idrija Ig Ilirska Bistrica Ivančna Gorica Izola Jezersko Kamnik Kočevje Komenda Koper Kostanjevica na Krki Kranj Kranjska Gora Krško Ljubljana Logatec Log - Dragomer

Vsi 1 1 2 4 3 3 2 5 3 1 8 8 5 2 3 5 6 14 5 2 2 10 1 2 9 1 3 2 2 10 4 2 50 6 1

1. letnik 1 1 1 1 3 3 1

1 3 1 1 2 1 6 2 1 6

4 1 1 1 1 17 2

Loška dolina Loški Potok Lukovica Medvode Mislinja Moravče Novo mesto Postojna Preddvor Radovljica Ribnica Rogatec Sevnica Slovenska Bistrica Sodražica Šenčur Šentjernej Šentjur Šentrupert Škocjan Škofja Loka Škofljica Šmarje pri Jelšah Šmarješke Toplice Tolmin Trebnje Velike Lašče Vipava Vodice Vransko Vrhnika Zagorje ob Savi Železniki Žiri Žirovnica SKUPAJ

1 1 1 3 1 3 15 1 6 6 8 1 2 1 1 2 3 1 3 2 3 23 2 1 1 1 5 1 3 1 1 7 3 1 1 304

3

2 2 1 3 1 1 1

1 2 10

1 2 1 1 2

96

stran 37

Dijaki po prebivališču in spolu 1. a 1. b 1. c 2. a 2. b 3. a 3. b 3. c 4. a 4. b SKUPAJ

Dijaki po letu rojstva 1999

SKUPAJ 4 1 61 42 80 47 65 48 93 63 1 1 304 202

vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske vsi ženske

2000 2001 2002 2003 2004 SKUPAJ

1. letnik

DIJAKOV 32 32 32 33 32 26 30 27 28 32 304

DJB 27 22 23 26 24 20 24 23 17 19 225

2. letnik

3. letnik

Ž 17 25 23 22 24 18 19 13 20 21 202

4. letnik 4 1 56 40

5 2 77 47 1 1

3 0 61 46 1 0 1 0 65 46

3 1 92 63 1 1 96 65

DRUGOD M 5 15 10 7 9 9 7 11 8 8 6 8 6 11 4 14 11 8 13 11 79 102

83 50

60 41

Uspeh ob koncu šolskega leta 2018/2019** odlični prav dobri dobri zadostni nezadostni SKUPAJ

1. a 11 7 11 1 2 32

1. b 8 19 5 0 0 32

1. c 8 11 11 0 2 32

2. a 9 15 7 0 1 32

2. b 6 22 4 0 0 32

3. a 6 17 1 0 2 26

**Navedeni učni uspeh so dijaki dosegli ob koncu šolskega leta.

3. b 6 16 8 0 0 30

3. c 6 12 7 0 2 27

4. a 7 18 3 0 0 28

4. b 11 16 5 0 0 32

SKUPAJ 78 153 62 1 9 303

stran 38

POHVALE za dejavnosti dijakov v šolskem letu 2018/2019 Odlični dijaki 1. a Kristina Čepon

Neža Govekar Vojko Hysz Lovro Jereb Marta Lajevec Klara Levec Lina Lukan Lapornik Gašper Mali Andrej Merše Andraž Snedec Manca Vertačnik

1. b

Nives Božič Jakob Erhartič Špela Hribar Katja Indihar Ambrož Kastelic Neli Markelj Lara Pungartnik Nina Sket

Ines Topolnik Metka Vrbinc 2. b

Nik Jereb Nika Kranjc Sara Mihalič Jona Škrjanc Katrina Šuštar Katarina Vrbinc

3. a

Danijela Bec Maja Jurca Judita Kerin Andraž Krnc Natalija Oblak Peter Ribič

3. b

Meta Ažbe Špela Čotić Zala Kojek Manca Kolić Nejc Tomšič Zoja Lovšin

3. c

David Kastelic Živa Končan Janez Marinčič Tjaša Omahen Jernej Simončič Maja Vidmar

1. c

Klara Kadunc Jerica Kocjančič Ema Nagode Nadja Padar Maša Verbič Neža Zupančič Neža Zvonar Tinkara Žukovec

2. a

Lucija Berčan Sara Blatnik Natalija Debelak Marija Jezeršek Lenart Kafol Klarisa Kepic Maša Marolt

4. a

Špela Čater Špela Jakob Marija Krnc Jan Ocepek Katja Peternelj Manca Slatnar Nika Zupan

4. b

Nika Bevc Eva Boc Ciril Cerovšek Elizabeta Kokalj Bine Markelj Tadej Nered Marija Okršlar Barbara Rodič Urška Rupar

Neža Slak Tomaž Vitez

Štiri leta odlični 4. a

Špela Jakob Jan Ocepek Katja Peternelj

4. b

Nika Bevc Elizabeta Kokalj Marija Okršlar Urška Rupar

Pohvale za pomoč v razredni skupnosti 1. a

Kristina Čepon Marta Lajevec Klara Levec Favstina Plavčak Matic Snoj

1. b

Nives Božič Jakob Erhartič Ambrož Kastelic Neli Markelj Lara Pungartnik

1. c

Jerica Kocjančič Ema Nagode Aljaž Smolič Dominik Ušeničnik Tinkara Žukovec

2. a

Anamarija Kelenc Klarisa Kepic Filip Orešnik Lenart Ponikvar

2. b

Tara Jakopič Stojc Borut Jordan Sara Mihalič Jona Škrjanc Katrina Šuštar

3. a

Maja Jurca Andraž Krnc Loti Špes

3. b

Doroteja Fajdiga Bor Gazvoda Manca Kolić Zoja Lovšin Nejc Tomšič

3. c

Ingrid Marija Kozamernik Eva Krebl Luka Polc Špela Primožič

4. a

Aljoša Breskvar Klara Hrovat Neža Lajevec Katja Peternelj Neža Snoj

4. b

Karin Bojc Elizabeta Kokalj Manca Prošek

Dijaki, ki niso nikoli manjkali 1. a

Matjaž Bregar

1. b

Ambrož Kastelic

stran 39 1. c

Lara Pungartnik Pija Trontelj

Ema Nagode Katarina Zore

1. c

Sara Bevc Marija Ana Klančar Neža Zvonar

2. a

Klarisa Kepic Lenart Ponikvar

2. b

Klara Bartol Katarina Pivk Klara Robida

3. a

Tea Dovič

3. c

Luka Polc

4. b

Tadej Nered

2. b

Urban Šifrar Katja Urankar

3. b

Meta Ažbe Zoja Lovšin

4. b

Ciril Cerovšek

Izbirno in državno tekmovanje iz logike Ä Zlato priznanje 2. a

Marija Jezeršek

2. b

Katarina Vrbinc Ä Srebrno priznanje 1. a

Cankarjevo priznanje – izbirno in državno tekmovanje iz slovenščine Ä Zlato priznanje 2. a

Sara Blatnik

2. b

Urban Šifrar Ä Srebrno priznanje 2. a

Sara Blatnik Alenka Lahajner

2. b

Urban Šifrar Ä Bronasto priznanje 1. c

Nadja Padar

2. a

Sara Blatnik Alenka Lahajner Nuša Pekovec

Manca Vertačnik

1. b

Nives Božič

2. a

Sara Blatnik

3. b

Zala Kojek

4. a

Ana Kušar

4. b

Manca Prošek Ä Bronasto priznanje 1. a

Meta Drobnič Lovro Jereb Klara Levec Andraž Snedec Manca Vertačnik

1. b

Nives Božič Jakob Erhartič Špela Hribar Ambrož Kastelic

2. a

Sara Blatnik Marija Jezeršek Klarisa Kepic Katja Primožič Julija Žgur

2. b

Barbara Bučar Sara Mihalič Jona Škrjanc Katarina Vrbinc

3. b

Bor Gazvoda Zala Kojek

3. c

Ingrid Marija Kozamernik Katarina Maršič

4. a

Ana Kušar

4. b

Manca Prošek

Lovro Jereb Manca Vertačnik 1. b

Nives Božič Jakob Erhartič Lara Pungartnik Ana Strah

1. c

Neža Zvonar

2. a

Marija Jezeršek Klarisa Kepic Katja Primožič

2. b

Klara Bartol Sara Mihalič Katarina Vrbinc

3. b

Bor Gazvoda

3. c

Ingrid Marija Kozamernik Janez Marinčič Katarina Maršič Domen Novak

4. a

Ana Kušar

Razvedrilna matematika Ä Zlato priznanje 2. b

Katarina Vrbinc Ä Srebrno priznanje 1. a

Manca Vertačnik

1. b

Nives Božič Lara Pungartnik Ana Strah

2. b

Sara Mihalič

3. b

Bor Gazvoda

3. c

Ingrid Marija Kozamernik Ä Bronasto priznanje 1. a

Vojko Hysz

Matematično tekmovanje kenguru ter izbirno in državno tekmovanje v znanju matematike Ä Zlato priznanje 1. a

Andrej Merše

2. a

Marija Jezeršek Ä Srebrno priznanje 1. a

Gašper Mali Andraž Snedec

stran 40 1. b

Nives Božič Jakob Erhartič

2. a

Klarisa Kepic Val Bergel Pogačnik

2. b

Katarina Vrbinc

3. a

Andraž Krnc Peter Ribič

3. b

Martin Žust

3. c

Katarina Maršič Domen Novak

3. a

Andraž Krnc Peter Ribič Peter Rovtar

3. b

Andrej Čop Bor Gazvoda Martin Žust

3. c

Domen Novak

1. b

Nives Božič Jakob Erhartič Ambrož Kastelic Lara Pungartnik

1. c

Sara Bevc Aljaž Smolič Tinkara Žukovec

2. a

Sara Blatnik Marija Jezeršek Klarisa Kepic Val Bergel Pogačnik Katja Primožič

2. b

Klara Bartol Sara Mihalič Jona Škrjanc Katarina Vrbinc

3. b

Bor Gazvoda

EPI reading badge (angleški jezik) Ä Srebrno priznanje

4. b

2. a

Ana Kušar Izidor Valič

Bober Ä Zlato priznanje

1. a

Meta Drobnič Lovro Jereb Gašper Mali Andrej Merše Manca Vertačnik

Sara Mihalič

1. c

Meta Drobnič Ä Bronasto priznanje

1. a

2. b

4. a

1. a

Ä Bronasto priznanje

Filip Orešnik Lenart Polc

Meta Drobnič Andrej Merše Manca Vertačnik

1. b

Jakob Erhartič Anže Prijatelj Lara Pungartnik Ana Strah Pija Trontelj

1. c

Marija Ana Klančar Jerica Kocjančič Ema Nagode Aljaž Smolič Neža Zvonar

2. a

Anamarija Kelenc

Neža Zvonar

Ä Srebrno priznanje 1. c

Katarina Zore 3. c

Janez Marinčič

Ä Priznanje za sodelovanje 1. a

Meta Drobnič Manca Vertačnik

Lucija Berčan Alenka Lahajner Maša Karničar Klarisa Kepic

3. c

Janez Marinčič Ä Priznanje za sodelovanje 1. b

Špela Hribar

2. a

Maša Marolt

3. b

Tadeja Pugelj

3. c

David Kastelic Luka Polc

Tekmovanje za nemško bralno značko EPI Lesepreis Ä Zlato priznanje 1. b

Nina Sket

Nemščina Ä Srebrno priznanje 2. b

Beti Dovžan

Ä Bronasto priznanje 2. b

Beti Dovžan 3. a

Jan Remic

Tekmovanje za špansko bralno značko Ä Bronasto priznanje 2. a

Anja Klinc 2. b

Tonka Kocjančič 3. b

Ana Babič Špela Čotič Gabriel Klančar Tadeja Pugelj 3. c

David Kastelic Živa Končan Janez Marinčič

stran 41 Kemija

3. a

Ä Srebrna Preglova plaketa

3. b

Danijela Bec Maruša Rejc

4. a

Jan Ocepek Ä Bronasta Preglova plaketa 1. a

Marta Lajevec Andraž Snedec

1. b

Ambrož Kastelic

2. a

Anamarija Kelenc Klarisa Kepic

2. b

Borut Jordan Katarina Vrbinc

3. c

Jernej Simončič

4. a

Jan Ocepek

Biologija Ä Zlato Proteusovo priznanje 1. a

Marta Lajevec

3. b

Zala Kojek Ä Srebrno Proteusovo priznanje 2. b

Barbara Bučar Katrina Šuštar

4. b

Urška Rupar Ä Bronasto Proteusovo priznanje 1. a

Marta Lajevec Andrej Merše Andraž Snedec

1. b

Jakob Erhartič Ana Valič

1. c

Zala Kosmač

4. b 2. a

Klarisa Kepic Nika Martinčič

2. b

Barbara Bučar Katrina Šuštar Uršula Vončina

3. a

Danijela Bec Peter Ribič

3. b

Andrej Čop Zala Kojek Maruša Rejc

3. c

David Črtalič

4. a

Ema Bešter Špela Jakob Jan Ocepek Manca Slatnar

4. b

Nika Bevc Eva Boc Ciril Cerovšek Urška Rupar Izidor Valič

Krkine nagrade Ciril Cerovšek Luka Osredkar

Sladkorna bolezen Ä Srebrno priznanje 3. a

Danijela Bec Ä Bronasto priznanje 1. a

Marta Lajevec

1. c

Sara Bevc Nadja Padar

Ciril Cerovšek Bine Markelj Urška Rupar

Fizika Ä Zlato priznanje 3. b

Bor Gazvoda Ä Bronasto priznanje 1. a

Meta Drobnič Gašper Mali Andraž Snedec

1. b

Jakob Erhartič Ambrož Kastelic

1. c

Aljaž Smolič

3. b

Bor Gazvoda

2. a

Lenart Kafol 2. b

Borut Jordan Barbara Kocmur 3. c

David Kastelic Ä Bronasto priznanje 1. a

Matjaž Bregar Marta Lajevec 1. b

Ambrož Kastelic 1. c

Ema Nagode 2. a

Natalija Debelak Lenart Kafol Klarisa Kepic 2. b

Barbara Bučar Borut Jordan Barbara Kocmur

Tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov Ä 3. mesto na državnem tekmovanju Bor Gazvoda (3. b) Peter Ribič (3. a) Peter Rovtar (3. a) Jernej Simončič (3. c) Nejc Tomšič (3. b)

Tekmovanje iz astronomije Ä Srebrno priznanje 3. b

Bor Gazvoda Ä Bronasto priznanje 3. b

Bor Gazvoda

Geografija Ä Srebrno priznanje 1. b

Ambrož Kastelic

3. a

Andraž Krnc 3. b

Marta Bevc 3. c

David Kastelic Živa Končan Urša Mišmaš Luka Polc 4. a

Niko Lahajner Primož Rajšp 4. b

Lucija Kunavar Tadej Nered

stran 42

Maturanti

Ema Bešter

Katja Brlek

Pia Gerbec

Lana Jagodic

Petra Kastelec

Marija Krnc

Nika Bevc

Ciril Cerovšek

Luka Goličnik

Neža Jakelj

Marija Lucija Kavčič

Lucija Kunavar

Eva Boc

Petra Cimerman

Patrik Gregorič

Špela Jakob

Krištof Kepic

Ana Kušar

Karin Bojc

Špela Čater

Aljoša Breskvar

Urška Eržen

Maša Grm

Klara Hrovat

Anja Javornik

Marjeta Jesenko

Elizabeta Kokalj

Filip Lah

Žiga Kosi

Niko Lahajner

stran 43

Neža Lajevec

Tadej Nered

Lucija Pavlinič

Maja Plut

Urška Rupar

Tilen Tehovnik

Ana Marinko

Anja Nose

Tina Peterman

Zala Podobnik

Matevž Semprimožnik

Izidor Valič

Bine Markelj

Jan Ocepek

Katja Peternelj

Manca Prošek

Neža Slak

Tomaž Vitez

Jakob Merše

Marija Okršlar

Rok Pičman

Primož Rajšp

Manca Slatnar

Nika Zupan

Klara Močenik

Luka Osredkar

Nika Pirc

Barbara Rodič

Neža Snoj

Mihaela Žnidaršič

stran 44

Eksterni del GŽ (%)

Interni del RS (%)

Interni del GŽ (%)

Povprečna ocena RS

Povprečna ocena GŽ

28

70,51

68,44

86,95

91,96

3,54

3,54

1774

26

74,87

72,73

96,78

97,12

4,14

3,96

954

27

70,19

81,48

95,09

95,93

3,75

Fizika

1038

9

70,59

75,28

91,79

92,22

Geografija

1341

18

66,05

79,06

94,75

Kemija

1399

10

74,75

83,00

95,28

Matematika (O)

3661

35

66,58

75,25

Matematika (V)

1124

23

74,06

Nemščina (O)

446

13

Nemščina (V)

103

Psihologija Slovenščina

Razlika v točkah

Eksterni del RS (%)

2846

Angleščina (V)

Povprečje točk GŽ

Št. maturantov na GŽ

Angleščina (O)

Povprečje točk RS

Št. maturantov v RS

Matura 2019 - Pregled uspeha po predmetih*

4,41

4,46

0,05

4,52

3,75

4,52

0,77

3,76

4,00

3,76

4,00

0,24

96,11

3,48

4,33

3,48

4,33

0,85

96,88

3,82

4,50

3,82

4,50

0,68

83,96

93,57

3,33

3,91

73,69

94,49

93,48

4,10

4,13

3,90

4,64

0,74

70,75

84,01

90,11

96,15

3,66

4,69

3

78,75

79,86

98,64 100,00

4,35

4,33

4,15

5,00

0,85

1498

24

71,00

76,98

90,26

97,08

3,68

4,17

3,68

4,17

0,49

4771

58

63,52

71,86

87,96

91,47

3,43

4,10

4,41

5,74

1,33

Španščina (O)

144

1

81,11

82,33

89,90

75,00

4,24

4,00

Španščina (V)

58

0

85,25

0,00

95,60

0,00

4,57

0,00

4,96

4,00

–0,96

994

15

64,42

71,11

91,96

96,00

3,36

3,87

3,36

3,87

0,51

Predmet

Biologija

Zgodovina

* Podatki za Gimnazijo Želimlje in Republiko Slovenijo so vzeti za programe splošne in klasične gimnazije, in sicer za dijake, ki so prvič opravljali maturo v spomladanskem roku 2019.

4. a

stran 45 Gimnazija Želimlje 100,00 % 23,50 5 (8,62 %) 0 (0,00 %) 58

Uspešnost maturantov Povprečno število točk Zlati maturanti Maturanti s 34 točkami Št. vseh uspešnih maturantov

Število vpisanih dijakov Točke najšibkejšega normativnega dijaka Točke najšibkejšega nadnormativnega dijaka Mesto v RS glede na spodnje meje 1. kroga izbirnega postopka Povprečno število zbranih točk vpisanih kandidatov število točk

34 33 32 31 30

število kandidatov

0

število točk

29 28 27 26 25 24 23 22 21 20

število kandidatov

1

število točk

19 18 17 16 15 14 13 12 11 10

število kandidatov

4

2

1

2

1

7

2

0

3

1

2

7

1

4

0

6

0

6

0

3

0

5

0

Republika Slovenija 95,18 % 20,53 236 (4,95 %)

8 (0,16 %) 4771

Vpis 2015 (56) 64 165 150

Vpis 2014 (84) 84 144 144

Vpis 2013 (56) 64 153 148

4

12

6

169,56

165,25

163,88

Leta 2015 smo imeli – po podatkih, objavljenih na strani ministrstva za šolstvo, ki jih je bilo mogoče nedvoumno interpretirati – na Gimnaziji Želimlje glede na spodnjo mejo točk v 1. krogu vpisa 4. najvišjo omejitev. Na 56. mestu je bil kandidat s 165 točkami. Skupaj se je v prvi letnik tega leta vpisalo 63 novih dijakov, ki so povprečno zbrali 169,56 od 175 možnih točk. Pridružil se jim je en ponavljalec.

Meseca maja 2019 je 58 (od 60) dijakov 4. letnika uspešno zaključilo 4. letnik in se prijavilo na spomladanski rok opravljanja mature. Vsi kandidati, ki so pristopili k opravljanju mature v spomladanskem roku, so uspešno opravili maturo. Zbrali so od 15 do 33 točk.

4. b

stran 46

VPIS maturantov na fakultete UNIVERZA V LJUBLJANI Biotehniška fakulteta Ekonomska fakulteta Fakulteta za arhitekturo Fakulteta za družbene vede Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za farmacijo Fakulteta za gradbeništvo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakulteta za matematiko in fiziko Fakulteta za računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo Fakulteta za šport Medicinska fakulteta Naravoslovnotehniška fakulteta Pedagoška fakulteta Pravna fakulteta Veterinarska fakulteta Zdravstvena fakulteta

št. dijakov 5 3 2 1 1 6 3 2 2 1 3 2 1 4 7 2 1 5

UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za turizem Medicinska fakulteta

1 1

UNIVERZA NA PRIMORSKEM Fakulteta za vede o zdravju Pedagoška fakulteta

2 2

SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD IAM Visoka šola za multimedije

1

SKUPAJ

58

Podatki veljajo za dijake, ki so se na študijske programe prijavili v 1. prijavnem roku.

1. želja 2. želja 3. želja SKUPAJ

ŠT. DIJAKOV 43 14 1 58

DELEŽ 74,14 % 24,14 % 1,72 % 100 %

stran 47

2019 ples Maturantski

stran 48

Četrtek, 11. julij 2019

P

tičje petje in sončni žarki, ki uhajajo skozi na pol zaprto žaluzijo, me prebudijo v še en čisto navaden poletni dan. Svet okoli mene je zaradi kratkovidnosti meglen, zato nisem popolnoma zbujena. Vendar so kljub zaspanosti v očeh moje možganske celice že popolnoma aktivne. V mislih se mi tvori vprašanje, ali je danes popolnoma navaden dan. Kot utež, vezana na nogo, prileti misel. Ne, ni. Zame to ni navaden dan. Pred mano je še zadnje maturitetno opravilo. Rezultati. Strah me je in ne upam si jih pogledati, vendar sta nestrpnost in čakanje hujša od vedenja. Zato se le opogumim in vtipkam v telefon spletno stran, ki od mene zahteva EMŠO in kodo. Čeprav je moj EMŠO

zelo enostaven, potrebujem osebno izkaznico, da se ga spomnim. Vpišem še svojo kodo, moje oči pa že zdrsnejo do gumba »Prijavi«. Vem, da bom, ko ga izberem, ugledala svojo usodo; vem, da se bom trenutek po »kliku« srečala z resnico.

Razdalja med mojim prstom in telefonskim zaslonom je le nekajcentimetrska, vendar se centimetri zdijo kot kilometri. Pritisnem »Prijavi« in …

Dragi bralec!

(Prosim, ne obračaj lista, ker nagovarjam prav zares tebe.) Morda si opisani trenutek že

stran 49

doživel, morda pa te nekega dne še čaka, vendar ti v vsakem primeru povem, da če pogledam zadnja štiri leta, se zdi nepomemben. Čeprav navidezno oblikuje tvoje življenje, so v resnici to storila vsa štiri leta. Od prvega do zadnjega dne v dolini pod svobodnim soncem sem iz zmedene »fazanke«, ki se je izgubljala na želimeljskih hodnikih, zrasla v odločno maturantko, ki se ne izgubi niti v tujem mestu.

Morda kdaj zaidem s poti, vendar je ta dovolj osvetljena, da jo lahko spet najdem. Da pa sem postala človek, ki v svetu, polnem drugačnosti, ne skrene zlahka s poti, sem se borila štiri leta.

Velikokrat me je bilo tako strah, kaj me čaka za ovinkom, da sem raje obstala na mestu ali ubrala drugo pot. Mnogokrat se mi je zdela steza koga drugega privlačnejša in sem želela stopati po njej. Tako sem prevečkrat zavrnila povabila ali izpustila priložnosti zaradi nelagodja, strahu pred neznanim ali enostavno zaradi lenobe.

Kljub vsemu pa moje napake niso bile zaman, saj sem se iz njih naučila nekaj pomembnih

lekcij, ki bi jih rada delila s teboj. Ne glede na to, kako močno te je nečesa strah, zberi pogum in izkoristi vsako priložnost. Včasih v življenju potrebuješ samo tri sekunde poguma, da se zgodi nekaj čudovitega. Ne glede na to, kako privlačna je pot nekoga drugega, je samo tvoja tista prava, ki te bo osrečila in ti pokazala smisel življenja. V Želimljah smo si po eni strani tako podobni, da lahko dobiš občutek, da moraš biti tak kot ostali. Vendar nas ravno to, da smo si podobni, a hkrati tako različni, dela posebne. Zato si upaj biti to, kar si, in ne dovoli, da te izoblikuje množica ljudi. Naučila sem se še mnogo drugih koristnih lekcij, ki bi jih lahko naštevala do neskončnosti. Vendar pravijo, da se nečesa zares naučiš šele, ko napako izkusiš na lastni koži. Zato tebi, dragi želimeljčan/bodoči želimeljčan, želim, da si upaš stopiti v neznano in da storiš veliko poučnih napak, dokler bivaš v varnem objemu želimeljske doline.

Manca Prošek

stran 50

Ko maturanta zagrabi nostalgija …

Š

e se spomnim 3. 9. 2018, ko mi je ob šestih zjutraj zazvonila budilka in prva misel, ki mi je šinila po glavi, je bila, da že četrtič začenjam šolsko leto v Želimljah. Da sem zdaj maturant in da bom vse stvari počel zadnjič. In misel je postala žalostna, saj je to pomenilo, da se moje dijaško obdobje v Želimljah izteka. Tega si nisem želel, je pa to spoznanje izostrilo mojo odločitev, da moram v šoli čim več uživati.

Ko se zdaj, ko je že vsega konec, oziram v preteklost in se poskušam spomniti vsega, kar sem v teh štirih letih doživel, se preselim v drug svet.

Svet, ki ga z besedami težko opišem, a sem vesel, da sem ga doživel. V Želimljah se namreč najdejo ravno prav »čudni« in drugačni ljudje, ki se med

seboj v celoti sprejmejo takšne, kot so, in se pri tem neizmerno povežejo. Zaradi te povezanosti nato skupaj živijo štiri intenzivna leta, polna uživanja – Življenja. Začelo se je takoj: ko smo se v prvem letniku sredi septembra odpravljali na Pohorje, smo med postankom na bencinski črpalki posedli po tleh, igrali na kitaro in prepevali pesmi. Pa smo se poznali le dva tedna! Si morete predstavljati, kako so se prepletli naši odnosi v naslednjih štirih letih? Želimlje torej niso samo šolski in domski prostori, ampak so kraj, kjer sicer ni vedno vse idealno, je pa lepih trenutkov mnogo (mnogo!) več kot senčnih.

V Želimljah namreč spoznaš, da profesor ni le profesor z avtoriteto, ampak je tudi prijatelj, da

stran 51

ravnatelj ni le ravnatelj, ampak se še kako dobro znajde kot turistični vodič po Evropi. S svojimi komentarji je eden izmed glavnih virov smeha na hodnikih in na potovanjih, kjer nas vneto prepričuje, da če gremo jest v »tisti čudni M«, bomo živeli, dokler ne bomo umrli. Opomni nas, da sošolci niso le sošolci in prijatelji, ampak družina, v kateri je pogovor temelj odnosov in so rešljiva vsa težka vprašanja. Ne glede na to, kakšna je dijakova osebnost, se more čutiti sprejetega, saj je v večini globoko zasidrano zavedanje, da smo vsak po svoje edinstveni in neponovljivi. Tukaj lahko doživiš, da ravnatelja tikaš, da s profesorjem na potovanju delaš »selfieje« ter da ti med prihodom na ustni maturitetni izpit prvošolka, ki si jo poznal le na videz, reče: »Ej, lep metuljček!« Takšne in podobne stvari človek doživi v Želimljah, a oseba mora biti za to ravno prav želimeljsko posebna. Zame je bilo to najprej tako nepredstavljivo in nadrealistično, da sem kar malo zamudil uvodno želimeljsko socializacijo, saj nanjo preprosto nisem bil pripravljen. A sčasoma sem se naučil, da sem v Želimljah lahko

pristen, da se mi ni treba pretvarjati, saj bom sprejet in – kar se mi je zdelo zelo pomembno – me ne bodo obsojali zaradi pomanjkljivosti, ki jih imam, kot jih ima vsak človek.

Zakaj to govorim? Ker se bojim, da tako pristnih, preprostih, sproščenih, drugačnih in hudo nalezljivih lastnosti, ki jih premorejo želimeljčani, ne bom doživel nikjer ... Ker vem, da ne glede na to, kako močno si želim, da bi s temi ljudmi preživel celo življenje in bi za vedno ostali tako povezana celota, kot smo bili ta štiri leta, čas teče dalje. So se pa zato želimeljska štiri leta trajno zapisala v moj spomin.

Ja, hudo mi je, ker se je končalo. Kar je še huje: v sebi čutim neko praznino, ki je spomini ne morejo popolnoma zapolniti.

Zato, želimeljčani, uživajte in sladite svoje dni z želimeljskim veseljem, da boste tako v polnosti uživali Življenje.

Tadej Nered

stran 52

Maturantske modrosti V Želimljem ste preživeli štiri leta. Kaj je tisto, zaradi česar lahko rečete, da ste hvaležni in vas je obogatilo med bivanjem v Želimljem?

Vedenje, da sem se izoblikovala v zrelo osebo, da imam nekaj več. Odlična odskočna deska v odraslost.

Izkušnja skupnosti, bližina vere, trdna prijateljstva. Divja, svobodna mladost ter potovanja.

Obogatili so me ljudje in mi pomagali duhovno rasti.

Hvaležen sem za dobre vzgojitelje, ki so pripravljeni pomagati in so nas podpirali v projektih. Hvaležen sem tudi za vsa prijateljstva, ki sem jih sklenil tu.

Dobila sem drug pogled na vero, argumente za številne teme, prijatelje in noro lepe spomine.

Skupnost, v kateri sem lahko spoznaval sebe.

Za vse ljudi, ki so bili z mano na začetku in so nato odšli, za vse, ki so prišli, in za tiste, prek katerih še danes spoznavam sebe.

Obogatili so me odnosi, ki so bili med mano

in sošolci, vzgojno skupino, profesorji ...

Vsestranska pomoč ljudi okoli mene. Pozitivna atmosfera, ki je tu prisotna. Tesni stiki, ki jih stkejo želimeljski sistem, najstniški hormoni in šolske dejavnosti. Za spoznanje, da živimo enkratno in neponovljivo življenje.

Odnosi s profesorji, ki se najbolj poglobijo na potovanjih. Res cenim, da znajo profesorji priti do dijaka, ga vprašati, kako je, in z njim poklepetati kakšno minuto. Niso vzvišeni in nedostopni. Poleg tega ne morem pozabiti potovanj, ki me že danes navdajajo z nostalgijo.

Peter Polc, v čast mi je, da si bil ravnatelj, ki dijaka na hodniku rahlo pocuka za lase, ga pozdravi, dijak pa mu reče: "Ej, Peter!"

stran 53

Kaj pa je tisto, kar te je motilo in bi bilo potrebno spremeniti?

Motilo me je predvsem to, da imamo urnik popoldnevov. Včasih se je bilo težko prilagoditi učnim uram in odmorom. Vem, da dijaški dom drugače ne more delovati, zato nimam predlogov za izboljšanje.

Preveč učenja in vrsta v jedilnici.

Se mi zdi, da bi bilo potrebno prvošolce na začetku malo trše prijeti, saj si nekateri res preveč dovolijo. Ampak to je predvsem posledica domače vzgoje, a ne?

Včasih se mi je zdelo, da smo delali iz muhe slona.

Prepad med dijaki iz dijaškega doma in vozači. Vidi se, da so prvi skupaj »24/7«, in zato se vozač res težje vključi v skupino, saj pogosto ne ve, kaj se dogaja. Seveda se lahko med obema skupinama spletejo tesna prijateljstva, ampak po mojih izkušnjah odnosi med njimi vseeno niso tako zelo močni, kot so med dijaki, ki živijo v dijaškem domu.

V šoli bi v tednih pred prazniki (božič in velika noč) malo sprostila ritem. Zdi se mi, da se v teh tednih nabere prav posebej veliko testov, spraševanj, dogodkov. Potem mi je bilo žal, da se je vse dogajalo pod pritiskom in v nervozi.

Zdi se mi, da bi lahko profesorji pokazali še malo več razumevanja do dijakov. Drugače pa se mi zdi, da smo gimnazija, kjer imajo dijaki in profesorji nadpovprečno dober odnos. Prav to je tudi razlog, da dijaki spoštujejo profesorje in jim tako omogočajo učinkovito delo pri pouku.

Katera modrost/lekcija iz Želimelj ti bo v življenju prišla najbolj prav?

Odprto srce za druge in da ne sodim ljudi po tem, kaj o njih govorijo drugi.

Lekcija, da te drugi lahko sprejemajo takšnega, kot v resnici si. Da v življenju ni nič samoumevno in da se moraš za vse potruditi, saj je konkurenca velika. Kljub temu pa moraš spoštovati druge ljudi in znati preživeti tudi s tistimi, ki ti gredo na živce, saj glasni konflikti ne prinesejo nič dobrega. Pomembno pa je, da se, ko je potrebno, postaviš zase.

V skupnosti se je treba prilagajati. Vsi smo ekipa.

Najdragocenejši so pristni, globoki odnosi.

Pomembno je poslušati obe strani in soočiti argumente. Slabo je soditi po krivem.

Vsaka stvar, četudi zelo težka, nas nekaj uči. Če ne drugega, kako se spopadati s stresom, verjeti vase in organizirati delo, da se v njem ne utopiš.

Mislim, da lekcija o odločitvah. Z eno od profesoric sem imela zelo dober in tolažilen pogovor o tem, kako je v bistvu vsaka odločitev, za katero se odločiš, prava. Ampak ko zares trdno stojiš za odločitvijo. Mogoče bo terjala več časa in truda, ampak ni zares napačnih odločitev; niso tako usodne, kot si mislimo. V tistem trenutku sem to misel zelo potrebovala in še zdaj se velikokrat spomnim nanjo, ko sem v precepu. Če nekdo zahteva, da ga spoštuješ, zahtevaj njegovo spoštovanje.

stran 54

Zakaj na Gimnazijo Želimlje?

Nekaj besed iz prošenj za vpis naših

Ž

e od petega razreda osnovne šole sem se želela šolati na Gimnaziji Želimlje. V sedmem razredu sem prišla tudi na dan odprtih vrat in bila sem popolnoma prevzeta. Všeč mi je bilo pozitivno ozračje, dobra volja dijakov ter odprtost profesorjev. Takoj sem se počutila sprejeto. Eden večjih razlogov, zakaj si želim na Gimnazijo Želimlje, pa so potovanja. Za taka potovanja, kot jih imate v Želimljem, še nisem slišala.

Komaj čakam, da jih bom lahko doživela!

Ula Koščak, Žalna

G

imnazijo Želimlje sem izbral zato, ker bi se v prihodnosti rad kvalitetno šolal in hkrati še naprej razvijal svoje vrednote. Izhajam namreč iz krščanske družine, ki se trudi v vsakdanjem življenju živeti z vero. Vključen sem k skavtom in sem ministrant. Treniram ultimate frizbi, ukvarjam pa se tudi z drugimi športi. Rad ustvarjam, posebno z lesom, in rad preživljam prosti čas v naravi.

Veselim se novih dogodivščin, prijateljev in učnih izzivov.

Elijas Bohnec Mernik, Slovenska Bistrica

Z

a Gimnazijo Želimlje mi je povedala mama. Prvič sva se iz radovednosti pred dvema letoma in pol udeležili slovesnosti ob 25-letnici. Nato sem nekajkrat prišla v Želimlje na duhovne vaje. Že od sedmega razreda sem bila vsako leto na dnevu odprtih vrat, letos pa še na informativnem dnevu. Očarana sem bila nad vzdušjem, odnosom do vere in nad pogovori z dijaki.

Odločitev za vpis kljub temu ni bila lahka, saj se bojim, da bom imela v septembru veliko domotožje. Vseeno pa sta prevladala želja po vpisu na katoliško gimnazijo in občutek, da bom na vaši šoli ter v dijaškem domu pridobila dobre temelje za življenje.

Sara Sobočan, Hoče

P

o koncu osnovne šole si močno želim priti k vam v Želimlje. Že ob prvem obisku vaše gimnazije me je zelo navdušil način vzgoje ter nasmejanost, sproščenost dijakov in profesorjev.

V dogajanje na dnevu odprtih vrat me je vsrkalo kot v bermudski trikotnik in takoj sem začutila, da je moja želja postati del želimeljske zgodbe.

Manca Oblak, Hlevni Vrh

stran 55

bodočih prvošolcev …

Z

a vašo gimnazijo sem izvedela šele tik pred dnevom odprtih vrat, ko me je prijateljica povabila, da se ji pridružim. Svoje odločitve o obisku vsekakor ne obžalujem. Bil je krasen dan in šolo sem takoj vzljubila. Program je bil super, prava posebnost pa se mi je zdelo Letno poročilo, ki sem ga doma še kar nekaj dni vztrajno prebirala in vedno znova razmišljala: »Uau, na tej gimnaziji se pa res veliko dogaja!«

Neža Alič, Vrhnika

Z

a to gimnazijo sem se odločila iz več razlogov. Zdi se mi, da bi vsako tako ustanovo morala sestavljati skupnost ljudi – tako zaposlenih kot dijakov. Gimnazijo Želimlje vidim kot skupnost, družino, v kateri ni le osredotočenosti na opravljanje nujno potrebnega dela (ko morajo biti eni v šoli, drugi v službi), ampak najdemo tudi deljenje raznovrstnih življenjskih izkušenj in znanja, ki ga v učbenikih ni, pa je vendarle pomembno. Poleg tega so Želimlje idealno mesto za sklepanje novih prijateljstev.

Vsi vemo, da so odnosi v našem življenju zelo pomembni, zato želim nadaljnja štiri leta preživeti med ljudmi, ki razmišljajo podobno kot jaz in imajo iste vrednote, saj upam, da bomo med seboj spletli močne prijateljske vezi.

Manca Lahajner, L jubljana

V

Želimljem imam sorodnike, katerih sinova obiskujeta vašo gimnazijo, in zadnja tri leta sem vsak teden izvedela kaj novega o življenju pri vas. Nista povedala le tega, kar lahko izve vsak, ki odpre in prebere Letno poročilo, temveč sta s prav posebnim čarom pripovedovala zgodbe, ki so jih ustvarili dijaki.

Opisovala sta razredne šale, različne prigode in potovanja ter vse dneve, ko sta po šoli hitela nazaj na druženje s prijatelji iz doma. Kljub temu da je gimnazija težka, sem občutila, da sta se z veseljem vračala nazaj, saj poleg gimnazijskega izobraževalnega programa ponujate tudi varno in dinamično okolje, ki ne pozna dolgčasa. In nekje med temi pripovedovanji sem ugotovila, da hočem biti nekoč tudi sama del tega.

Lana Lunder, Vrbljene

stran 56

Prof. Špan Česen: »Last year, some boys kept coming to school in their pyjamas ...

So silly!« Jakob: »Jaz spim v ›gatah‹.

Lahko pridem tudi tak.«

Prof. Novak Lavriša: »Če enačba ni lepo urejena, jo morate toliko časa ›matrati‹, dokler ne prizna, da je lepa.«

Prof. Šlajpah napiše zapleteno enačbo. »Naslednjič bom to spraševal in morate znati cel postopek. No, tisti, ki so v Španiji, tega še ne vejo. Oni še mislijo, da je življenje lepo. Naj še nekaj časa živijo v tej iluziji, mi pa nadaljujmo …«

Prof. Ogrinc med slovenščino potrka in vstopi. »A lahko Dominik pride ven za trenutek?« Dominik gre z njo, odhajata.

Prof. Vrbovšek: »LP!« Prof. Ogrinc: »Prosim?« Prof. Vrbovšek: »LP, lep pozdrav. » Prof. Ogrinc: »H.« Prof. Vrbovšek: »Prosim?« Prof. Ogrinc: »Hvala!«

stran 57

CELOLETNE DEJAVNOSTI na Gimnaziji Želimlje

stran 58

Kulturne prireditve 2018/19

muzikal Sugar – Nekateri so za vroče (MGL)

foto: Barbara Čeferin

opera Aida (Cankarjev dom)

GLASBA

muzikal We Will Rock You v Trstu

muzikal Ghost v Trstu

muzikal Cvetje v jeseni

(Center kulture Španski borci)

zaključni koncert glasbenih zasedb Gimnazije Želimlje koncert vokalnih in instrumentalnih skupin Gimnazije Želimlje

stran 59

foto: Peter Uhan

GLEDALIŠČE Ivan Cankar: Hlapci (SNG Drama)

Anton Tomaž Linhart: Matiček se ženi

Uranium

(Gimnazija Želimlje)

foto: Peter Uhan

(SNG Drama)

RAZSTAVE

• razstava na temo avtizma • razstava jaslic dijakov Gimnazije Želimlje

Neža Lajevec – fotografska razstava

DRUGO

Veronika Vesel Potočnik – slikarska

razstava

• srečanje z zborom Neuqua Valley Choir iz Amerike

srečanje z Darkom Đurićem

božično-domovinska prireditev

stran 60

ŠPORT na Gimnaziji Želimlje ŽELIMELJSKI KROS 2018, 10. oktober 2018

ŠOLSKO TEKMOVANJE V PLESNIH SESTAVAH, 4. marec 2019

• 1. letnik, 1. mesto: Klara Levec (1. a), Ruben Furlan (1. a)

• 1. mesto: Rdeče šeme (Nika Martinčič, Katja Primožič in Anamarija Kelenc)

• 3. letnik, 1. mesto: Ana Marinko (3. a), Urh Ušeničnik (3. b)

• 3. mesto: DK team (Danijel Kokalj in Žiga Žličar)

• 2. letnik, 1. mesto: Alenka Lahajner (2. a), Rok Žagar (2. a)

• 4. letnik, 1. mesto: Lucija Kunavar (4. b), Tilen Tehovnik (4. b) MEDRAZREDNI TURNIR V ODBOJKI 5 : 5, 20. februar 2019

• 1. mesto: 4. b • 2. mesto: 3. a

• 3. mesto: 2. b

• 2. mesto: Never say never (Eva Ravbar in Uršula Vončina)

TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI, junij 2019

• Letos smo skupaj za dober namen pretekli 273,5 km.

MEDRAZREDNE ŠPORTNE IGRE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA, 21. junij 2019

• 1. mesto: 3. c

• 2. mesto: 2. a

• 3. mesto: 2. b

stran 61

Šolska športna tekmovanja ATLETIKA

• jesenski kros – regijsko tekmovanje v Ljubljani, 17. oktober 2018 (Urh Ušeničnik, 1. mesto med dijaki letnika 2000) ŠPORTNA DNEVA

• 17. januar 2019 (smučanje: Flachau ali Kranjska Gora; drsanje: Tivoli + pohod na Rožnik; plavanje: Kranj + pohod na Šmarno goro; pohod: na Lubnik) • 4. junij 2019 (1. letnik: rafting na Soči; 2. letnik: adrenalinski park na Bledu + kopanje v Blejskem jezeru; 3. letnik: rafting na Savi; pohod: na Konja)

• prvenstvo srednjih šol Ljubljane v dvoranski atletiki, 16. januar 2019 (Jernej Gumilar, 4. mesto v teku na 60 m; Alenka Lahajner, 5. mesto v skoku v višino) • spomladanski kros – regijsko tekmovanje v Ljubljani, 16. april 2019 (Urh Ušeničnik, 3. mesto)

• prvenstvo srednjih šol Ljubljane v atletskem pokalu, 6. maj 2019 (Gabriel Klančar, 2. mesto v skoku v daljino; Jernej Gumilar, 3. mesto v teku na 60 m), uvrstitev v finale državnega prvenstva v atletiki, 15. maj 2019 (Gabriel Klančar, 4. mesto v skoku v daljino)

stran 62 NOGOMET

• tekmovanje srednjih šol Ljubljane v malem nogometu za dijakinje, 14. januar 2019 (Jerica Kocjančič, Manca Prošek, Urška Rupar, Katarina Maršič, Lucija Pavlinič, Doroteja Fajdiga, Zala Kojek, Loti Špes + trener Danijel Kokalj)

• tekmovanje srednjih šol Ljubljane v malem nogometu za dijake, 15. januar 2019 (Danijel Kokalj, Lenart Ponikvar, Martin Žust, Tilen Tehovnik, Matic Snoj, Matej Hodnik, Matej Matos, Lenart Močenik, Peter Brodnik, Mark Rudolf), 2. mesto v skupini, uvrstitev v 2. krog tekmovanja, 30. januar 2019

KOŠARKA

• tekmovanje srednjih šol Ljubljane v košarki za dijake, 17. oktober–9. november 2018 (Domen Novak, Jernej Simončič, Karel Cerovšek, Matic Janežič, Aljoša Breskvar, Jernej Antloga, Tobija Kikelj, Erik Robert Gačnik, Andrej Merše, Aljaž Smolič)

ODBOJKA

• tekmovanje srednjih šol Ljubljane v odbojki za dijakinje, 17. oktober 2018 (Tonka Kocjančič, Tina Šebenik, Nina Šoštar Pribožič, Urška Rupar, Janja Lenič, Neli Markelj, Jerica Kocjančič, Maša Verbič) NAMIZNI TENIS

• prvenstvo srednjih šol Ljubljane v namiznem tenisu, 27. marec 2019 (Jan Remic, 3. mesto)

stran 63 SMUČANJE

• prvenstvo srednjih šol Ljubljane v veleslalomu, 7. februar 2019 (Liza Vidic, 2. mesto med dijakinjami letnika 2003, Tine Mlinar, 1. mesto med dijaki letnika 2002) uvrstitev na državno prvenstvo srednjih šol v veleslalomu, 7. marec 2019 (Ana Vidic, 2. mesto med dijakinjami letnika 2001, Tine Mlinar, 4. mesto med dijaki letnika 2002)

Športno srečanje katoliških gimnazij, 3. april 2019 • nogomet: dijakinje – 1. mesto, dijaki – 3. mesto • odbojka: dijakinje – 3. mesto, dijaki – 3. mesto • košarka: dijakinje – 3. mesto, dijaki – 3. mesto

• namizni tenis: Neli Markelj – 1. mesto, Martin Žust – 2. mesto, Jan Remic – 2. mesto • Gimnazija Želimlje – ekipno 3. mesto

Osnovna šola na obisku, 19. marec 2019 Na naši šoli smo izvedli prav posebno medgeneracijsko sodelovanje. K uri športne vzgoje so prišli otroci s sosednje osnovne šole. S pomočjo dijakov 3. a smo pripravili postaje, na katerih so se učenci od 1. do 4. razreda preizkusili v različnih športnih disciplinah – nogometu, badmintonu, plezanju, dvoranskem hokeju in plesu. Ugotavljamo, da so uživali tako mladi obiskovalci kot njihovi gimnazijski mentorji.

stran 64

Zakaj prepevati v dekliškem pevskem zboru?

Dnevi ponedeljkovih in sredinih prepevanj so za nami. Minili so časi, ko smo takoj po kosilu hitele na vaje v upanju, da je upevanja morda že konec. (Čeprav smo vedele, da bi nam koristilo in da je za dobro petje le-to skorajda življenjsko pomembno, nam pihanje skozi slamico in plezanje v višave, ki se še sopranom zdijo kot Himalaja, nikakor ni dišalo.) Pa vendar smo prišle, nekatere z akademsko, ostale s tisto »k Stanetu sem morala še po note« zamudo.

Ko smo končale z izgovori o glavobolih, matematiki in izpitnih vožnjah, je običajno sledil krajši govor o smislu življenja in o tem, da je na svetu marsikaj pomembnejše od odličnih ocen.

In šele sedaj, ko na gimnazijsko življenje gledamo z določene razdalje, opažamo, da je imela zborovodkinja prav. Obupavanje in pritoževanje nista še nikomur prinesla pozitivne ocene. Sploh pa se v življenju vedno najde kaj, kar ni v skladu z našimi načrti in je lahko povod za godrnjanje. Polona nas je vsaj dvakrat tedensko opozarjala, da

stran 65 se je bivanja treba lotiti drugače, sicer postaneš in ostaneš zagrenjen kup nesreče.

Zakaj je torej dobro prepevati v dekliškem pevskem zboru? To je Zbor z veliko začetnico, je mnogo več kot le zbor. Je glasba, je prijateljstvo, je dom in mladost. Je prostor varnosti in svobode.

Je kraj, kjer rasteš, se zabavaš in pleteš niti prijateljstva, ki trajajo.

A vse ni bilo vedno enostavno. Čeprav smo bile včasih utrujene in nemotivirane, nas je zborovodkinja vzpodbujala, da smo iz svojih glasilk iztisnile še zadnji ton in se ob tem prijazno nasmihale (ker mora biti pravi pevec tudi paša za oči!).

Polona nam je pokazala, kaj vse lahko dosežemo s trdim delom in vztrajnostjo.

Naša skupna pevska pot se je zaključila na letnem koncertu v Antonovem domu na Viču. Čeprav smo bile sprva žalostne, ker se je zaključilo še eno čudovitih poglavij naše mladosti, smo ob tem slovesu čutile veselje in neizmerno hvaležnost. Za vse, kar smo skupaj preživele, za vse, kar smo se naučile, in predvsem za vse, kar smo postale. Če po vsem hvaljenju še vedno ne verjamete, da je petje v dekliškem pevskem zboru pri Poloni naravnost fantastično, vam žal ni pomoči. Predlagam pa, da se kljub temu prepričate še sami.

Pustite se očarati, če ne na odru, pa vsaj med publiko!

Polona, hvala!

Rade te imamo!

V imenu vseh maturantk pevk Neža Lajevec

stran 66

Kot član fantovske vokalne zasedbe na Gimnaziji Želimlje …

Gregor, 3. c

Lenart, 2. a

abiš por p at u vsto čkr am … ve nsk !« »Že zo: edan fra pov pre

… uživaš ob nizkih frekvencah basistov

… ustvarjaš ob spremljavi različnih inštrumentov

iš en c ez e no br sk as ke žen č t ti ije ob u … ren nos lac t ot pu is po pr

Jernej, 3. c

Nik, 2. b Gabriel, 3. b

… s Aljoša, 4. a »b e ea uč tb ox iš an ja«

zborovodja Matej Virtič

no šič mi tu, iš a ob vr iku rid na p jez Filip, 4. b … so u in a m e uh v i b m i e tr zan nje, jaš riska in a v iz (v nje h pro ke ka e imi odat , smr e vs ) m d s c e j e n e n blik p e n a ed zvoč rund rekv t in o s f b … m vr e ok vis

živiš … ob petju do eno izjemno sprošč vzdušje

Karel, 2. b

… s na e s o k de lon nč jen iš kl et os v d ti o že dat lim n elj i sk ih

liš va oh p ih o rt or Krištof, 4. a ce odp n ko o p na nejš e s … s jgla om a z n z lav a ap tv n s i in č ob

Matej, 2. b

Domen, 3. c

… se veseliš intenzivnih pevskih vaj v Ankaranu (medtem ko se sošolci potijo v šolskih klopeh)

zbral Nik Jereb

stran 67

Zbor prvih letnikov

T

o je bila skupina tridesetih razposajenih, nadarjenih in radovednih mladostnikov, ki jih druži ljubezen do glasbe in petja ter otroška razposajenost in zvedavost. Celo leto smo iskali vez med njihovo živahnostjo in zgodbami posameznih skladb, ki smo jih izvajali. Pevci so pripovedovalci zgodb, jezik pripovedovanja pa je glasba. Ko celotna skupina gleda v isto smer, svojo energijo, ki je res ni primanjkovalo, usmerja po isti poti, se zgodijo čudeži. Nemški pesnik Rilke je zapisal, da pesem

ni občutek, temveč spoznanje. Jaz pa sem se v tem letu naučila, da je pesem občutek, ki vedno znova vodi do spoznanja in spoznavanja samega sebe, naših zmožnosti, ovir, tudi strahov. S skupinskim muziciranjem raziskujemo okolico in iščemo svoje mesto v njej.

Hvala vsem pevkam in pevcem za prijetno in dobro izkušnjo. Želim vam uspešno napredovanje v glasbenem in osebnostnem zorenju.

Mirjam Jelnikar, zborovodkinja

stran 68

ZAPOSLUJEMO – navdušite nas!

Dijaško glasilo Še en Preblisk ima 21-letno tradicijo delovanja. Letno izdamo tri glasila s skupaj več kot 300 stranmi kvalitetne vsebine, ki obsegajo vpogled v dogajanje v vasici pod svobodnim soncem in v duše najstnikov, ki svoja mladostniška leta preživljajo na Gimnaziji Želimlje in v Domu Janeza Boska. Glasila s tako unikatno vsebino ne boste srečali nikjer drugje. Če vas zanima delo pri nas, berite naprej.

KAJ IŠČEMO?

Iščemo navdušene ustvarjalce/novinarje z delovnimi izkušnjami (med katere sodi redno pisanje domačih nalog), ki so pripravljeni aktivno spremljati dogajanje (okoli sebe ali v svoji notranjosti) ter ga ubesediti v enem izmed jezikov in v izbrani jezikovni zvrsti: v slovenščini, angleščini, nemščini, španščini, latinščini, v narečju, argoju ali slengu …

KAJ NUDIMO?

• delo v pozitivni in spodbudni ekipi • čudovito priložnost za ustvarjanje novih vezi • delo, na katerega boste ob izidu glasila ponosni • delo za določen čas z možnostjo podaljšanja do mature • pridobivanje novih znanj, izkušenj in kompetenc • možnost za osebno rast • možnost premičnega delovnika – izmen (nočno, dopoldansko in popoldansko delo) • občasna medsebojna terapija

OPIS DELOVNIH NALOG

• razmišljanje izven okvirjev (#outoftheboxthinking) • spremljanje aktualnega želimeljskega dogajanja (#trači)

stran 69 • pisanje člankov, reportaž (#slepotipkanje) • risanje ilustracij in naslovnic (#ustvarjalnost) • pozorno spremljanje pouka (#pr'jave) • nagovarjanje, navduševanje dijakov za pisanje (#motiviranje) • sestankovanje s souredniki (#čokolada) • zbiranje fotografskega gradiva, ilustracij (#jpg, #screenshotFB) • odkrivanje novih želimeljskih talentov (#dioptrijaodsvetovana)

KAJ PRIČAKUJEMO OD VAS? • veselje do dela z ljudmi

• komunikacijske sposobnosti in pripravljenost za delo • uporabo integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) in Urbane • znanje slepega tipkanja, poznavanje worda in bližnjic na tipkovnici, sledenje socialnim omrežjem • rokovanje s fotoaparatom Torej, kaj pravite? Imate radi ustvarjalno delo v timu? Postanite del naše ekipe in začnite kariero, polno priložnosti! Več informacij najdete v uredništvu Še enega Prebliska, na FB-strani Preblisk ali na e-naslovu: preblisk123@gmail.com. Če vas zanima ponujeno delovno mesto, potrepljajte enega izmed njih:

KOLOFON: ŠE EN PREBLISK, glasilo dijakov Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska – letnik 21, številka 1–3, september–junij 2019 – NASLOVNICA Patricija Belak, Dora Krišelj, Ana Valič – ODGOVORNA UREDNICA Špela Potočnik – UREDNIKI Anamarija Kelenc, Luka Polc, Sara Mihalič – LEKTORJI Eva Lajevec, Jana Poljšak, Aleš Vrbovšek – RUBRIKE Agata, Narečja, Gorenjska špreha, Kako očistiti grelnik za vodo, Neževanje, Povzročitev nevroze pri soželimeljčanu, Preblisk v vrtincu čustev, Pr‘jave, Maturantski govor, O merah, Saga o štumfih, Parčkograf skozi leta, Poezija, Pet korakov do pravega poguma, Stari dvorec, Gašper Otrin – sin treh očetov, Geekologija, Ali so Želimlje zapor – idealistom branje prepovedano, Po vonju, Nekaj hudega razsaja, Primorsko narečje, Prekletstvo plastičnih lončkov, Metin venec, Športne novičke, Bedne fore, Filozofske kravate, Heres, Zgodbe iz popotne torbe – IZDAJA IN ZALAGA Zavod sv. Frančiška Saleškega, Želimlje 46, 1291 Škofljica – OBLIKOVANJE Patricija Belak – TISK Salve d. o. o Ljubljana, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana – NAKLADA 260 izvodov

stran 70

Pri fiziki govorimo o vzajemnosti sil.

Prof. P. Šlajpah: »Če na primer zdajle prisolim Uršuli klofuto, govorimo o ... no, o nasilju v razredu ...« Prof. Vrbovšek: »Lepo vas je videti, lepo, da ste se vrnili. Majhna laž, ampak polepša dan.« Josh je pri nemščini vprašan za oceno.

Prof. Novak: »Bilde einen Satz mit ›sein‹ im Präteritum.« Josh: »Du war schön.« Prof. Novak: »Zdaj si me pa trikrat užalil!

Tikal si me, rekel si, da nisem več lepa, pa še narobe si spregal glagol!«

Pri matematiki se pogovarjamo o domači nalogi, ki nam ni šla ravno dobro.

Prof. Ogrinc: »Kdo pa je to znal?« Dvigne platno, pod katerim se prikaže napis: TVOJA MAMI.

stran 71

DODATNE DEJAVNOSTI na Gimnaziji Želimlje

stran 72

Dnevi komunikacije – 1. letnik

PROGRAM - Komunikacija, spoznavanje 1. dan:

• Medsebojna komunikacija (vaje v skupini)

2. dan:

• Fotogovorica (komunikacija s simboli) • Vpliv komunikacije preko medijev (predavanje dr. Benjamina Lesjaka in delavnica)

3. dan:

• Dražba vrednot • Komunikacija v konfliktnih situacijah (igre vlog)

4. dan:

• Neverbalna komunikacija (komunikacija s pomočjo iger)

stran 73

Veselih ust smo buse napolnili, Enkratno vse glasove uskladili.

Razredniki so se smejali, Želimlje pa b'lo je ta čas v tihem raji. »Ej, a nam ni fajn?« je Kaya rekla Maji.

Jakost petja smo povečali na avtobusni postaji.

Fantje so ves čas le nogomet igrali, A Končan in vzgojitelji nam veliko novega posredovali.

Z različnimi lepotnimi ideali smo se spoznali.

Arh meh harmonike je raztegoval, Nato kmalu spat nas je nagnal.

Občutili smo, kaj je ekipa, Veseli tako zelo, da te skipa.

2 avtobusa 0 nesreč 1 Bog 8 spremljevalcev = VERŽEJ FAZANOV 2018

Favstina Plavčak

stran 74

Dnevi komunikacije – 2.–4. letnik i del Želimelj. ekskurzijah najboljš ob ije ac nik mu ko i kar med Pravijo, da so dnev bljeno druženje, za glo po za s ča o vzamem bi odšli popolnoma To je teden, ko si časa. Da pa tja ne jka an zm o st go javnosti že šolskim letom po da se o poteku de o, ičn av pr je in i spodob nčanu ali pa pri nepripravljeni, se ih dijakih, Petru Ko ejš ar st i pr o am nas prišle predhodno pozanim ih. Tako so tudi do vir h ivi slj ne za nj lj ali ma ije. Nekatere kakšnih drugih bo š teden komunikac na al led izg bi j na ičakovanja so informacije, kako druge ne. Naša pr e, ičn sn re za ale izkaz informacije so se izpolnjena. e) temu primerno (n

v iki so nas pred odhodom • Leto starejši predhodn na di gle po z vsemi svojimi štajerske kraje seznanili j en smo cel spekter mn o geštalt pedagogiko. Imeli o o sebi. A vse je geštalt zel tem načinu razmišljanja o se nas je takrat zavedlo, pozitivno presenetil. Velik o in da lahko tudi k kako odrasla generacija sm o z resnostjo. Geštalt novim stvarem pristopim je vsak prek kovančkov in nam je dal nekaj več, ker podobo, ki jo v Želimljah slik prikazal svojo realno ej Od tega popoldneva napr velikokrat spregledamo. su no mišljali o svojem od smo lahko intenzivno raz edvsem pa smo začeli do življenja in družine, pr ceniti svoje sošolce. dovali tudi o različnih • Čeprav so nam pripove anjih in pričevanjih, nismo zanimivih temah, predav do tako dotaknila in nas pričakovali, da se nas bo , pričevanje Polone in obogatila. Teologija telesa i, ništvu, pet jezikov ljubezn Tadeja o posvojitvi in rej ka stran generacije ne bo pasti pornografije ... Žens pogovora s profesorico nikoli pozabila iskrenega ljico Klaro Pavlinič, ki sta Mijo Vodenik in vzgojite i. ni zaveznici in svetovalk za eno uro postali naši tes vorili o svojih srednjeBrez dlake na jeziku sta go ki nju moža, o odločitvah, šolskih težavah, spoznava je se a vstvu. Vsaka dijakinj sta jih sprejeli, in o starše mo tudi me kmalu pred zdrznila ob dejstvu, da bo odraslimi izzivi. starševskimi in ostalimi (Sara, 2. b)

stran 75 hvalili, da so • Maturantje so se lani po lje spoznali. se zelo zbližali in veliko bo verjetno ni Tudi pri nas v 3. letniku enu našteti junaka, ki ne bi znal po im je šlo tu za vseh sošolcev, pa vendar očili smo drugačno spoznavanje. So cilje in e, mnenja, vrednote, načrt svet. poglede, kako dojemamo nam • Starejši in izkušenejši so eli veliko prozagotavljali, da bomo im i kakšnega stega časa in zagotovo tud . Prostega izredno zanimivega gosta Vs . ak je imel časa je bilo res ogromno istil po svoje. priložnost, da ga je izkor anje za žogo, Nihče ni bil prisiljen v tek zapletel če se je na primer ob kavi venko Slo v pogovor. Gostili smo še ertnik , ter leta 2014, go. Sonjo Pung njsko zgodbo. družino z izjemno življe dobro izkoKličemo trikrat »hura« za ne goste. riščen prosti čas in odlič (Zoja, 3. b)

m na Pohorje • Že pred samim odhodo ja v tiste kraje, nas je Luka, ki redno zaha čisto nič snega obvestil, da na Pohorju ni sankali le po in da se bomo lahko letos upali sošolcu, blatu. Ker smo seveda za o pustili doma. smo svojo zimsko oprem ecej snega, med A tam nas je pričakalo pr še več … tednom pa ga je zapadlo o tudi na • Tako kot prejšnja leta sm vali dobro staro zadnjem Pohorju pričako Presenetila pa leseno hišo sredi gozda. ega doma. Tako nas je prenova Dominikov skupni prostor, se je kapela spremenila v , jedilnica v del skupni prostor v jedilnico bila nove ploščice kuhinje, kuhinja pa je do anje, da tokrat ne in kuhinjsko opremo. Up posode, je kmalu bo treba ročno pomivati stroj ni delal. Za splahnelo, saj pomivalni tek čas zmanjkalo povrhu pa nam je za kra smo bili kot vode in elektrike, a tega drugega letnika. iz izkušeni borci vajeni že nič več ...

Naslednje leto pa … eh ...

(Marija, 4. b)

stran 76

PROGRAM: 2. letnik – Lastna identiteta in korenine v moji družini, vzgoja za ljubezen in partnerstvo 1. dan:

• Kdo sem in kaj me je do sedaj oblikovalo? (pričevanje vzgojiteljice Klare) • Večerna meditacija

2. dan:

• Odnosi in doživljanje le-teh znotraj lastnih družin (metoda geštalt)

3. dan:

• Pet jezikov ljubezni (predavanje in delavnica) • Pričevanje Polone in Tadeja Stegu (družina, posvojitev, rejništvo) • Teologija telesa (predavanje in voden pogovor v skupinah, ločenih po spolu)

3. letnik – Sprejemanje lastnega telesa 1. dan:

• FILM 18+: Iskreno in globoko o telesnosti (ogled filma in voden pogovor po skupinah, ločenih po spolu) • DINAMIKA 1: Kipi (kiparjenje z glino)

2. dan:

• DINAMIKA 2.1: Kipi – sprejemanje lastnega telesa • DINAMIKA 2.2: Refleksija dela s kipom (delo v manjših skupinah)

3. dan:

• GOST: Sonja Pungartnik (pričevanje o slepoti) • Osebno delo (puščava) • DINAMIKA 3: Počen vrč – sprejemanje lastnih ran in napak

4. dan:

• Obisk klaris v Turnišču

stran 77

4. letnik – V iskanju osebnega poslanstva 1. dan:

• Koliko je ura v mojem življenju? (delavnica) • Društvo mrtvih pesnikov (ogled filma)

2. dan:

• Goreči grmi (predavanje Mateja Cepina) • Pričevanje Katarine Nzobandora (direktorica Zavoda Živim)

3. dan:

• Vprašanje osebne identitete moškega in ženske (predavanje dveh terapevtov, Andreje Poljanec in Janeza Sečnika) • Lastna zgodba s pogledom 10 let naprej (pričevanja spremljevalcev)

stran 78

DSD-sprachcamp in Klagenfurt Gruppe 1: 5.–8. Oktober 2018

Gruppe 2: 12.–15. Oktober 2018 Unsere DSD-Gruppe ist im Oktober nach Klagenfurt gereist. Unser Ziel war, viele neue Sachen für die DSD-Prüfung zu lernen. Wir haben am Freitag begonnen und am Montag Schluss gemacht. Wir haben in einer Jugendherberge übernachtet. Zuerst sind wir durch die Klagenfurter Altstadt gebummelt. Es war interessant, weil diese Stadt sehr lebendig und schön ist. Aber wir hatten nicht zu viel Zeit für Spazieren und Faulenzen, denn wir haben viel gelernt. Jeden Morgen haben wir nach dem Frühstück mit dem Unterricht angefangen. Wir haben über verschiedene Themen gelesen und geschrieben, außerdem war es lehrreich, weil wir unsere Meinung sagen konnten und in Gruppen gearbeitet haben. Wir sind auch zweimal in den Park am Wörthersee gegangen. Dort haben wir viel miteinander auf Deutsch geredet. Zuerst war es schwierig

und wir hatten Probleme, aber am Ende sind wir besser geworden. Wir haben auch den Wörthersee besucht. Aber leider konnten wir nicht schwimmen, weil das Wasser zu kalt war. Eine interessante Sache war auch der Gottesdienst am Sonntag. Er war natürlich auf Deutsch und wir haben ihn auch ein bisschen verstanden. Das war sehr toll. In der Freizeit haben wir viel gegessen und Frau Bovary gelesen. :) Ich denke, dass das eine gute Erfahrung war, weil es mir viel Spaß gemacht hat und weil ich meine Deutschsprachkenntnisse verbessert habe.

Meta Ažbe

stran 79

Kemijska smrečica Načrt 2018 za letošnjo

kemijsko smrečico so ob koncu tretjega letnika predlagali letošnji maturantje. Med počitnicami je ideja rasla in jeseni dobila celostno podobo v obliki stojala iz lesa in kovine, ki ga je po načrtu maturantov ter s pomočjo svojega dedka izdelala tretješolka Eva Krebl.

Seveda vsako božično drevesce potrebuje okraske. V ta namen je Eva s pomočjo sošolke Marije Debeljak napolnila majhne stekleničke s CuO, CuSO4x5H2O, K2Cr2O7, K2CrO4, NiCl2x6H2O, CoCl2x6H2O ter NaCl in tako dobila kemijske božične okraske v črni, modri, oranžni, rumeni, zeleni, vijoličasti in beli barvi. Označili sta jih z imeni spojin in formulami. Tako je bilo želimeljsko božično drevo, ki je kasneje krasilo glavni šolski hodnik, pripravljeno za zadnjo fazo – okraševanje.

Maturant Jan Ocepek je o spojinah – okraskih zbral nekaj zanimivih informacij. Izpostavil je, da bakrov(II) oksid oksidira nekatere škodljive snovi (na primer cianidne ione, dioksine) do neškodljivih spojin. Bakrov(II) sulfat(VI) pentahidrat se uporablja tudi kot fungicid, v zmesi z gašenim apnom pa se lahko uporablja tudi za zatiranje peronospore na trti, melonah in jagodičju. Jan je poudaril, da sta kalijev dikromat(VI) in kalijev kromat(VI) zelo strupena. To velja za vse šestvalentne kromove spojine in posledično je treba biti zelo pazljiv pri ravnanju z njimi. Zelen nikljev diklorid heksahidrat bi bil kot brezvodna sol rumen, vijoličen kobaltov diklorid heksahidrat pa bi bil kot brezvodna sol moder.

Za darila svetih treh kraljev, ki so se znašla na smrečici, je poskrbela Petra Zavašnik, prof. biologije in naša laborantka.

Projekt »Kemijska smrečica 2018« je vodila in usmerjala spodaj podpisana profesorica. Vsem sodelujočim, predvsem Evi Krebl, se zahvaljujem za vloženo delo in potrpljenje.

mag. Nataša Svetina

stran 80

BioloĹĄko popoldne Na bioloĹĄkem popoldnevu smo letos secirali. Lahko uganete, katero Ĺžival? ( Ta Ĺživalska vrsta Ĺživi v vodi, a se lahko utopi. ( Kljub temu da je vodna Ĺžival, lahko nekatere vrste na kopnem preĹživijo veÄ? dni. ( Telo je videti kot pokrito s streĹĄniki, iz teh streĹĄnikov izdelujejo ĹĄminke. ( V mestu Yoro na Hondurasu vsako leto padajo z neba. ( Lahko zamenjajo spol. ( Najdemo jih v vseh barvah, vendar samo zlate izpolnijo Ĺželjo. ( Ob petkih so pogosto na jedilniku, drugaÄ?e pa jih najdemo v akvarijih, morjih, rekah ... Tudi Ĺ˝elimeljĹĄÄ?ica ni izjema.

Zagotovo Ĺže veste, da govorimo o ribah. Za namene znanosti je iz Ĺželimeljske ribogojnice izginilo nekaj postrvi. Spadajo med ribe kostnice, kar jih uvrĹĄÄ?a med 90 % vseh opisanih vrst rib. Ogledali smo si nadvse zanimivo zgradbo ĹĄkrg, ki so pri kostnicah pokrite s ĹĄkrĹžnim poklopcem, majcene ribje moĹžgane in poboÄ?nico, s katero ribe zaznavajo spremembe v vodnem toku. S tem edinstvenim organom ribe tudi sliĹĄijo − zaznavajo vibracije. Prav zato lahko trkanje po akvarijskem steklu

ribam povzroÄ?a hud stres. Delovanje ribjega mehurja, s katerim ribe s spuĹĄÄ?anjem zraka nadzorujejo plovnost, smo preizkusili s poskusom lebdenja zavezanega mehurja v Ä?aĹĄi vode. Ĺ e nekaj zanimivosti o ribah za gurmane. SveĹžo ribo prepoznamo po bistrih, napetih, skoraj izboÄ?enih oÄ?eh, ĹĄkrge so bolj rdeÄ?e kot roĹžnate. Riba se mora lesketati, meso mora biti Ä?vrsto, koĹža ne sme biti mat barve. Ribje meso je najbolj kakovostno in okusno spomladi, ko je riba najbolj Ä?ista. NajslabĹĄe pa je jeseni, ko se riba nasiti in obda z maĹĄÄ?obo za zimo. NaĹĄe ribe so bile sicer sveĹže, a jih vseeno nismo pojedli, saj so tokrat sluĹžile drugemu namenu.

In ĹĄe nekaj besed o v uvodu napisanih dejstvih. ( Riba se v vodi res lahko utopi, Ä?e je v le-tej premalo raztopljenega kisika. ( Riba pljuÄ?arica lahko na kopnem preĹživi tudi do nekaj dni, ker ima poleg ĹĄkrg tudi pljuÄ?a.

( Sestavni del ĹĄmink so ribje luske, ki so kot deblo sestavljene iz koncentriÄ?nih kroĹžnic, ki prikazujejo Ĺživljenjska obdobja ribe − po njih lahko ocenimo starost Ĺživali. ( Na Hondurasu vsako leto doĹživijo tako imenovani rain of fish , ko ribe dobesedno padajo z neba.

Nekateri trdijo, da gre za Ä?udeĹž, a povzroÄ?itelj je v resnici vodna tromba. ( Ali zlata ribica res izpolni Ĺželjo, pa presodite sami.

Zala Kojek

stran 81

Izlet maturantov v živalski vrt Pravijo, da je empirično učenje kakovostnejše, da si več zapomniš, če vidiš v živo, preizkusiš in izkusiš. Ko je pri uri biologije profesorica povedala, da ima celo žirafa tako kot ostali sesalci samo sedem vratnih vretenc, smo ji seveda verjeli, a je bila ideja, da bi to empirično preverili v živalskem vrtu, zelo dobrodošla.

Tako smo se v četrtek, 14. 2., podali v ljubljanski živalski vrt, kjer je našo skupino radovednih bioloških navdušencev vodil študent Janko. Sprva smo dvomili, da bomo ob vodenem ogledu izvedeli kaj novega, a so naše skrbi o dolgočasni razlagi švignile v vodo skupaj z živahnimi morskimi levi že na prvi točki našega obiska.

Zanimivih dejstev v živalskem svetu pač nikoli ne zmanjka. Po ogledu živali in seveda tudi žirafjega okostja – res ima samo sedem vratnih vretenc! – nas je vodnik popeljal v prostor, ki ga je napolnil z živalskimi lobanjami, čekani, kožuhi, rogovi, kačjimi olevki in praznim želvjim oklepom. Vse to smo lahko prijeli, tipali in si ogledali čisto od blizu. Na koncu pa smo se spoprijateljili še z nekaterimi manjšimi živalmi, med drugim smo lahko pestovali ptičjega pajka, najpogumnejši pa so si okrog vratu nadeli pitona.

Naš izlet v živalski vrt je bil odlična izkušnja, zato bodočim biološko razpoloženim maturantom toplo priporočamo, da tudi prihodnje leto profesorico prepričajo v nujnost takega ogleda.

Urška Rupar

stran 82

PUST veselih ust PUSTNI PLES, 4. marec 2019

stran 83

PUSTNI TOREK, 5. marec 2019

stran 84

Dr. Miha Kos PRIŠEL, VID EL, PRIPEL JAL

v Slovenijo!

V naši ustanovi se je (ponovno) odvijalo državno tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov. Po tekmovanju sem se pogovarjala z dr. Miho Kosom, ki je sefe pripeljal v Slovenijo in je eden izmed zaslužnih, da smo Slovenci v vdiranju v sefe prava velesila. Govoril je o tem, kako je v vojski bral knjige na skrivaj, o začetkih tekmovanja v odpiranju sefov v Sloveniji in o tem, zakaj se nas, Slovencev, v Izraelu tako bojijo.

Pravite, da so možgani kot prstni odtisi.

Nekateri so bolj dovzetni za nekaj, drugi za kaj drugega. Kako in kdaj ste vi začutili, da vas najbolj navdušuje prav fizika?

Tudi sam sprva nisem vedel, kaj študirati. V tistih časih smo morali po končani gimnaziji na obvezno služenje vojaškega roka. Zame je bila to velika sreča, saj sem imel za razmislek na voljo še nekaj časa. Tam si, če si študiral, veljal za nekoga, ki ne dela – če sem imel v rokah knjigo, nekdo pa je poleg mene kadil cigareto, so vedno poslali delat mene, saj »nisem delal ničesar«. Knjige sem moral brati na skrivaj. Zanimali sta me elektrotehnika in fizika, zato sem si med služenjem vojaškega roka dopisoval s profesorjem fizike na fakulteti, Jožetom Pahorjem. Rekel mi je, da bom na elektrotehniki le številka, na fakulteti za fiziko pa ime. Ta misel mi je bila neznansko všeč, zato sem se odločil za slednjo. In ni mi žal, saj je fizika odgovorila na največ mojih vprašanj.

Menite, da bi morali biti učitelji navduševalci otrok. Ali ste prav v tem našli navdih za Hišo eksperimentov?

Moj oče je bil ilustrator in fizik. On je vedno manj študiral fiziko in vedno več risal, jaz pa sem vedno manj risal in vedno bolj študiral fiziko. Tako sva se

lepo dopolnjevala. Pravljic za lahko noč nisem pogosto poslušal, saj sva z očetom namesto tega večkrat naredila kakšen poskus.

Bil sem prežet z naravoslovjem in eksperimentalnim delom. Po doktoratu v Ljubljani sem se odpravil na podoktorski študij v New Mexico. Tam so mi kolegi svetovali obisk Exploratoriuma v San Franciscu in po obisku sem vedel, da v Sloveniji potrebujemo nekaj podobnega. Tako smo odprli Hišo eksperimentov.

Da morajo biti učitelji navduševalci, je jasno. Če kot učitelj nisi navdušen nad tem, kar učiš, potem tudi ne moreš drugih navdušiti in hkrati ne naučiti.

Pravzaprav se mi zdi beseda učitelj napačna, saj menim, da te ne more nihče ničesar naučiti. Naučiš se sam, če te neko področje zanima. Če je učitelj zmožen prikazati temo tako, da učence navduši, doseže svoj cilj.

Vaša ustanova v Sloveniji organizira tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov. Kako ste izvedeli za to tekmovanje? S čim vas je navdušilo?

Kakšni so bili začetki v Sloveniji?

Zaradi znanstvenih šovov, ki smo jih pripravljali, smo bili vabljeni na festivale znanosti po Evropi in drugod. Tako smo prišli tudi v Rehov v Izrael, kjer smo spoznali organizatorje tekmovanja. Povabili smo jih v Ljubljano in direktor njihovega centra me je povabil, da si ga ogledam. Bilo je res nekaj posebnega. Projekt temelji na tem, da sef izdelaš sam, vanj pa vključiš znanost, ki jo moraš nato ustrezno prikriti. Prvič smo šli na tekmovanje čisto pilotsko, brez slovenskega predtekmovanja. Tako smo v Izrael poslali ekipo Gimnazije Vič. Na gimnaziji so naredili ekipo, prišli do ideje, mi v Hiši eksperimentov pa smo jim pri izvedbi pomagali. Na razglasitvi rezultatov so

stran 85

organizatorji razglasili 20 najboljših ekip. Do petega mesta nas še vedno niso imenovali, tako da smo sklepali, da se nismo uvrstili med prvih 20. In nato so razglasili, da smo osvojili prvo mesto.

Prvič smo bili tam in smo takoj zmagali. Tako smo se odločili, da bomo organizirali tudi državno tekmovanje v Sloveniji.

Slovenskim ekipam na tem tekmovanju pripada primat najboljših. Že prvo leto smo zmagali. Zakaj nam uspeva?

Kaj je pri nas tako posebnega, da se ločimo od Švicarjev, Američanov, Angležev, Kanadčanov?

Slovenske šole so zelo prizadevne, takih je malo. To je vseeno zunajšolska dejavnost, ki vzame kar nekaj časa.

Bistveno se mi zdi, da se v šolah mlade usposobi, da vidite problem, se ga ne ustrašite, ampak se ga lotite in poiščete različne možnosti reševanja, da se ne bojite napak in da nazadnje problem pripeljete do rešitve. Da se ne ustavite na polovici, ampak nalogo izpeljete do konca. Če vam šola to da, potem se lahko v življenju lotite vsega.

Katerih pet lastnosti bi opisalo skupino odpiralcev sefov v Sloveniji, ki gre v Izrael in tam zmaga?

Člani skupine se morajo poslušati. Drug drugega morajo spodbujati in nikoli reči, da nekaj ne bo delovalo. Tretji in nujen je humor, saj je to dejavnost za sprostitev. Zelo pomembno je tudi, da znajo reči ne vem, saj se tako zavedajo, da ne vedo vsega. Če zmeraj vse veš, potem najverjetneje ne veš vsega. Seveda pa je pomembno tudi to, da vsega ne naredijo »na prvo žogo«.

Bomo tudi letos Slovenci prišli, odklenili in zmagali?

Absolutno. Izrael se že zdaj trese.

Tam sem bil pred dobrim mesecem in so mi govorili, da ne vedo, kako bi Slovencem otežili tekmovanje, saj vedno pobiramo najboljša mesta.

Anamarija Kelenc

stran 86

Matematika − ODLIČNO (5) Prva dva dneva v februarju smo se najbolj nadobudni matematiki zbrali na matematičnem koncu tedna. Pod taktirko profesorice Tjaše Novak Lavriša smo utrdili svoje znanje odvodov, spoznali, za kaj so uporabni, ter se soočili z integrali.

Petek je bil rezerviran za odvode, sobota za integrale, kljub natrpanemu urniku pa se je našel čas tudi za sprostitev in celo za rekreacijo. Ta je bila med vsemi pripravami na maturitetni preizkus celo blagodejna. Pri vajah sta nam poleg profesorice Novak Lavriša pomagala tudi profesorica Urška Ogrinc in profesor Benjamin Tomažič.

Po njihovi zaslugi smo sobotno popoldne šolo zapustili pametnejši, kot smo bili dan pred tem.

Kot se za prave matematike spodobi, so udeleženci matematične utrinke tudi ocenili. Končna ocena – odlično (5).

Razlaga teorije je bila jasna in krasna, zelo sistematična in razumljiva.

Zelo mi je bil vš eč koncept reševanja v sk upinah po 4.

Zdi se mi, da sm o bili vsi zelo motivirani za reševanje in sm o dobro sodelova li.

Všeč mi je bilo, da smo na začetku vzeli vso teorijo in potem reševali naloge. Dobro je bilo, ker je bilo sproščeno in ker smo dobro jedli.

Cenim to, da si je profesorica Tjaša Novak Lavriša vzela za nas čas in izpeljala še en c matematični kone lo ze bil je ki , tedna koristen.

Bil je naporen konec tedna, vendar smo se ogromno naučili. Bilo je dovolj odmorov. Na koncu nam je zmanjkovalo moči.

Program je bil zelo dobro zasnovan in všeč mi je bilo, ker sem prvič dobila občutek, kako poteka intenzivno delo za matematiko – to je po vsej verjetnosti najboljši približek mojemu faksu, kar jih bom na gimnaziji dobila. In mi sploh ni bilo težko.

Bilo je odlično, tempo je bil super.

Motivirani smo prišli, pot em pa smo drug drugega le še bolj spodbu jali. Lahko bi to počeli večkrat! ago in so si vzeli Profesorji so bili na razpol večkrat, če česa nisi čas. Snov so razložili tudi razumel.

Napisala Jan Ocepek in profesorica matematike, Tjaša Novak Lavriša

yesss

stran 87

ROBIN WILSON, oxfordski profesor matematike Matematični navdušenci, ki jih je na naši šoli prav lepo število, so se razveselili obiska Robina Wilsona, profesorja matematike s slavne oxfordske univerze. Predstavil jim je svojo zbirko matematičnih znamk in jim povedal marsikaj zanimivega …

Ko je sudoku prišel v Anglijo, so me prosili, da o njem napišem članek.

Ker je postal zelo popularen, sem v enajstih dneh napisal še knjigo, ki je nato izšla v dvanajstih jezikih.

Moj dedek je bil zelo dober v mentalni aritmetiki. V svoji glavi je lahko zmnožil katerikoli dve številki do 1000. Moja mama je pisala poezijo, moj oče pa je bil politik. V družini smo imeli veliko učiteljev in tudi sam sem hotel učiti.

»Nikoli nisem bil v dvomih, kaj bi počel v prihodnosti, moj odgovor je bil jasen – jaz bom matematik. Že pri osmih letih sem si jo želel poučevati, pri štirinajstih pa sem se odločil, da bom predaval na univerzi.

Matematične knjige in uganke sem bral za zabavo, tako kot bi to morali delati vsi (ha, ha).«

»V angleških šolah pri matematiki zgolj vstavljajo številke v formule in računajo, a to sploh ni prava matematika. Morali bi reševati probleme in se zabavati, kot na primer pri sudokuju in drugih ugankah. Vsak lahko najde nekaj, kar ga zanima.«

»Učenci me velikokrat vprašajo, zakaj se morajo učiti enačb, ki jim v življenju nikoli ne bodo koristile. Bistvo ni v tem, ali jih uporabljaš ali ne, ampak da so del tvoje kulture. Prvič so jih rešili v Mezopotamiji pred 4000 leti, tako da očitno ne morejo biti tako zelo težke.«

Znamke sem začel zbirati pri svojih osmih letih, ker je bilo to takrat zelo popularno. Imam 1500 matematičnih znamk, torej eno najboljših zbirk. O tem sem napisal tudi knjigo in imel več kot 300 predavanj. Eden od razlogov, zakaj sem v Sloveniji, je tudi ta, da nameravam razstaviti svojo zbirko znamk.

»Imel sem matematičnega učitelja, ki je imel zanimive ure, in učitelja zgodovine, pri katerem sem se vedno dolgočasil. A to je bila ista oseba!

Razpoloženje pri uri je odvisno predvsem od tega, kakšne interese imaš. Jaz recimo ne govorim nobenega tujega jezika, moja žena pa govori tekoče francosko in špansko, vendar je padla vsak izpit iz matematike. Tako se dopolnjujeva.«

Katarina Vrbinc, Katrina Šuštar in Beti Dovžan

stran 88

La tarde mexicana

El 27 de marzo tuvoen lugar Majcnov dom la tarde Mexicana. Vino Patricija Grm una joven mujer Mexicana, que ahora vive en Eslovenia, porque se enamoro y caso con un hombre esloveno.

Ella nos presento la vida de los mexicanos, sus costumbres, sus vestidos tipicos, la comida y las fiestas. Nos dijo que en Eslovenia en los restaurants mexicanos realmente no sirven la comida tipica de Mexico. Una de los diferencias entre eslovenos y mexicanos es que en Mexico la gente es mas relajada y el ritmo de vida es mas lento. La tarde Mexicana fue muy interesante y aprendimos mucso solore Mexico, su cultura, su gente y solore las diferencias linguisticas que existen entre el espanol de Espana y de Mexico.

Terminamos la tarde con deliciosos churros que prepararon nuestros companeros.

27. marca se je v Majcnovem domu odvijalo mehiško popoldne. Med učence španščine je prišla gostja Patricija Grm, Mehičanka, ki jo je ljubezen pripeljala v Slovenijo.

Med drugim smo izvedeli, da v Mehiki vse poteka počasneje in bolj ležerno, spoznali smo mehiško modo, običaje in bili podučeni, da v Sloveniji pravzaprav nimamo prave mehiške restavracije. Še najboljši približek je Odprta kuhinja. Morda sta bili krivi gostjina avtentičnost in iskrenost, verjetno pa tudi vonj sveže pečenih churrosov, da smo se zlahka vživeli v to mehiško popoldne. Naslednjič delamo tortilje!

Ana Babič in Zoja Lovšin

stran 89 • Zdi se mi, da premalo vem o fakultetah in študentskem življenju, zato je dobro, da nekdo, ki je to izkusil, pove, kako je.

Kam po gimnaziji?

• Sicer sem že vedela, kam se bom vpisala, sem pa odkrila nekaj novih smeri, ki jih lahko vpišem na drugo ali tretje mesto. Študentje so res dobro predstavili študije in nas še dodatno navdušili.

Med 20. in 22. novembrom 2018 se je na Gimnaziji Želimlje odvijal že tradicionalni dogodek, Poklicni maraton. V treh dneh se je zvrstilo 43 predstavitev študijskih programov, ki so jih izvedli naši bivši dijaki. Kljub velikemu organizacijskemu zalogaju in vsakoletni obljubi, da bo med dogodkom vsaj eno leto predaha, sem se tudi tokrat zaradi vprašanja Kam po gimnaziji? odločila ZA. Kaj o poklicnem maratonu pravijo dijaki?

• Poklicni maraton je bil zelo zanimiva izkušnja.

Spoznal sem veliko novih smeri in poklicev, na žalost nisem ugotovil, kam po gimnaziji, sem pa ugotovil, katere smeri, ki so se mi prej zdele zanimive, niso primerne zame.

• Dobro je, da bivši dijaki povedo tudi kaj o bivanju v domu oz. stanovanju.

Menim, da bi v poklicni maraton lahko vnesli tudi vprašanja na to temo (kje stanovati ipd.).

dizajn

• Poklicni maraton je super tako za dijake, ki so že odločeni, kot za dijake, ki še ne vejo, kam bi se vpisali. Meni je Poklicni maraton pomagal pri konkretnih vprašanjih, ki so me skrbela, npr. kako je s točkami, kakšni so profesorji, ali stereotipi babištvo

• Izvedela sem zanimive podatke »iz prve roke«. Všeč mi je, da so študije večinoma predstavljali bivši dijaki.

• Predvsem sem spoznala, da nekateri študijski programi, ki so bili prej med mojimi prvimi izbirami, absolutno niso zame. In hkrati sem našla svoj sanjski študij, ki ga sicer najverjetneje ne bi niti »povohala«. zdravstvena nega

držijo, kakšna je omejitev, težavnost študijskega programa. Želela sem slišati čisto subjektivno mnenje tistega, ki predstavlja fakulteto.

• Predstavitev študijskega programa mi je pomagala pri odločitvi, odprla mi je oči za kakšne nove programe. Zdelo se mi je dobro in koristno.

fakulteta za šport

Špela Potočnik, organizatorka Poklicnega maratona

stran 90

United in Singing

Želimlje, June 12th, 2019

I

t was a hot late spring afternoon, the 12th June 2019 to be exact. Our students had been preparing themselves for a week to host a special event with the Neuqua Valley Choir from Naperville, Illinois. Both groups were nervous - not knowing what was awaiting them. The Slovenians were shy about their knowledge of English and the Americans were put aback, since they wanted more to visit Ljubljana than visit a conservative Catholic school.

How wrong both groups were can be proven from the following notes:

Dear Students, I would like to thank each and every one of you who helped us host the Neuqua Valley Choir. The event would not have been such a success without your diligent work, courtesy and support. I strongly believe it was also an admirable experience for you.

Yours truly, mag. Julijana Mary Dolenšek Vode, prof.

The students replied: Dear Mrs Dolenšek gs about I am sending you my two thin on. yesterday's afterno English What I liked most about our enjoyed all we t fac afternoon was the e was her osp atm the t tha and it a lot really great. interesting Another thing I found very were and ans eric Am was how open the ts and tac con ir the got us of ny how ma eday. som in aga m will maybe meet the rs you ely Sincer Luka Polc, 3. c

Dear Mrs Dolenšek, I'm sending you my though ts on yesterday's event.

It was a very fun experience and the best way to improv e our English. I got along ver y well with everyone I spoke to and I wish we could hav e spent more time together.

Best regards, Mark Braniselj, 3. a

Dear Teacher, As a group leader I am sending you my feedback on our visit on Wednesday.

I must thank You for giving me this opportunity to 'get out there and show what I am made of.'

I really liked how open they were about meeting and talking to us. It was also a great experience having to lead my own class. At first I was very anxious and scared about exposing myself and speaking in English because it is one thing speaking English in front of friends, but a whole different one talking in front of other students, especially native speakers. I am very happy and proud of my whole group which got along really well with our guests and we had a lot of fun. We hope to see our new friends again soon.

Yours sincerely, Tadeja Pugelj, 3. b

Dear Teacher, decided t of things, but I I could write a lo really liked talking to o. I to write these tw not get a lot of chances do I e us ca them, be eat and this was a gr ed was to talk in English lik ly al re I g in nd th practice. The seco e fact that they were th d their energy an if we had , so we talked as very easy-going r forever. known each othe . es ish w st be With all , lly fu ith fa s ur Yo

Greetings, 1. We are all so similar to each other, even though we are from different parts of the world.

2. Another thing that surprised me is that they knew a lot about Slovenia even before the PowerPoint.

Best regards, Joshua William Moolman, 1. c

Maruša Rejc, 3. b

Dear Teacher, If I were to sum the whole day up in a couple of sentences ,I would say that, it was absolu tely spectacular, the way we got along with each other was perfect and we got to see how we actually are not so differe nt after all. The flow of the eve nt was super smooth but it is a shame that in the end we did not have enough time to continue chatting, because we were absolutely loving it!

Domen Novak, 3. c

Good afternoon, It was really great that we hosted the American studen ts.

It was nice to hear about the ir culture and compare it to our s.

I was happy that they were so open and friendly.

I wish you a nice holiday, Lucija Berčan, 2. a

Dear Julie The group has departed for home this morning and asking about the highlights of the trip, the visit to Zelimlje was always in the top three - it was truly a special experience for the whole group.

Thank you!

Kind regards Sue, the leader of the two buses

stran 91 Hello, It was nice th at time for grou we had a lot of p work so we could really get to kn They were ve ow each other. ry easy to work cooperative and with. We cou ld show them al l prepared. I th the things that we ink we all lear lot from each ned a ot I hope you h her. ave a nice ev ening.

Tea Dovič, 3. a

D

ear Reader, I hope you were able to catch just a spark of what we had experienced. We are looking forward to another similar event. It was not an easy task, but our students had done a wonderful job and had received a beautiful payment – new friendships. Thank you also to the support from our teachers – they too had much to do, but that was the invisible stuff that is not noticed by the naked eye.

Looking forward to new adventures – I greet you.

Yours faithfully,

mag. Julijana Mary Dolenšek Vode, prof.

stran 92

Dan ODPRTIH VRAT, 19. januar 2019

stran 93

Don Boskov PRAZNIK, 31. januar 2019

stran 94

66 dni POTOVANJ

3. oktober 2018 − izlet za odličnjake 19. in 20. september 2018 − tretješolci v Prekmurju 11. september 2018 − prvošolci v Trstu, drugošolci na Koroškem 19. do 26. september 2018 − Francija in Španija za maturante 7. do 14. november 2018 − angleška izmenjava v Sevilli

Potovanja so pom emben del štirih let na Gimnaziji Želimlje . Poleg širjenja ob zorij in našega znanja ter tk anja tesnejših m edgeneracijskih vezi se ob njih ur imo tudi v samos tojnosti in iznajdljivosti. Ka j vse (poleg hran e, obleke in denarja) na poto vanjih z »Agenc ijo Peter Polc« nikakor ne sme manjkati ...

• POMEMBNE OSEBE: Peter Polc, seveda!, in njegovi spremljevalci • MOTILCI INTERNETA: kitara, potovalni blokec za pisanje dnevnika, svinčnik in papir, karte

• »MUST BE« OPREMA: fotoaparat in telefon • UDOBJE NA AVTOBUSU: odeja, vzglavnik, čepki za ušesa • OSEBNA HIGIENA: poleg standardnih pripomočkov ne sme manjkati deodorant za odganjanje nezaželenega smradu na avtobusu, krema za sončenje (ker imamo na potovanjih s Petrom Polcem VEDNO lepo vreme) • PRAKTIČNOST: »žvilica«, nož, škarje, včasih šestilo (torej vsi »nevarni« pripomočki, s katerimi ubogi profesor spremljevalec v Pragi ostane pred Hradčani – ker pred vstopom pregledujejo nahrbtnike) • OSTALO: čim več deklet, oprema za plezanje (še posebej za ekskurzijo na vzhod) ...

stran 95 Želimeljski dijak ih pripomočkov , poleg vseh potrebn mora posebno skrb i vožnji. Vsi, ki nameniti tudi sam je avtobus za potovalno torbo, potovanja, vedo, da a sk elj lim že ili us so že izk men je nastal lni prijatelj. V ta na sta ov ih nj n de te za en o in čim bolj tem, s čim smiseln o ik čn iro pr ji dn nasle m zlu«: čas na tem »nujne kvalitetno zapolniti rejšnjih dni ovanje fotografij p • umetniško preris om na sosednjem sotrpinko/sotrpin i s or ov og i p ok lob • g sedežu , država) • MVD (mesto, vas e kitk up studio«, pletenj • avtobusni »make že zastarele!) nih krav (mačke so eš sm ov etk sn po • gledanje oti • hitra malica na p žni) dje vam bodo hvale • spanje! (in še sose u ljudi na avtobus • opazovanje spečih j (ima dober okus!) vaja film, si ga ogle • če Peter Polc pred ko uspešni smo lahko presodite, ka eh an str jih dn sle Na na u lastnih nasvetov. bili pri upoštevanj

Zbrali drugošolci in

tret ješolci

6. do 13. februar 2019 − angleška izmenjava v Želimljah 25. april do 2. maj 2019 − Italija za prvošolce 3. do 11. maj 2019 − Slovaška, Poljska, Nemčija in Češka za drugošolce 16. do 25. maj 2019 − Francija za tretješolce 27. junij 2019 − izlet za profesorje 4. do 11. julij 2019 − Irska za dijake 14. do 22. julij 2019 − Grčija za starše dijakov

stran 96

Gre m

eno

Trst v o

zija r ev u c k l s o ek voĹĄ a r n p v dne

stran 97

LEPOTE

Š RO KO

K

E

eno

dne vna

eks

k ur

dru

zija

goš

olc

ev

S KO K

EK U M

stran 98

V PR

E J R

stran 99

dvo

eksk

dne vna urz ija

t ret

jeĹĄo

lcev

stran 100

Naša Španjola Bik nas gleda Četrtošolci so mešanica razigranosti in neobčutljivosti. Karte so letele kot avtocestni kilometri, strune so zvenele, naše glavice pa so druga na drugi slonele. In ne, tudi nevsakdanje vonjave, ki so že na začetku španske ekskurzije zakraljevale na našem avtobusu, niso zmotile navdušenja nad velikimi črnimi biki – varuhi španskih hribčkov.

Semaforji so rumeni, ne črni Sprehajanje po slavni barcelonski La Rambli je bilo prav zabavno. Mimo opazovalca teče pisana reka

domorodcev in turistov vseh barv in oblik. S svojo nespektakularno španščino smo polepšali dan ostarelemu domačinu, ki je dejansko vedel, kje je Slovenija, prijaznim prodajalcem na tržnici in mladi mamici, s katero smo čakali na zeleno luč rumeno pobarvanega semaforja. Srečnice so celo ogovorile čednega španskega mladca, ki se je prav

po naključju zaletel v prijateljico. (Omenjenemu, oh, so nekatere tudi sledile ...)

Zumbplav Najboljši kraj za plesanje zumbe je seveda plaža, saj smo lahko svoje prepotene lase in peska polne nožice takoj očistili s skokom v morje. Medtem ko so nam ulični »prijatelji« poskušali prodati prav tisto, česar nismo potrebovali, ko smo odločno branili košček teritorija, pokritega z našimi brisačami, nas je opeklo zahrbtno septembrsko sonce. A ker je bil v igri naš zumbplav, je bila žrtev vredna.

Komentator Krištof in sveta trava Camp Nou je nogometni paradiž za vsako športno dušo. Pogled na pristne nogometne navdušence je bil ganljiv, saj so

komaj zadrževali solze, ker so mogli stati na posvečenem kraju. Krištof je uresničil svoje mladostne sanje in se prelevil v profesionalnega komentatorja, drugi so preprosto uživali v preizkušanju pregrešno zasoljenih dresov in ostale navijaške ropotije.

Največji navdušenci nad balugrano so celo odtujili košček (svete?) umetne trave in ga še danes skrbno hranijo v svojih denarnicah.

Barcelonski balkon Poglobljeno duhovno izkušnjo smo doživeli, ko smo po mnogih stopnicah priplezali v Jezusov objem.

stran 101 Malce »harrypotterska« cerkev na hribu Tibidabo, kjer domujejo salezijanci, nam je postregla s spektakularnimi razgledi na barcelonsko okolico. Z vrha je namreč moč videti, kako na letališču pristajajo številna letala in kako Sredozemsko morje nežno objema katalonsko prestolnico.

2. Prebije se na vrh najožjih stopnic, kar si jih morete predstavljati, saj je bilo še za izklesana telesca komaj dovolj prostora.

3. Oddrsa po kamniti cerkveni strehi na njeno sleme.

Žirafa in delfin Človek ne bi verjel, kako navdušeno so se v Valenciji želimeljski 18-letniki zapodili

4. Posname fotografijo, o kateri je sanjal zadnja tri leta.

Prerevni za Monako skozi vrata živalskega vrta in nato še futurističnega akvarija. Kot gazele smo tekali od ograde do ograde in si naivno predstavljali, da je živalim mar za naš obisk. Med ribami nam je nekoliko ponagajal dež, a nas je zato potolažil ples, ki so ga za nas izvedli delfinčki.

Ždeti kot golob na strehi Kako se želimeljski maturant prelevi v goloba?

1. Pride pod južnofrancosko cerkev Svete Marije na morju, ki so jo za svojo vzeli evropski Romi.

Ob koncu potovanja smo izmučeni, praznih žepov, a polni doživetij, prispeli v Monako. Namesto visokih pet, kravat, rdeče šminke in osupljivih limuzin smo Monaku pokazali svoj avtobus in zadnje čiste kose oblek iz svojih kovčkov. Takšni kajpak nismo smeli v zloglasne monaške kazinoje, kamor nas je vodila predvsem misel na njihova stranišča. Ker smo ostali pred vrati, smo pokopali vse možnosti, da bi omrežili kakšnega bogataša ali bogatašinjo in se s tem izognili maturi, ki nas je čakala v želimeljski realnosti.

Manca Prošek in Manca Slatnar

stran 102

Izlet v Gradec in spoznanje, da je čokolade lahko tudi preveč

pravi smerokaz ob parkirišču – le 8.580 kilometrov oddaljena od Šanghaja. Ogledali smo si vse stopnje proizvodnje čokolade – od kakavovih zrn do končnega izdelka – tablic.

Zraven sodi tudi mini živalski vrt, v Gimnazijci vse prepogosto slišimo, uri in pol. Ko smo prispeli, smo si da se nima smisla boriti za odličen najprej ogledali mesto in si po dolgi katerem najdejo dom številne živali, ki pripomorejo k nastanku čokolade. uspeh. Še posebno v prvem in druvožnji pretegnili noge z vzponom Najboljši pa je bil degustacijski meni, gem letniku, ko ocene še ne štejejo na grajski hrib Schlossberg. Visok ki se razteza od začetka do konca za vpis na fakulteto. Toda tisti, ki je dvesto metrov, kar se ne sliši ogleda in vključuje več kot dvesto nam je lani z veliko truda in malo veliko, toda na vrh vodijo strme različnih vrst čokolade. Jedli smo sreče vseeno uspelo, smo se lahko stopnice, po katerih smo se seveda temno, mlečno, jagodno čokolado, prepričali, da se je vsekakor vredno vzpenjali z značilnim želimeljskim čokolado z ananasom, sivko in celo potruditi. tempom, zato smo na cilj prilezli Tretjega oktobra smo odličnjaki precej zadihani. Tam smo si ogledali s čilijem. Na kratko: za vsak okus se je našla popolna čokolada. Mnogi se preteklega šolskega leta odšli na simbol mesta in urni stolp ter si izlet. Ogledali smo si čudovito vzeli odmor za malico. Nato smo se niso mogli odločiti za najljubšo in so hoteli poskusiti kar vse. Vendar pa mesto Gradec, glavno mesto zopet spustili v mesto in si ogledali smo se proti koncu ogleda prepričali, avstrijske Štajerske in drugo največje še glavni trg ter nekaj arhitekturno da preveč resni poskusi niso bili mesto v Avstriji. Od Želimelj ga loči zelo zanimivih stavb. najbolj zdravi, saj je bilo marsikomu dobrih dvesto kilometrov, ki smo jih Toda najslajše nas je šele čakalo. slabo. Kdo bi si mislil, da je čokolade z avtobusom premagovali kar dve Iz mesta smo se namreč odpeljali lahko preveč! Tako smo ogled po v tovarno čokolade. Ta stoji slabo približno dveh urah zaključili in se uro vožnje iz Gradca in je – kot siti ter zadovoljni odpeljali nazaj v Želimlje.

Sara Blatnik

stran 103

MEDNARODNA IZMENJAVA

Gimnazija Želimlje & Colegio Salesiano »Santísima Trinidad« V šolskem letu 2018/2019 je Gimnazija Želimlje že drugič izvedla mednarodno izmenjavo z gimnazijo iz Seville. V izmenjavo je bilo vključenih 20 slovenskih in 20 španskih dijakov 1. letnika, ki so si obisk izmenjali novembra 2018 v Sevilli ter februarja 2019 v Želimljem. Med našimi dijaki smo zbrali nekaj vtisov o izmenjavi.

Kaj ti bo ostalo v spominu?

Skupni pogovori in druženje.

Ljudje, ki sem jih spoznala.

Prosti čas, ko smo lahko li sami raziskova lo. vil Se

Kopanje v Gibraltarju.

Kako so nas z baloni pričak ali na letališč u.

Plaža Matala– scañas.

Njihova šola. no Skup nje o ag va prem a n ic stopn v i ic ln leta i.

Planic

Smešen dogodek ali dogodek, ki te je presenetil ali pretresel …

Vreme v Sevilli: skoraj ves čas je deževalo.

Plesanje flamenka, ki je bilo obvezno za vse.

Spust po »ta za dnji« s skaka lnice v Planici.

Špance smo želeli naučiti nekaj kih težkih slovens ur om besed in nik o vn ni ra uspevalo.

e anj nk ci.

Sa pan s Š

Skupni pogovori in druženje.

Nedeljski izlet po Sevilli, ko sem lahko poskusila veliko tradicionalnih jedi.

Ker so an Šp ci vajeni jesti predvsem rjo, zajtrk in veče oti pr smo bili mi lo ze večeru

Moj španski sostanovalec je želel vzeti čevlje v svojo sobo, ko je prvič prišel k meni domov.

Med se mašo pri i c n Špa iru avu m pozdr in ejo objam ijo na b u lj po lica.

Poslavljanje (v Španiji in v Sloveniji).

lačni.

Navdušenje, s katerim so Španci pričakovali sneg, in veselje, ko so ga prvič zagledali.

stran 104 o obisku v Sloveniji: Profesor Ezequiel García Barreda con nuestros instintos más Viajar a Eslovenia es reencontrarnos puro, paz, tranquilidad. primitivos: naturaleza, verde, nieve, aire es y veinte alumnos esor Alejados del mundanal ruido, dos prof en Sevilla, la capital idad Trin a de la Casa hermana de la Santísim febrero de una de mes do pasa el del sur de España, disfrutaron intercambio del e part nda segu la semana única para realizar gios salesianos. lingüístico en Inglés entre los dos cole Días de risas, vivencias, Un sólo corazón, una misma misión. los que el tiempo se viajes, oración, recogimiento. Días en símbolo de Ljubljana, ones drag detenía ante la mirada de los dos el puente de los tres brazos fotos y selfies con sonrisas eternas en por la orilla del río, ante el o a las faldas del castillo, caminando je o comprando souvenirs imponente lago Bled, orando en Brez lábamos sin querernos para la familia que, los últimos días, anhe a. marchar del todo de tan hermosa tierr como con las familias gio cole Una experiencia que tanto en el demostrado tener un han s veno eslo ha sido impresionante. Los todo lo mejor que tenían corazón que no les cabe en el pecho: ión de sus hermanos en sus hogares ha sido puesto a disposic Planica. Muchos de sevillanos. Y qué decir de la nieve en jamás, ni siquiera tocado: lo nuestros alumnos no la habían visto or. Otros era la primera más cercano había sido en un congelad los colores ocres y verdes vez que montaban en avión y divisaban . cida ono de la Europa más profunda y desc er seguir viviendo un El último día, llantos y anhelos de quer sueño en un país impresionante! o y cuidado por los Un intercambio preparado con cariñ timable presencia grata ines la con profesores Stefan y Barbara, apoyo de Ana Span, de su director, el padre Peter Polc y el dos años impresionantes, que ahora cuida a su bebé Rok. Tras tercera edición el próximo comenzamos nuestra aventura para la Yo, no dudaría ni siquiera curso 2019/2020. ¿Te lo vas a perder? un segundo… ¡Apúntate!

stran 105 Prevod:

srečanje s Naše potovanje v Slovenijo je pomenilo om, čistim zrakom, prvinskostjo: naravo, zelenjem, sneg uarju so dva mirom in spokojnostjo. V mesecu febr ke gimnazije ijans profesorja in dvajset dijakov iz salez vit teden čudo iveli Santísima Trinidad v Sevilli prež ve med enja izm ovne jezik v okviru že druge angleške . jama nazi gim dvema salezijanskima i smeha, Eno srce, isto poslanstvo. To so bili dnev nja. Dnevi, išlja dogodivščin, potovanj, molitev in razm je, simbol zma na edu v katerih se je čas ustavil ob pogl vju in osto Trom na jah Ljubljane, ob neštetih fotografi ce in ljani Ljub žjih obre po ih grajski vzpetini, ob sprehod pu naku ob tudi in jah Brez na itvi mol Blejskega jezera, ob vito čudo o na to spominkov za domače, ki nas spominjaj a izkušnja je Naš i. odit li žele o nism kar re deželo, iz kate enci so Slov . atna bila tako v šoli kot pri družinah enkr srce. V rto odp o na vsakem koraku pokazali svoje širok lahko šele bi kaj In vse. svojih domovih so z nami delili ni ga ov dijak h naši na povedali o snegu v Planici! Veči ližja Najb a. knil dota ga se bi da še nikoli videla, kaj šele, alniku. Številni izkušnja te vrste jim je bil led v zamrzov ovali zelene in so tudi prvič potovali z letalom in opaz a dela Evrope. rjave zaplate pokrajine tega neznaneg i z željo, da bi Zadnji dan pa jok in vzdihljaji, pomešan li! deže viti nadaljevali sanje v tej čudo profesorja Barbara Izmenjavo sta z vso skrbjo pripravila ravnatelja, in Štefan, ob neprecenljivi prisotnosti profesorice Ane salezijanca Petra Polca, ter s pomočjo sinku Roku. emu Špan Česen, ki se sedaj posveča svoj avanturo v našo z mo ljuje Po dveh čudovitih letih nada stil? Jaz ne izpu boš Jo /20.

2019 prihodnjem šolskem letu se! vi Prija . ndo bi razmišljal niti seku

Prevod: Lidija Bavec Flotta

stran 106

Monikina sestra Polona

Prepevanje na avtobusu

Navdušenje

Samostojno raziskovanje Rima

Povezovanje Opravljanje izzivov vzgojnih skupin

Smeh do solz

Petje v cerkvi sv. Pavla

Družabnost ravnatelja

Šofer Boštjan

Zajtrk v Torinu

Neprespane noči

Lepa mesta

Zanimive molitve

Sikstinska kapela

296 stopnic do vrha stolpa v Pisi

Gneča (turistov)

Kriza z izgubljenimi sošolci

Prijateljevanje s profesorji

Brez misli na šolo

Večerje na travi v Rimu Saturnia Poceni kosila Noro zabaven teden

Benetke namesto Mirabilandije Nobene slabe volje, jeze in živčnosti

Volkodlak na avtobusu Španske stopnice

Cinque Terre – Manarola

Nočno kopanje

Večeri v hotelih Sproščenost profesorjev Pompeji Pogovor z Italijani

Vatikan

Assisi

z vodičko po Vsiljivi indijski prodajalci TekVatikanskih muzejih

Razgled z Vezuva

Petje na avtobusu

Pogovori s prof. Šlajpah na avtobusu Nočni pogovori namesto spanja Forum Romanum in delo v skupinah 100 okusov sladoleda

Neprestano fotografiranje

Pokvarjena klima

Natrpan urnik

Strpnost

Namakanje nog v Rubikonu Nedeljska maša Spanje v hotelih Kopanje s črvi v žveplenih vrelcih

Pustolovščine v sobah

Igre na avtobusu

Popust v Benetkah

Okusna italijanska hrana

Metro

Čakanje na nakup račk v San Marinu

Bungalovi, ki te spomnijo na morske poletne počitnice

Kuhanje večerij v rimskem hotelu

Prosti čas

Igranje odbojke v Rimu

Pohod na Vezuv

Ples Michaela Jacksona na trgu

Nakupovanje v San Marinu

Smeh povsod na poti

Katakombe pod Rimom

Povezanost generacije

Stranišče v obliki dvigala

Tavanje po Benetkah Težave na cesti Generacijski tek z Vezuva Pogrinjki za 15 evrov Zamudnine Tarok vedno in povsod Kot list tanka pica

Ogrevanje sobe s pomočjo štedilnika

Biti »bodyguard« za našega ravnatelja

Druženje

Pogovori o filmih in knjigah s prof.

Poljšak

Dva naporna dneva v Rimu Ravnatelj z gangstersko kapo

Predstavitveni filmčki in risanke Razigran in dobrovoljen ravnatelj

Čudaške fotografije

Nova prijateljstva

Neudobno spanje na avtobusu

nan pregovor pravi, da imajo vsake oči svojega »malarja«.

Letos se je na ekskurzijo po Italiji odpravilo 89 parov dijaških oči.

Predstavljamo vam prav toliko naših spominov in nekaj fotografij.

Kratke in jedrnate razlage profesorjev

Z

Slabe italijanske pice

Kaj je v Italiji videlo 89 parov prvošolskih oči?

stran 107

stran 108

Dnevnik realistično zasanjanega popotnika, ki ga Peter pelje na vzhod, ali

Kako prinesti domov velik kotel sreče?

Petek, 3. 5. 2019

trije profesorji Ob pol desetih, pol ure preden avtobus odide in so s 60 dijaki, je družen o ter Peter Polc dokončno obsojeni na nenehn eno odejo in niki, nahrbt tremi s na stojim pred vrati avtobusa, oblože ki je tista, jaz letos kaže kot sem Ker enim puloverjem. Le zakaj? poleg sedež, iraš rezerv lahko mi »Ali : nalogo določena za klasično se pohvaliti, mene pa še njima in njima in njim …?« No, moram avtobusu smo na uspelo mi je. Večinoma zadovoljni s sedežnim redom se dijaki drugih letnikov odpravili na pot.

Sobota, 4. 5. 2019

ku na bencinski Načrt, da bi se ob štirih zjutraj po kratkem postan čil avtobus, črpalki odpeljali proti prvi točki ogleda, nam je prepre no obkrožil nestrp at ki ni hotel vžgati. Potem ko je Peter Polc štirikr li do odpelja se smo tako in avtobus, sta ga šoferja uspela popraviti sporočiilnega opozor li prebra niso ri Demanovske jame svobode. Ker nekate ili kar odprav jamo v se so a, oblačil topla la, da moramo na pot vzeti tudi bi ne vo zagoto pleso e Štrbsk jezera obisk ši ogrnjeni v odeje. Malo kasnej okepbi če sama ne bil tako zabaven, če ne bi nekdo padel v jezero in je še skakalnica v nas Čakala sneg! bil je tam ja, – ljev ala svojih prijate m nadoknadili veselje Zakopanah, na poti do Poljske pa smo na avtobusu z nekaj ur spanca.

stran 109

Nedelja, 5. 5. 2019

Po prvi noči, prespani v nar avnem položaju, smo se po jutranji maši odpravili v rudnik soli Wielicka. Ker je profesor Em eršič menil, da še nismo dovolj zbujeni za nov dan, je org aniziral jutranji tek okoli drevesa.

Predstavljajte si množico dija kov, ki teče okoli drevesa in na povelje »Menjaj!« poskuša obrniti smer teka, a ji to – razumljivo – ne uspe najbolje. V rudniku smo izvedeli, da je zrak v rudniku zdravil en, da prežene tudi alkohol neg a mačka (kar še ni znanstveno dokaza no); med tem ko smo lizali slane stene, smo se prevečkrat fotografirali in ugotovili, da je dobro vzeti s seboj plastenko vod e, če nameravaš na pot i poje sti 3 kg soli (ki so sicer vključe ni v ceno ogleda). Nadalje nas je pot zapeljala v Krakov. Tam smo profesorici Vodenik poklonili novo palico za selfije. Tako se je količina tovrstnih fotogra fij na potovanju povečala za 30 %, navdušenje Petra Polc a nad njimi pa se je za ena k odstotek spustilo.

Ponedeljek, 6. 5. 2019

Po grozotah iz Auschwitza smo se močno pretreseni ustavili v Čenstohovi, največjem romarskem središč u Poljske. Na Jasni Gori, ob ikoni Črne Marije, smo svoje misli namenili pre dvsem žrtvam 2. svetovne vojne. Nato pa – palčki. Vsepovsod palčki! Z njimi je bil zaznamovan naš Vroclav. Nekaterim je celo uspelo najt i svojo sor odno (palčjo) dušo. Količin a fotografij, posnet ih s profesorico Vodenik, se je vzpenjala po eksponentni kriv ulji, prav tako naša utrujenost .

Nasvet dneva: Preden se odp raviš zadremat v trgovino Jysk, se prepričaj, da poznaš pot do točke odh oda avtobusa.

stran 110

Sreda, 8. 5. 2019

na nogah.

Dan za športnike oziroma napačen dan, da bi imel žulje pot oblik, ih Dan smo začeli v Bastei z oponašanjem skal različn drugim med so kjer pa nas je nato odpeljala do Pravčicke brane, Pod slavnim snemali tudi enega izmed prizorov iz filma Narnija. nisem pila sicer je Sama kofolo. naravnim oknom smo šli tudi na Med potjo ela. preživ vseeno sem v družbi Lenarta Kafola, ampak , smo ladjico z peljali se smo katero navzdol do soteske, skozi kitico in šesto s začeli smo Sicer jico.

Zdravl celotno ponosno zapeli i. ponosn o končali z drugo, ampak smo bili nase kljub temu izjemn v junako veliko Med vožnjo po reki Kamenici naj bi v soteski opazili so ki ji, čolnar a ozirom iz risank. Vsaj tako so nam razlagali vodiči poljščine. Dan govorili zelo dobro mešanico angleščine, nemščine in smo zaključili s plezanjem po Tiskih stenah, ob pogledu na nas pa se je gostota las naših profesorjev čisto malo zmanjšala.

Torek, 7. 5. 2019

žulijo. V galeriji v si obuješ čevlje, ki te da , dan zato n ače nap in ušili« zaposlene, ki so Dan za umetnike rnim obnašanjem »navd me pri eli živ jim pre svo s j dan ri pre naj ate e smo nek Dresdnu smo štirih skupinah. Kasnej v kot jo a eri veg gal imi v zan šli j o bol sm zahtevali, da sdnu gotovo ni nič Dre m ske vin odo zg ješ v saj občudu v avtomobilskih garažah, m ko ješ Eierschecke in zemnih garažah, medte pod ih ohl zat ikih vel v tičanje ) avtomobile. (sicer res lepe in drage

stran 111

Petek, 10. 5. 2019

Za vrhunec dneva je obvelja lo fotografiranje pred Lennonovim zidom. Tam smo se kot pravi turisti fotografira li v vseh mogočih položajih, najpome mbnejši trenutek dneva zame pa je bil, ko sem doživela razsvetljenje, da je to LEN NONOV in ne LENINOV zid. Po ogledu Kar lovega mostu in Hradčanov smo se izog nili idealni priložnosti, da poskusimo nekaj trad icionalne hrane, in smo odšli na pico. Po ugo tovitvi, da 100 čeških kron ni niti približno enako 100 evrom, nas je čakala dolga vožnja domov. Na avtobusu, ki je že prav omamno »dišal«, smo se kot pravi izmučeni intelektualci igrali osla, tist i, ki tudi v enem tednu nismo imeli dovolj časa, da bi si vse pov edali, pa smo vso noč prebedeli (kar ni priporočljivo!).

Četrtek, 9. 5.

2019 Končno dan, v ka terega smo vsto pili s približno normaln o količino spanja.

Doživeli smo slavnostno iz vedbo tradicionaln ega želimeljskega teka po letalnici Harr achov.

Prostovoljci, ki so se odločili, da bo do žrtvovali svoja čista oblačila in se v dežju borili za čast , slavo te r šopek, so se pogumno zagnali na vrh.

Medtem smo se ne kateri kot fotografi in navijači odpravili na vrh skakalnice po stop nicah, drugi pa so se v izteku skakaln ice urili v kvačka nju s profesorjem Emer šičem. Tekmovalc i so nato izvedli še slavnostni spust po skakalnici, ki nas je gledalce tako na vdušil, da smo podelili tudi nagrado za na jbolj akrobatski prihod v doskočišče.

Sobota, 11. 5. 2019

KONEC! Končna statistika: vsi smo domov prinesli velik kotel sreče, smrdeče nogavice in dobršno mero utrujenost i.

Anamarija Kelenc

stran 112

Bonjour, draga bralka, dragi bralec!

Naj ti predstavim naše letošnje tretješolsko majsko popotovanje po prečudoviti Franciji. Slednja je mnogim ukradla delček srca. Njene kulturne in naravne lepote so naravnost osupljive in več kot vredne ogleda. Poleg njih pa so nam čas lepšali sošolci in seveda spremljevalci, ki so bili z nami potrpežljivi tudi v poznih urah, ko so nas z nežnim trkanjem na vrata hotelske sobe že petič prosili, naj končno zaspimo. Se opravičujemo, a učenje besedila pesmi C’est la vie pač vzame veliko časa, če francoščina ni tvoj materni jezik.

Se sprašuješ, ali smo poleg bolj in manj uporabnih francoskih fraz s tega potovanja odnesli še kaj? Ah, naštevala bi lahko v nedogled, a naj poudarim le nekaj ugotovitev ...

1. ugotovitev Premalo se zavedamo grozot, ki so jih prinesle vojne.

Da so vojne polne grozot, se učimo pri zgodovini, gledamo v filmih, slišimo v medijih ... A vendarle se v človeku nekaj zgane, ko stoji na pokopališču v Verdunu in gleda tisoče in tisoče belih križev, ki se nemo lesketajo v soncu. Pogled na letnice razkriva, da je veliko padlih vojakov dočakalo manj let, kot jih šteje želimeljski tretješolec. Ogled kupov kosti

zmrazi in v obiskovalcu odzvanja vprašanje, kako se je to lahko zgodilo. Verjetno bi bil ogled verdunske kostnice koristen prav za vsakogar, v opomin, kam lahko pripelje sovraštvo.

2. ugotovitev Skoraj vse gotske katedrale, ki smo si jih ogledali, so si sumljivo podobne.

In skoraj vse so poimenovane Notre Dame. Zaradi tega niti nismo čutili kakšnega posebnega razočaranja, ker nas niso spustili pred nesrečno upepeljeno pariško predstavnico »naših gospa«. Tudi reimška, rouenska in strasbourška, če naštejem le najslavnejše, so namreč čudovite.

3. ugotovitev Mona Lise v Louvru skoraj ne vidiš.

Slika je dokaj majhna, okrog nje pa se preriva množica neučakanih turistov, ki s telefoni in »selfistiki«

stran 113 v rokah tekmujejo, kdo bo najlepše ovekovečil najprej sebe in nato morda še da Vincijevo lepotico v ozadju. Kot neprofesionalna opazovalka likovne umetnosti vseeno samozavestno trdim, da Louvre premore večje in bolj dinamične slike, ki bolj navdušijo. Moja prva izbira bi npr. bila Gericaultova pretresljiva umetnina Splav Meduze.

4. ugotovitev Do 2. nadstropja Eifflovega stolpa vodi 669 stopnic.

To dejstvo razkrije vsak spodoben vodič, a so me prijateljice zaposlile z izzivom štetja. Na srečo smo pot od 2. nadstropja naprej nadaljevali z dvigalom, saj bi bilo štetje do 1600, kolikor je menda stopnic do vrha, resen zalogaj.

5. ugotovitev Katastrofalno znanje angleščine pri Francozih ni predsodek.

Ob nakupovanju v Leclercu smo se lahko prepričali, da znanje angleščine ne pomaga, če je vsaj malo ne govori tudi sogovornik. Ko zmanjka besed, se kretnje izkažejo kot univerzalna govorica človeštva.

6. ugotovitev Francija je draga: če ne ješ v restavracijah, je življenje cenejše.

Tega načela smo se pogosto držali, zato želimeljčana na ekskurziji prepoznaš brez težav. Po vsej verjetnosti sedi nekje na stopnicah, klopci ali

na cestnem robniku, kjer na svoj toast veselo maže Nutello ali kakšen njen cenejši nadomestek.

7. ugotovitev Slabo vreme z znamenitega umetniškega hriba Montmartre prežene vsakršne umetnike.

Srčno sem stiskala pesti, da bi lahko ves prosti čas namenila opazovanju nogometnih trikov uličnih mojstrov. Zaman sem jih iskala ... Očitno se bo treba vrniti ob lepšem vremenu.

8. ugotovitev Monet je oboževal lokvanje in vse ostale rože.

Impresionistov park v Givernyju je čudovit. Nič čudnega, da slikar ni imel težav z navdihom in je v miru ustvarjal svoje brezčasne slike. Tudi mi smo med ogledom intenzivno fotografirali razcvetele gredice in zdaj veste, od kod profilne slike tretješolcev, na katerih je polno rožastih obokov in eksotičnega zelenja.

9. ugotovitev Težko pričakovani normandijski klifi oz. »slončki, ki pijejo iz morja« – vzamejo dih!

Za mnoge, sama nisem izjema, je bilo to eno najlepših doživetij celotne ekskurzije. Profesorica geografije rada poudarja, da imajo kljub značilnemu stalnemu deževju želimeljčani na tem predelu vedno čudežno lepo vreme. Kaj je čakalo nas? Idila: poletne temperature, sončni razgledi, brezvetrje in zvok mirnega Atlantika.

stran 114

10. ugotovitev V samostanu na Le Mont Saint Michel je petje prepovedano.

Kljub izvrstni akustiki in našemu izjemnemu posluhu petje tam očitno ni dobrodošlo, kar smo spoznali kar dvakrat. Tudi brez znanja francoščine smo razumeli, kaj nam je varuh samostanskega obnašanja želel sporočiti, ko je že drugič jezno vkorakal v dvorano in utišal uglašen želimeljski tretješolski zbor.

11. ugotovitev Francozom in tamkajšnjim turistom je Slovenija španska vas.

No, ali pa smo imele nesrečno roko z intervjuvanci.

Lahko ponovite naš poskus: ustavljajte mimoidoče v Strasbourgu in jih z zemljevidom Slovenije v rokah prosite, naj vam pokažejo, kje se trenutno nahajate.

Zagotavljam vam ogromno smeha ob zmedenih

obrazih tujcev, pa tudi kanček razočaranja, ko vam bodo zatrjevali, da jim kažete »zemljevid baltskih držav, saj je Ljubljana nekje tam«.

12. ugotovitev V to čudovito deželo se je vredno vrniti!

Po podatkih turističnih spletnih strani smo si v našem enotedenskem pohajkovanju ogledali kar štiri izmed petih najbolj obiskanih turističnih znamenitosti celotne Francije. Vsem pa je seveda jasno, da jih omenjena država skriva še mnogo, saj smo si ogledali le njen najslavnejši del, cela država pa je več kot tridesetkrat večja od Slovenije. Z gotovostjo torej lahko trdim, da jo v prihodnosti, ko bom obujala želimeljske spomine, spet obiščem.

Au revoir, France!

Živa Končan

stran 115

Profesorski potep na Čemšeniško planino, četrtek, 27. junij 2019

stran 116

mlje Ž e li

Treviso

Dublin

a Pustolovščin Želim lje

ze l e n e d eže l e

Treviso

Bil je prijetno topel julijski dan, dišalo je po svobodi in otroci so se odpravljali na pot. V svoje torbe so vtaknili le najnujnejše, se poslovili od domačih dolinic in gričev ter odleteli novim dogodivščinam naproti.

N jihova pričakovanja so bila pisana kot oni sami, v njihovih očeh pa se je zrcalila mešanica navdušenja, negotovosti in želje po pustolovščini. Niso pa vedeli, da jih v novi deželi čaka toliko novih spoznanj!

lin Dub

Prvega dne so odkrili hrib kraljev. Bil je prepreden s spomini na davne vojščake in poglavarje, ki so na teh gričevnatih pobočjih molili k svojim bogovom, prevzemali na ramena odgovornost za svoje ljudstvo in se soočali s pomembnimi odločitvami. In otroci so pomislili: »Le kje naj mi najdemo oporo ob svojih vprašanjih in dvomih, kje je naš ›hrib kraljev‹, na katerem iščemo modrost in pogum in moč – h komu molimo, ko potrebujemo vse to? Kajti če so celo starodavni vladarji iskali pomoč zgoraj, kako je ne bi mi?«

Monasterboice

Naslednjega dne so spoznali, kako močno lahko bolijo razkoli. Vedeli so že, da je hudo, če se spreta prijatelja, a kadar se spre cel narod, je bolečina še tisočkrat hujša. Otroci so gledali poslikane stene mesta, ki so pričale o krvavih trenutkih. In razumeli so, da je mir stvar srca in da je treba zanj ne le delati, ampak garati! Da je brez njega na svetu le gorje. In bili so hvaležni, da v njihovi deželi že ves čas njihovega mladega življenja vlada mir in da oni sami vojne vihre še nikoli niso izkusili. Ob večernem srečanju z Najvišjim so po svetišču odmevale pesmi hvaležnosti.

f el B

a

st

Bila je noč in bilo je jutro naslednjega dne. Ob gori velikega svetnika so spoznali nekaj več o njegovem življenju. Zgodbe so pripovedovale o tem, kako je sveti mož nekoč davno v te kraje prinesel veselo oznanilo! Otroci so začutili, da vera ni samoumevna in da so lahko iz dna srca hvaležni svojim prednikom, ki so An

trim

Coa st

Derry

kenny Letter

Dublin

Cliff s o f

er oh

sprejeli ta blagoslov in ga prenesli naslednjim rodovom. Nihče pa ne ve, ali so otroci v tistem trenutku razumeli, da so sedaj oni na vrsti, da ta dar podarijo naprej ali pa ga zavržejo ...

M

N jihova pot se je prevešala h koncu, ko so odkrili dih jemajoč rob sveta. Na njegovem dnu so se penili valovi, obzorje se je svetlilo v sončnih žarkih, pobočja klifov so žarela, žarele pa so tudi oči otrok, ki kar niso in niso mogli dojeti vse te lepote! Stvarstvo, ki se jim je ponujalo, jih je prevzemalo s svojo mogočno osupljivost jo. In otroci so nenadoma spoznali, da je prav vsak izmed njih odgovoren za to, da stvarstvo ostane takšno, kot je – divje čudovito. Kajti otroci bodo kmalu odrasli in takrat bodo s svojimi odločitvami in dejanji lahko pomagali k uničenju ali pa ohranitvi našega čudovitega planeta. A teh odločitev se morajo učiti že danes ...

Burren

Minila je še ena noč in novo jutro je prineslo divjo pustolovščino! Valovi so naše popotnike ponesli na daljni otok, kjer jih je čakal izziv: premagati sebe, svoj strah, svojo lenobo, tudi svojo šibkost. Pognali so kolesa in zagrizli v kamnite poti, klance in brezpot ja. Veter jim je kuštral lase in v očeh se jim je iskrila prvinska radoživost. In otroci so se tega dne naučili, kako pomembno je prenesti napor, stopiti ven iz svojega udobja, si upati, dihati s polnimi pljuči, včasih tudi malo tvegati ... Kajti brez vsega tega ne bi doživeli dne, ki se jim je za večno zapisal v srce (kakšnemu pa s sončnimi žarki tudi na kožo).

Galway

Wic klow Mountains

stran 117

Clonmacnoise

Klara Pavlinič Drumcliff

Cro agh Patr ick

We

st p

or

t

Ga

Ko so se otroci vračali proti domačim dolinicam in gričem, so bili bogatejši kot prej. In bili so hvaležni za tisoč drobnih trenutkov, ki so pot naredili tako čudežno. Kajti življenje je čudež, le s prave strani moraš pogledati nanj. In v minulih dneh smo gledali s prave strani. Bogu hvala za to!

lw ay

Aran

Prav ta trenutek jim je bilo dano razumeti, da so v minulih dneh pravzaprav odkrivali tri dežele: prva je bila irska zelena zemlja, druga je bil njihov lastni svet, ki se skriva le v njihovih glavah, tret ja pa je bila dežela prijateljev, dežela prepletenih odnosov, pogledov, besed, nasmehov ... Niso razumeli čisto vsi, toda nekaterim je bilo razodeto, da je raziskovanje irske dežele imelo takšen čaroben naboj tudi zato, ker so imeli pri tem ob sebi še druge: sošolce, prijatelje, profesorje, vzgojitelje, ravnatelje – ker so imeli okoli sebe ljudi, ki so jih imeli radi.

Islands

Ko so se prebudili v skoraj zadnji dan popotovanja, jih je čakalo mesto. Bilo je veselo, to mesto; njegove ulice so bile polne stopinj velikih ljudi, ki so ustvarili mnoga čudovita dela. N jegove stavbe so šepetale o zgodovini, o umetnosti, o presežnem, o znanosti, pa tudi o radostnih pesmih in zvokih! In ko se je dan prevešal v večer, jih je pričakal oder, na njem pa umetniki, ki so ustvarjali s svojimi telesi. Otroci so se čudili, vzklikali in ploskali. In ob koncu večera so drug z drugim radostno delili doživet je, ki jih je zaznamovalo.

stran 118

stran 119

Česa po vrnitvi s popotovanja po Irski ne bom nikoli pozabila ...

Pavlina Košir:

ega si lahko • očaranosti; oči so bile edini pravi objektiv, v kater ujel čudovite trenutke ovinkih, hrib• divje atlantske ceste, občasnih slabosti ob vseh na avtobusu) tišine jne spoko dično posle (in čkih in dolinicah tik • bele plaže, kjer smo dobesedno poljubili Atlan

• letenja nad Evropo in oblaki ko vstaneš pred • jutranje budilke in zaspano začudenih pogledov, (potem jo vsemi in se v najboljši družbi odpraviš na jutran kavo tabo!) pred še pa ugotoviš, da je Peter Polc seveda vstal

Klara Potočnik:

• jutranje kave v irskih me stih • sproščenega vzdušja in druženja med generacija mi (sem so seveda všteti tudi sprem ljevalci) • grafitov, ki pripoveduje jo o zgodovini Irske • čudovitih zvokov in gib ov Riverdancea • barvite irske obale in nje nega mamljivega vonja po galebih Neža Pavlinič:

(naše roke so bile ob koncu • vožnje po otoku s kolesom esa niso imela amortizerdneva že čisto mehke, ker kol jev in nas je precej treslo) v globino • pazljivega gledanja s klifov • skakanja po bazaltnih stebrih • šestih fantov 

stran 120

Potovanje želimeljskih staršev v Grčijo V poznih popoldanskih urah julijske nedelje Gimnazija Želimlje zopet oživi. Iz avtov ne stopajo dijaki, temveč njihovi starši, ki se z velikimi kovčki in s klobuki v rokah veselo pozdravljajo in odpravljajo na pot.

Dva avtobusa se pod taktirko ravnatelja Petra Polca hitro napolnita in ob začetnem spoznavanju odpeljeta proti Dolenjski, kjer spotoma pobiramo še zadnje potnike. Vzdušje je veselo, namestitev za nočni počitek pa za malo starejše kosti in sive lase skoraj udobna; sem in tja se sliši celo smeh. Nekaj nočnih postankov zaradi prečkanja mej ter drugih potreb in že se v Makedoniji pretegujemo v sončnem jutru, pozajtrkujemo ter se navajamo na počasnejši življenjski utrip južnih narodov, vsaj pri strežbi jutranje kavice je tako.

Cerkev sv. Janeza, Ohrid

1.

Prvi dan smo v Severni Makedoniji začeli z ogledom Skopja pod trdnjavo Kale in ob cerkvi sv. Spasa. Revščina na eni strani ter impozantni spomeniki, vodnjaki in mogočne nove zgradbe v starem slogu v središču mesta ob reki Vardar razkrivajo, kako si Makedonija izpod mnogih nadvlad prizadeva doseči svojo novo identiteto.

Nato nas je pot skozi hribovito Makedonijo vodila proti Ohridu, biseru ob jezeru na makedonsko-albanski meji.

Ponaša se s 365 cerkvami, prvimi krščanskimi bazilikami iz 3. in 4. stoletja, antičnim amfiteatrom in Klimentovo univerzo, ki je poimenovana po učencu sv. Cirila in Metoda. V večernem soncu smo se sprehodili skozi mesto vse do pečine nad jezerom s slikovito cerkvijo sv. Janeza. Medtem ko je del staršev skupaj s prof.

Emeršičem raziskoval antične ostanke Ohrida, se je nekaj drugih okopalo v jezeru z imenitnim dostopom v vodo.

V lokalih je nato nekatere navdušilo igranje domačih godcev in petje starih makedonskih pesmi.

Samostan sv. Barbare, Meteora

2.

Drugega dne smo krenili proti Meteori z neverjetnimi konglomeratnimi stolpi in meniškimi samostani, ki počivajo visoko na pečinah. Od štiriindvajsetih je delujočih še šest, od tega dva ženska. Mi smo obiskali samostan sv. Barbare, kjer smo se potopili v mir in svetost posvečenega prostora.

Občudovali smo čudovite poslikave po vseh stenah in stropu ter ob razlagah videli, kako veliko imamo skupnega s pravoslavnimi. Večer je bil še dolg in nekateri smo ga izkoristili za pogovore ob mizi in dobri grški hrani, drugi za ogled Meteore v dežju, klepet v recepciji ali počitek po neprespanih nočeh.

Preročišče Delfi

3.

Tretjega dne smo se odpeljali proti Delfom in ob cesti z zanimanjem opazovali grška »znamenja« – cerkvice, ki jih je polno po vsej Grčiji. Pod izjemnim vodstvom prof. Emeršiča je pred nami oživela tisočletna zgodovina. Vse, kar smo preslišali v srednji šoli pri zgodovini, smo zdaj mnogo lažje nadoknadili sredi antičnih svetišč in pravoslavnih samostanov.

Prestavili smo se v čase antične Grčije, ko nam je profesor odkrival bogato in nenavadno mitologijo grških bogov ter izvor rekov in pregovorov. V velikem preročišču v Delfih smo se zbrali pod pinijami in poslušali razlago o Pitiji, ki je ljudem dajala dvoumne odgovore na osebna, družinska, vojaška in druga vprašanja. Njenih odgovorov nismo dobili, navdušil pa nas je delfski muzej z bogastvom izkopanin. Večer nas je pozdravil v belih Atenah, kjer smo se namestili nedaleč od Akropole.

Akropola, Atene

4.

stran 121

Krepko podprti z odličnim zajtrkom smo se četrtega dne v osveženem sončnem jutru peš odpravili v mesto. Pod Akropolo smo imeli učno uro o zgodovini Aten, nastajanju grškega prava in demokracije, uporov in bojev s Perzijci. S Sokratom smo se spraševali, kaj je resnica. Sledil je mimohod najpomembnejših atenskih znamenitosti, morda so nas med njimi najbolj navdušili neverjetni zakladi muzeja Akropole. Na stopnicah Akademije je iz ust priložnostnega stočlanskega zbora mogočno zadonela slovenska himna. Dan smo zaključili s težko pričakovano večerjo in druženjem v grški gostilni na Plaki, kjer je dobro razpoložena želimeljska množica okušala tipično grško hrano.

Ob glasbi so bili paša za oči grški narodni plesi, večer pa ni minil brez temperamentnega zaključka z razbijanjem krožnikov. Če črepinje res prinašajo srečo, je bo obilo.

Levja vrata, Mikene stran 122

5.

Petega dne se je naša sončna pot nadaljevala proti Peloponezu. Ogledali smo si Korintski prekop, ki je od Neronove zamisli do uresničitve potreboval skoraj 19 stoletij. Z ograje smo občudovali 79-metrski prepad do morja. Nato smo se peljali mimo starega Korinta, kjer je sv. Pavel napisal Pismo Korinčanom, in dospeli do Epidavra, ki je znamenit po zelo ohranjenem amfiteatru z odlično akustiko. Le-to smo želeli preizkusiti s pesmijo, vendar je hitro pritekel varnostnik in nas utišal. V amfiteatru se tudi žvižgati ne sme, ploskanje pa je dovoljeno.

Kasneje smo obiskali tudi svetišče boga zdravilstva Asklepija. Po raziskovanju trdnjave Palamid v mestecu Navplij oz. kopanju v zelo toplem Jonskem morju je sledila pot do Miken, kjer smo poiskali mogočna Levja vrata s kiklopskimi zidovi, akropolo in Agamemnonovo grobnico. Nismo se mogli načuditi mogočnim kamnitim blokom in sploh tehničnemu mojstrstvu starih Grkov.

Polni vtisov smo se vrnili v Atene. Nekaj posebnega so bile naše popotne maše, ki so se pogosto darovale v majhnih hotelskih sobah, le v atenskem hotelu smo lahko v polni zasedbi uživali v dveh velikih prostorih. Hvaležni za naše zakone smo praznovali več obletnic poroke, se spomnili prijateljev v stiski, zadnji večer v Atenah pa dolgo v noč prepevali slovenske narodne pesmi in popevke, ki so odmevale s hotelske terase.

6.

Leonidasova bitka, Termopile

Šestega dne smo se vračali čez osrednjo Grčijo. Iz avtobusa smo sledili zgodovinskim krajem, pod Solunom pa nas je pričakalo hladnejše Egejsko morje z velikansko dolgo peščeno plažo. Pot do makedonske meje, kjer so se med cariniki sprehajali ponosni pav, kokoši in potepuški psi, ni bila prenaporna. V Skopju smo se nastanili v treh hotelih, nato pa se hitro raztepli po mestu ter v njem poiskali kotičke z dobro hrano, se ob njej družili s prijatelji in občudovali lepo osvetljeno mesto. Večerni utrip je bil zelo živahen, na ulici je bilo mlado in staro in zdelo se je, kot da se je čas ustavil.

Cerkev sv. Save, Beograd

7.

stran 123 Vse skupaj lahko strnem v en velik »boglonaj« za organizacijo tega čudovitega tedna, ki je rezultat truda, organizacijskih spretnosti in znanja ravnatelja Petra Polca in profesorja Jurija Pavla Emeršiča.

Brez želimeljske gimnazije in naših otrok nas ne bi bilo tu. Nekaj najlepšega je prav spoznavanje in druženje staršev in od srca smo hvaležni za to možnost. Svet je zagotovo lepši zaradi naših mnogih pogovorov, osebnih srečanj in izmenjav vsakovrstnih izkušenj ter tehničnih debat naših mož. Sploh pa zaradi smeha, ki ga ni manjkalo tudi ob napornih trenutkih. Upamo, da se še kdaj vidimo!

Nedeljsko jutro smo začeli z mašo v skopski stolnici, katoliški cerkvi, ki je posvečena Srcu Jezusovemu. V njej se je med redkimi obiski rada ustavila tudi mati Tereza. Kasneje smo se mimo Niša usmerili proti Beogradu. Zaradi pozne ure je skrbno vodstvo predlagalo zgolj avtobusni ogled pravoslavne cerkve sv. Save, to pa je privedlo do prve želimeljske vstaje, izpeljane po praksi špartanske demokracije. Če ne veste, je to preglasovanje na način glasnosti, torej tuljenja, kar pomeni, da so si starši izborili ogled notranjosti cerkve, ki jo krasi bogata poslikava, so se pa zato odrekli daljši večerji.

Pred cerkvijo smo se nato v nagovorih iz srca zahvalili ravnatelju Petru Polcu in profesorju Juriju Pavlu Emeršiču za odlično vodenje ter šoferjem za varno in srečno vožnjo. Kasneje smo si v večernem zahodu ogledali še Kalemegdan s trdnjavo, Zmagovalca – Meštrovičev kip ob sotočju Donave in Save – ter le na kratko okusili ponudbo Skandarlije pred nočno vožnjo domov.

Barbara Merše

stran 124

Prof. Emeršič: »Nefretete …

Sedaj je v muzeju v Berlinu.

Pravijo, da je to najlepša Berlinčanka.

Očitno zato, ker je tiho.«

Med slovenščino Neža in Urška klepetata.

Prof. Vrbovšek: »Zadnja vrsta, vas prežarčim v drugo dimenzijo? V rokah imam namreč laser!«

Prof. T. Šlajpah: »Inuiti morajo živeti v zelo mrzlem okolju, zato imajo bolj ploske nosove. Šlajpahi torej tam ne bi preživeli.«

Prof. Kranjec: »Matej, kakšno kazen bi naložil tistemu, ki jutri ne bo imel naloge?« Urban kriči iz zadnjega dela razreda: »Križanje!«

stran 125

RAZREDNO DOGAJANJE na Gimnaziji Želimlje

stran 126

Izkušnje in nasveti letošnjih prvošolcev Kaj ste v tem šolskem letu pridobili na Gimnaziji Želimlje, če odmislite ocene?

Odraslo razmišljanje in hkrati nekoliko bolj otroško vedenje. Prijateljstva, simpatije (brez imen!), izkušnje, kako se izpostaviti v razredu, izkušnja italijanske ekskurzije, ogled operne predstave, splošno razgledanost, več smejalnih gubic in kanček višjo samopodobo.

Pridobila sem delavnost in zmožnost učenja več kot 20 minut. Dobila sem ogromno novih prijateljev in družbo maturantov, ki jih bom zelo pogrešala. Našla sem ljubezen do jezikov, za katero nisem vedela, da jo imam.

Spremenil se je moj pogled na uspehe v življenju. Niso pomembne le ocene, ampak tudi prijateljstva, zanje pa se moraš sam truditi.

Prijatelje za življenje. Take, ki jim lahko zaupam. Slišala sem veliko modrosti, postala samozavestnejša, bila sem deležna nasvetov, sprejetosti, podpore na vseh področjih, pa tudi konkurence na tekmovanjih.

Oblikovali so me vztrajnost, prizadevnost, pogum izstopati, pomoč drugim, poslušanje.

Da sem lahko pristna in zadovoljna z majhnimi stvarmi. Vse to sem pridobila zaradi zgleda sošolcev, prijateljev, profesorjev in ostalih dijakov.

Kar nekaj vrednot in spoznanje, da so ocene pomembne, a enako velja za odnose in veselje do življenja.

Postala sem odprta do drugih. Naučila sem se vztrajnosti. Spoznala sem ogromno novih prijateljev.

Mislim, da me ni več tako strah, ko se je treba oglasiti.

Odgovornost in prepričanje, da bodo to najboljša štiri leta v mojem življenju. Ne bom se toliko obremenjevala zaradi ocen in šolskih skrbi.

stran 127

Kaj vam je bilo na Gimnaziji Želimlje najtežje sprejeti?

Da nimam več le visokih ocen in da se je včasih treba za celo nekoliko slabšo oceno pošteno potruditi.

Rutino, torkovo čiščenje, prepoved hrane v učilnicah, pospravljanje postelje in odhod maturantov.

Dejstvo, da me nihče ne pozna in da bom morala začeti na novo. Da tudi tu ni vse popolno in da se je treba veliko učiti.

Da bo trajalo samo štiri leta.

Dve obdobji, ko se je treba več tednov zapored vsak dan učiti.

Da me ves čas preganja to, kdaj bom morala na avtobus, da se nikoli ne bom mogla v nedogled pogovarjati z »domovci«; no, morda le na ekskurzijah. Da ne bom nikoli tako povezana z njimi, kot so oni med seboj.

Da se moram veliko učiti in da včasih trud in končni rezultat nista sorazmerna. Da eno leto zelo hitro mine, torej bodo tudi štiri.

Da se urnik vsak dan spremeni, a celo tega se sčasoma privadiš.

Jutranje vstajanje v domu, ki mu takoj sledi pouk. Ko sem začela prej hoditi v posteljo, je bilo bolje.

Kakšen nasvet bi dali bodočim dijakom 1. letnikov?

Nič ni narobe, če se nekaj časa počutiš, kot da ne spadaš sem, ker ti je vse novo ali drugače od tega, kar si pričakoval. Sprosti se in vedi, da se boš na vse privadil. Uči se sproti. Če si imel v osnovni šoli same odlične ocene, še ne pomeni, da si na gimnaziji imun na enke.

Ne postavi ocen na prvo mesto, a se vseeno uči! Ne boj se novih izzivov in druženja z novimi ljudmi, tudi če je sprva neprijetno.

Obljubim, da boš v Želimljah spoznal veliko novih prijateljev.

Delaj zapiske in sproti preverjaj urnik.

Gotovo se je kaj spremenil.

Najverjetneje boš kdaj pomislil, da bi zamenjal šolo. To je čisto normalno.

Pri predmetih, kjer se lahko javiš, se daj čim prej. Tako ne bo presenečenj in boš pripravljen.

Izkoristi gimnazijska leta, uči se sproti in ne lenari med učnimi urami. Spoštuj profesorje in vzgojitelje, a se zavedaj, da popolnih ljudi ni, tudi v Želimljem ne.

Prepusti se toku in boš videl, kaj je želimeljska pravljica. Pa ne pravljica z dobrimi ocenami, popolnimi sošolci, popolnimi profesorji in lahkimi testi. To je pravljica z odličnimi nepopolnimi ljudmi, ki radodarno delijo znanje za življenje.

Začni se učiti takoj, saj se zelo obrestuje.

Nasvet je preprost, a dvomim, da bo komu pomagal, saj vem, da sem ga dobil tudi jaz, pa ga nisem dovolj upošteval. Stvar je pač treba izkusiti na lastni koži.

stran 128

december 2018

Veselo pričakovanje BOŽIČA Priprava jaslic

2. b

1. a

19. december 2018

Razstava jaslic

1. b

2. a

1. c

3. c

3. b 4. a

4. b

stran 129

stran 130

Drugošolci o dnevih, ki jih niso preživeli v šoli V čem so bili dnevi komunikacije v 2. letniku drugačni od lanskih? Katere misli se vam podijo po glavi, ko pomislite nanje?

Nekaterih sošolcev so se stvari zelo dotaknile. Mene niti ne, za kar mi je malo žal, saj mi je marsikdaj težko pokazati ranljivost pred drugimi.

Prosti čas sem preživela v krogu različnih ljudi. Program se mi je zdel zelo zanimiv, predvsem pričevanja. Všeč so mi bili odmori: »lopatkanje«, tekmovanje med razredoma, igranje družabnih iger ...

Pogovarjali smo se o stvareh, ki so pomembne za skupno življenje, o ljubezni.

Tam sem se naučil veliko stvari, ki so mi že pomagale v odnosih z ljudmi.

Bili smo bolj povezani in sproščeni, bolje smo sodelovali. Spomnim se pričevanja, jezikov ljubezni, pogovorov z razredničarko in Klaro ...

Kot generacija se letos veliko bolje poznamo in to se je pokazalo tudi na Pohorju.

Letošnja tema mi je bila zelo všeč. Prva stvar, na katero pomislim, je Klarino in Polonino pričevanje ter pet jezikov ljubezni.

In sneg!

Letošnji teden komunikacije je imel zelo zanimiva predavanja in ni mi jih bilo dolgočasno poslušati. Sedaj ima vsak že izbrano družbo, zato smo bili manj izgubljeni in osamljeni. Ko pomislim na teden komunikacije, se spomnim na pričevanja, ki so se me zelo dotaknila, in na piškote med odmori.

Da sem s profesorjem Tomažičem zmagala v ročnem nogometu. Drugače pa geštalt, čistost in pričevanja.

Hiša na Pohorju je drugačna. Zelo sem uživala ob igranju vseh sedmih kitar in petju vseh 60 dijakov. Pričevanja oseb, ki jih poznamo, torej Polone in njenega moža, so bila odlična. Geštalt se mi je zdel zanimiv predvsem zato, ker sem spoznala tudi druge plati oseb, ki mi mogoče do takrat niso bile najljubše.

stran 131

Napišite unikaten potovalni utrinek s potovanja po vzhodni Evropi.

Celonočni pogovor s sošolko. »Cimri« je odpihnilo smetano s trdelnika, tipične češke sladice, na torbo. Kako naj človek umiri smeh, da bi ji pomagal pri čiščenju?

Stanje na robu peščenjakovega stebra, močan veter in razgled daleč naokrog.

V trgovini z igračami se lahko pelješ po toboganu, se streljaš z otroškimi pištolicami, sredi trgovine je vrtiljak kot v zabaviščnem parku in nekje teče voda ... Seveda, saj smo stari 17 let!

Zelo zanimiva je bila vožnja z ladjico. Čeprav je kazalo, da bo to dokaj nepomemben del potovanja, saj se po reki lahko pelješ tudi v Ljubljani, nas je vodič nasmejal do solz, vzdušje je bilo krasno, vreme pa naklonjeno.

Nočni pogovori, smeh, da je trebuh boleč, topli pogledi in prijazni nasmehi ...

V galeriji so varnostniki mislili, da načrtujem rop, saj sva s prijateljico hoteli ugotoviti, kako deluje varovalni sistem.

Bilo je zabavno, ko sva s sostanovalko lagali o številki najine hotelske sobe in sošolce pošiljali v sobo s profesorji.

Lovljenje škratov po Vroclavu.

stran 132 >>Naša smrečica je bila zelo majhna, zato sem izkoristil prejeto darilo in sam postal smreka.<<

O edini oziroma prvi noči, ko so dijaki prespali v šoli Dijaki 2. a so se sredi letošnjega leta odločili, da naredijo nekaj, česar v zgodovini Gimnazije Želimlje ni storil še nihče. Dolgo so iskali ideje in se nazadnje zedinili (kar je v njihovem razredu izjemno redek pojav), da bodo prespali v razredu. Tudi profesorica in oba ravnatelja so jim dali zeleno luč.

Dobili so se nekega nedeljskega večera v upanju, da bodo utrdili vezi in postavili najboljše jaslice. (Kar jim je tudi uspelo.) Krasili so razred in veliko jedli. (Večinoma hrano, nekateri od njih pa tudi papir.) Eden od dijakov se je odločil, da bo namesto za ustvarjanje čas izkoristil za počitek.

Po končanem trdem delu je sledilo težko pričakovano razredno >>Zanimivo je bilo obdarovanje. Sicer so dijaki spati na trdih tleh z upali, da bodo lahko glavo pri nogah sošolke. prepevali dolgo v noč, Vonji so bili precej močni in vendar so morali biti nenavadni.

Kdo bi si mislil, da solidarni z ostalimi v domu, bom kdaj cenila slab zrak na zato so se odpravili spat. Kot avtobusu. (Ko smo se zjutraj se spodobi, je njihova zbudili, je bila koncentracija razredničarka pripravila molitev in kisika v zraku že zelo jim zaželela lepe sanje. >>Zares sem majhna.)« (Navidezno mejo med dezačutil kleti in fanti je predstavljala povezanost med razredničarka. In dimnik.) nami. Počutim se Zjutraj jim je ravnatelj naklonil prosto uro. Eden od dijakov je bil tako izčrpan, da je odšel domov. (Tisti dijak, ki je že med programom spal.)

>>To je bila ena najboljših noči v mojem življenju.<<

kot del družine.<<

Dijake smo povprašali o njihovih vtisih, dobili pa smo zanimive odgovore:

Klarisa Kepic in Alenka Lahajner

stran 133

BivĹĄi dijaki 4. A na Triglavu, september 2018

stran 134

,a u k i n v i r p o K a n 1. a

pril 2019

1. b v Izoli, junij 2019

stran 135

stran 136

september 2018 , u l l a b t n i a p 2. a na

junij 2019 , m e k js o V a n 2. b

stran 137

1. c v Predij d20v19oru, jun

stran 138

Izzivi in nasveti tret ješolcev Katera šolska naloga je bila letos največji izziv. Zakaj?

Vaje za biologijo, ker jih je bilo potrebno dokončati doma in pravočasno oddati.

V največji izziv mi je bila naša adventna akcija, ker smo se odločili zbrati največ, čeprav nas je bilo najmanj. Že lansko leto smo pokazali napredek, letos pa nam je uspelo nekaj res velikega.

Prodaja novoletnih voščilnic, ker smo vsi v razredu sodelovali in dosegli, za kar smo se borili.

Organiziranje razrednega vikenda.

Izpit DSD, ker sem se morala za vse izpite in dobljeno zapestnico "Ich lerne Deutsch" res zelo potruditi.

Vodenje dneva odprtih vrat. Zagotovo je bila to prijetna izkušnja, ki je zahtevala ogromno časa in truda, vendar sem bil na koncu zelo zadovoljen.

Skupne predstavitve. Morali smo navezati stike z ostalimi in se pravočasno posvetiti nalogi.

Seminarska naloga pri psihologiji, saj sem spoznala veliko novih reči, povezanih z življenjem in njegovim koncem.

Ko smo se dijaki tretjih letnikov pripravljali na potovanje v Francijo in smo pri razrednih urah predstavljali različne umetnine.

Fizikalni sef, ker je to pač fizikalni sef.

stran 139

Kakšen nasvet bi dali bodočemu tret ješolcu, da bi bil boljši pri svojem delu?

Najdi si neko motivacijo, cilj.

Najprej poskušaj rešiti svoje težave. Ko glava ne bo obremenjena z njimi, bo uspeh poskočil sam od sebe.

Med učnimi urami daj telefon na stran.

50 % dela narediš, če sproti slediš pouku in veš, kaj se dogaja.

Zaupaj vase: če si se učil, ti bo z Božjo pomočjo uspelo.

Razživi se, kdaj zakriči in ne skrivaj čustev.

V obdobju intenzivnega učenja ne pozabi na interesne dejavnosti in prosti čas.

Matematične naloge delaj sproti.

Ne obremenjuj se preveč in uči se za znanje.

Ne verjemi vsemu in bodi kritičen do stvari, ki jih spoznavaš. Imej svojo glavo in svoje mišljenje. Bodi izviren.

Ne pritožuj se nad učenjem in najdi pozitivne razloge zanj.

stran 140

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Dom Janeza Boska

stran 141

stran 142

Greta

V

letu 2019 je svetovno javnost dodobra razgibala mlada 16-letna aktivistka Greta Thunberg. Njen začetek javnega nastopanja je bil, ko je pred švedskim parlamentom stala z napisom »šolska stavka za podnebje«. Ustanoviteljica protestnega gibanja Petki za prihodnost je spomladi s podnebnim protestom na noge dvignila cel svet in je čez noč postala veliko ime v okoljevarstvenih krogih.

16-letno Švedinjo jemljejo resno tako Združeni narodi kot mnogi svetovni voditelji, kar je bilo že od vsega začetka njeno poslanstvo; da se na podnebne spremembe brez izgovorov odzove tudi politika. To gibanje sproža zelo različne vrednostne odzive, odvisno pač od tega, kako nekdo gleda na svet. Greta je bila ena od najresnejših kandidatk za Nobelovo nagrado za mir, švedska luteranska cerkev jo je celo razglasila za Jezusovo namestnico … Po drugi strani pa ne smemo biti naivni, da je vse to samo delo mladega dekleta. Mnogo je kazalcev, ki kažejo, da so v ozadju takšni ali drugačni lobiji, ki preko Grete poskušajo doseči svoje interese.

stran 143

Vendar se raje osredotočimo na tisto, kar je pri tej zgodbi pozitivno. To, da lahko 16-letnica poda neko močno sporočilo, da je slišana in da sproži tako velik odziv v svetovni javnosti, je gotovo veliko sporočilo vsem mladim, ki danes velikokrat tožijo, da niso slišani, da se nič ne splača, da je tako ali tako vse »brez veze«, da gre svet mimo njih … Prav in nujno je, da mladi odgovorno povedo, v kakšnem svetu si želijo živeti, in da ne dopustijo, da odrasli sebično »zafuramo« stvari do take mere, da ne bo več možno kvalitetno in dobro živeti. Ideje imajo veliko moč.

Od ideje do praktičnih rešitev pa je pogosto dolga pot. Morda bi mlade še dokaj hitro pritegnili h kakšnemu protestu (sploh, če bi zaradi tega odpadel pouk), da bi pa spremenili svoj način življenja in pogleda na svet, je pa že druga zgodba. Pa da ne bi kdo mislil, da smo odrasli glede tega kaj drugačni. Morda še slabši. Kako težko se odpovemo udobju, ki ga današnji način življenja ponuja.

V preteklem šolskem letu smo se vzgojitelji v dijaškem domu odločili, da naredimo kaj več v smeri ekološke ozaveščenosti. Skupaj z dijaki smo pripravili duhovni večer na to temo, v sobah začeli bolj sistematično ločevati odpadke, izvedli zbiranje stare IKT tehnologije, Monika nas je o teh temah ozaveščala na domski oglasni deski … Spodbude so bile kar dobre in tudi nekaj dijakov je pokazalo, da jim ni vseeno za naš planet.

Vendar pa po drugi strani ni bilo opazno manj odvrženih stvari skozi okno, hrane, ki ostaja na policah in v raznih predalih, malomarnosti pri ločevanju smeti v kontejnerjih, prižganih luči in pozimi odprtih oken, vode, ki teče v nedogled … Vse to kaže na to, da je pred nami še kar dolga pot, da bomo spremenili svoje navade.

Kljub vsemu pa ne smemo obupati. Potrebno je ustvarjati priložnosti, da se mladi lahko izkažejo, in jim zaupati, da bodo naredili dobre in prave stvari, pa čeprav včasih na drugačen način, kot smo si zamislili mi. Pri tem je bil velik mojster don Bosko, ki je mladim ogromno zaupal in skupaj z njimi ustanovil salezijansko družino, ki je sprožila veliko gibanje za dobro mladih po celem svetu. Mnogi mladi so tudi v našem dijaškem domu nosilci pozitivnih idej, pa tudi konkretnih dejanj. Njim in predanim vzgojiteljem velja posebna zahvala, saj brez njih Dom Janeza Boska ne bi bil to, kar je.

Peter Končan, ravnatelj

stran 144

KRONIKA 2018/19 September

2. prihod dijakov 3. piknik

December

3. filmski večer 5. miklavževanje

4. spoznavni večer prvošolcev

10. večer za dušo

6. klubski večer

12. klubski večer

12. jesenski turnir 13. jesenski turnir, ustvarjalne delavnice 27. duhovni večer 6. vzgojne skupine 28. roditeljski sestanek, filmski večer

Oktober

10. jesenski turnir 11. jesenski turnir, avdicija za dramsko skupino

12.–14. vikend 3. vzgojne skupine

20. predbožični večer

Januar

3. Heresov gala ples

4.–6. vikend 1., 4. in 8. vzgojne skupine 7. DBT: vleka vrvi 9. klubski večer FZL 10. zaključek plesnih vaj 12. vzgojiteljska konferenca

15. filmski večer

14. Dan D

17. jesenski turnir

15. roditeljski sestanek

18. jesenski turnir

18. filmski večer

19. srečanje vzgojiteljev katoliških dijaških domov

19. dan odprtih vrat

19.–21. pripravljalni konec tedna za animatorje 22. jesenski turnir 24. zaključek jesenskega turnirja 25. duhovni večer 1. vzgojne skupine

November

7. klubski večer

10. študijski dan 16.–18. vikend 9. vzgojne skupine, dramski vikend 19. filmski večer 21. klubski večer 23. roditeljski sestanek 28., 29. adventne delavnice 29. duhovni večer 4. vzgojne skupine

24. DBT: predstavitev skupin 26.–27. domsko smučanje 30. duhovni večer 3. vzgojne skupine, večer za dušo

stran 145 Februar

7.–9. vikend 3. in 5. vzgojne skupine

April

1. zaključek DBT

14. valentinove delavnice

4. premiera gledališke igre

15., 16. informativni dan 18. filmski večer, DBT: male discipline

7. gledališka igra za starše 9.–10. Domijada

19. DBT: male discipline

11. Strgana struna

20. klubski večer, DBT: male discipline

15. filmski večer, timski sestanek za 3. letnik

Marec

4. pustni ples 5. Domijada Želimlje (regijsko) 6. duhovni večer 8. vzgojne skupine 7. Domijada Novo mesto (regijsko)

16. timski sestanek za 2. letnik 17. duhovni večer 2. vzgojne skupine, križev pot 23. timski sestanek za 1. letnik

Maj

8. srečanje z vrhovnim predstojnikom

11. DBT: štafetne igre

15. roditeljski sestanek

13. večer za dušo

16. slovo maturantov

19. Domijada (medregijsko)

23. duhovni večer 7. vzgojne skupine, večer za dušo

21. Domijada (medregijsko), svetopisemski maraton, ustvarjalne delavnice 22. govorilne ure 26. Heresov turnir v odbojki 30. maturantski ples

28. klubski večer 30. filmski večer

Junij

3. klubski večer

10. zaključek srečanj dramske skupine 10.–13. pikniki po vzgojnih skupinah 11. Heresov gala ples 18. turnir trojk, dekliški izlet na morje, fantovski večer 19. pot preživetja 20. telovo, zaključni večer 22.–23. vzgojiteljska konferenca 24. zaključna maša

stran 146

Vzgojitelji

Vzgojitelji in njihovi pomočniki v šolskem letu 2018/19:

Rok Rojko – 1. VS Luka Planinc – 2. VS Sašo Klun – 2. VS Klemen Balažič – 2. VS Gašper Otrin – 3. VS Filip Veber – 3. VS Domen Kos – 3. VS Jerneja Rojko – 4. VS Bernardka Rupnik – 4. VS Meta Praček – 4. VS Jana Jemec – 5. VS Klara Pavlinič – 6. VS Alja Bizjak – 7. VS Mojca Potokar – 7. VS Monika Merhar – 8. VS Mateja Ferenčak – 9. VS Gregor Markelc – 9. VS, nočni vzgojitelj Nejc Kastelic – 9. VS Janez Krnc – 9. VS Nežka Birk – 9. VS, nočna vzgojiteljica Špela Potočnik, svetovalna delavka

stran 147

Čeprav nisi pridigar, lahko pridigaš – s svojim zgledom.

Don Bosko

1.

Vzgojitelj:

Rok Rojko

stran 148

vzgojna skupina

stran 150 Jesenski turnir

1.

Prva vzgojna skupina se še vedno spominja tistega dne, ko smo s skupnimi močmi prilezli na najvišjo stopničko jesenskega turnirja. Na že skoraj poln pokal smo dodali novo tablico s prvim mestom. Prav vsak član je nekaj prispeval, ali na igrišču ali pa na tribunah. Imeli smo tudi pomoč zavetnika prve vzgojne skupine, svetega Dereka.

vzgojna skupina Modri puloverji Modri puloverji so uradno oblačilo 1. vzgojne skupine.

Vendar je vsak pulover unikat.

Na enem piše BI NE?, na drugem KJE SI, KJE SI BRANE?, na tretjem RIKO, na četrtem TOBI … Kot smo rekli, vsak je unikat!

Maturanti O naših maturantih bi lahko povedali marsikaj.

So zmeraj veseli, pripravljeni sodelovati in radi pomagajo, čeprav imajo veliko šolskega dela. So odlični športniki in tudi uspešni v šoli.

Letos so nam, »fazanom«, dali odličen zgled dobrih gimnazijskih dijakov in nas vključili v želimeljsko vzdušje.

Duhovni večer Duhovni večeri v domu so res vedno nekaj posebnega. Naš letošnji duhovni večer je dijake vabil, naj pogledajo na svoje življenje, se zamislijo in odkrijejo, za kaj se pravzaprav trudijo. To smo prikazali tako, da smo brali življenjepise ljudi na smrtnih posteljah, ki so nato svoje življenje sklenili tako ali drugače − odvisno od tega, kako so ga živeli.

Vleka vrvi Ena od panog na DBT-ju je bila tudi vleka vrvi. Seveda smo premagali vse vzgojne skupine, saj imamo kar nekaj mišičnjakov in pa odlične navijače. Z enakomernimi sunki smo porazili druge, celo Gašperja Marijo Otrina.

stran 151

Fazani Fazani smo šele leta 2018 prestopili prag raja pod svobodnim soncem. Morda učenje ni naše najmočnejše področje, smo pa zato boljši drugje. Smo ustvarjalni, polni veselja, pustolovskega duha …

Imamo polno norih zamisli, ki jih sproti uresničujemo.

Staro za novo Po končanem šolskem letu nas maturanti zapuščajo.

Navkljub temu, da jih bomo pogrešali, se že veselimo »prišlekov«. Tako bomo v prihodnjem letu v povprečju najmlajša fantovska vzgojna skupina v Domu Janeza Boska.

Navijanje Mogoče nismo najboljši pri vseh športih, smo pa zato toliko bolj hrupni pri navijanju.

Imeli smo tudi svojo maskoto, ki je navdušila vse na igrišču. Smo zelo povezani in se dobro razumemo.

Naša posebnost: skupinsko gledanje risank ob sredah.

2.

Luka Planinc

Vzgojitelja:

SaĹĄo Klun

stran 152

vzgojna skupina

stran 154

2.

Pikniki Zelo radi pečemo čevapčiče, hrenovke, sirček in bučke, ki so šle na letošnjem skupnem domskem pikniku še posebej »v promet«. Še raje pa se podamo v naravo, zakurimo ogenj in na njem spečemo hrenovke, zavite v skavtsko testo.

vzgojna skupina

Duhovni večer Vsak izmed nas dela v življenju tudi napake. Z vsakim takim dejanjem rani prijatelja, vrstnika in tako »biča« Jezusa. Nad svojimi grehi pa si velikokrat umijemo roke, češ, »nedolžni smo pri krvi tega človeka« … To je bilo glavno sporočilo našega duhovnega večera.

PGSi Nekateri fantje so se skupaj s fanti 3. vzgojne skupine prijavili na salezijanske mednarodne igre − PGSi. Tekmovali so v malem nogometu. Igrali so proti 24 ekipam iz različnih držav. S svojo borbenostjo so dosegli odlično 17. mesto.

Naslednje leto ciljajo še višje. Bravo, fantje!

Mi pojemooo …

Takole izgleda eden naših družabnih večerov. Ravno pojemo tisto našo najljubšo Visoko pesem. Včasih pa gremo pevsko popestrit večere tudi v dekliške vzgojne skupine.

Dekleta so nas vedno vesela.

Paintball

stran 155

Paintball − naša stalnica. Adrenalin, pogum, zabava in tesno zavezništvo na poligonu. Ta igra nas je ob začetku leta še bolj povezala in nas pripravila na boje v šoli ter s samim seboj.

ŠpOrT Če želimo postati močni, je potrebno trenirati. Nekateri vsak dan obiskujejo fitnes in se tam borijo z napravami in tudi s sovrstniki. Spet drugi se pogosto nahajajo v telovadnici, kjer trenirajo odbojko, košarko ali nogomet. Tretji trenirajo »free run«, ki pa ni prav nič podoben prostemu teku.

Slovo od Luka »Zgodba o prijateljstvu je taka, sladko grenka kot življenje je, lepih je trenutkov polna vsaka, le lepi naj se vtisnejo v srce …« Luka je odšel hitreje, kot smo pričakovali.

Njegov odhod nas je zelo presenetil, vendar smo bili potolaženi, ker nam je za slovo prinesel nekaj hrane. Nadomestil pa ga je mladi Ribn'čan Sašo. #eeeeee,mojSašaaa

#vježbaj #trening #mišice

Spoznavni večer Najprej smo imeli spoznavni večer z dekleti iz 8. vzgojne skupine. Spomladi pa, ko se vse prebuja, se v naši dolini prebudi tudi ljubezen. Tako smo fantje iz 2. vzgojne skupine želeli še kakšen večer preživeti v ženski družbi in na druženje smo povabili dekleta iz 7., kasneje pa še iz 6. vzgojne skupine. Večer se je začel s skupno molitvijo, nato pa se je srečanje odvijalo v obliki spoznavnih in družabnih igric. Vsega lepega je enkrat konec in druženje je hitro minilo. Morda pa naslednjič dekleta povabijo fante …

Vikend vzgojne skupine Vikend vzgojne skupine smo imeli na Svetem Joštu nad Kranjem. Nekateri nadobudneži so prišli tja celo s kolesi. V glavno temo vikenda sta nas popeljala Vid Planinc in njegova žena: pogovarjali smo se o pornografiji. Zvečer smo zakurili ogenj, okrog njega plesali maorske plese in pekli klobase.

Domen Kos

Pomočnik vzgojitelja:

3.

Gašper Otrin

Vzgojitelj:

Filip Veber

Pomočnik vzgojitelja:

stran 156

vzgojna skupina

Po fantovsko

stran 158

Za dekleta velja, da se rada igrajo s punčkami in barbikami. Nasprotno pa se fantje znajdemo po svoje, po fantovsko. Letos se je večkrat pripetilo, da se je na hodniku pojavil kak »vsiljivec«, kar je bilo dovolj za vojno s pištolami nerf. V bistvu smo ugotovili, da nam je tak način komunikacije (našim letom ustrezno) pisan na kožo. Pa da ne bo pomote! Vsi smo in so preživeli.

Vikend vzgojne skupine

3.

vzgojna skupina

Del letošnjega vikenda vzgojne skupine je bil tudi Prešernov dan. Sicer ga nismo nič kaj posebej obeležili, nam bo pa ostal v spominu po enkratnih dogodivščinah. V temi smo se odpravili k sv. Marjeti na Golo, kar je že tradicionalen dogodek. Po šolskih hodnikih smo imeli veliko igro, nato filmski večer, naslednjega dne nas je čakal skok v Atlantis, še pred tem pa vožnja z avtomobilčki v BTC-ju.

Med odmori pa ...

Odmore radi preživljamo zunaj, na prostem, pod nebom. Vsak se znajde po svoje. Luka skejta, Matevž fotografira, Žiga in Domen mečeta na koš, Matos in Žust brcata žogo, Sulcer je nekje v gozdu, Trojer boksa v fitnesu, Beno je zasedel računalnik, Klančar se namaka v Želimeljščici, Urh teče svoj osmi kilometer ...

Sem pa tja se kakšne igre lotimo skupaj: hokej na rolerjih, ragbi, zemljo krast, finska ... Prav vsak lahko najde nekaj zase, za svojo dušo in telo.

Maturantski memento V letošnjem šolskem letu smo imeli med seboj štiri maturante: Cirila, Matevža, Jana in Tomaža. Vsak zase je original in vsak od njih je skozi leta obogatil vzgojno skupino. Naključje je hotelo, da so imeli ti štirje dijaki v štirih letih tudi štiri različne vzgojitelje: Klemna, Marka, Filipa, Gašperja. Od maturantov smo se dostojno poslovili, najprej v dijaškem domu, potem pa še v vzgojni skupini.

stran 159 Di Tommaso Že ime pove, da gre za umetnika, za nekoga, ki se spozna na čopič. Če njegovo ime poslovenimo, sliši na ime Tomaž in ne, ni v sorodu z vitezi, čeprav nam njegov priimek to naznanja. On je vodilna slikarska sila naše vzgojne skupine. Ko je padla ideja, da bi okrasili stene v našem skupnem prostoru, ni odlašal. Vzel je svoje orodje in narisal nekaj, kar tudi sicer izdeluje: tank. In da to ni vse, je na drugo steno dodal še znameniti boj v malo drugačni preobleki.

Želimeljski slavček Kar je Damjan Murko za Štajerce, to je naš Domen v dijaškem domu − želimeljski slavček.

Na letošnji Strgani struni je dokazal, da je preprosto najboljši ter da mu petje in rime niso tujka. Prav nasprotno, svoj glas večkrat posodi kakemu recitalu, igri, zboru ali pa si preprosto igra na kitaro in prepeva kak znan stih iz naših krajev. Naša želja pa je, da bi ga nekoč kot zmagovalca gledali na Emi.

Praznovanja po naše Saj vemo, kako gre klasična rojstnodnevna viža »Vse najboljše za te ...«, nakar slavljenec ob skritih željah upihne število svečk, ki ustrezajo napolnjenim letom. Za našo vzgojno skupino kar malo preveč klišejsko. Zato vse skupaj začinimo s kakim pocukranim govorom, glasnim zbijanjem s stoli in nizkim štartom na sladkarije, ki so sredi mize.

Rezultat? Do hrane ne pridejo vsi. Pijača se polije po tleh. Slavljenec je odrinjen na stran.

Cimri čistijo onečaščen skupni prostor. Smo pa vsi veseli, to pa ja!

Fantastičnih pet

Spoznavni večer Saj ne, da se domovci med seboj ne bi poznali, ali pač? Včasih poznamo le obraz, včasih še ime, morda priimek, razred ... Prevečkrat pa se ustavi tukaj: pri pozdravu in nasmehu, pri vremenu in opravljanju profesorjev. Premalo!

Prav s tem namenom skozi leto organiziramo medvzgojne spoznavne večere. Prvi letošnji je bil z dekleti 5. vzgojne skupine. In bilo je prav luštno!

Naslov je malce zavajajoč. Igralcev na predstavitvi DBT-ja je bilo namreč precej več kakor zgolj pet. A kakor novinarjem, ki včasih stresejo kako kvazi novico, tudi nam ne morete zameriti. V bistvu smo ugotovili, da je med nami kar precej igralskih talentov.

Kaj pa vemo, morda bo kdo od nas kdaj dobil oskarja za glavno stransko vlogo!

Jerneja Rojko

4.

Bernardka Rupnik

Vzgojiteljice:

Meta PraÄ?ek

stran 160

vzgojna skupina

stran 162 Jesenski turnir Čista zmaga. Brez izgubljenega seta, brez poraza, brez dobljenega gola. Za četrto mi, uoo, srce bije, ooo, za četrto mi zdaj in vedno srce razbija!

4.

Dobre djevojke ...

vzgojna skupina

Ciganke Končno smo našle svojo pravo identiteto. Javnosti smo jo razkrile na predstavitvi skupin v okviru DBT-ja. Ugotovile smo, da se na odru sploh nismo pretvarjale. Ljudi smo vlekle za nos prej, ko so še mislili, da smo ene izmed njih. Ciganke smo. In kaj ciganke počnejo?

Mnogo čednih in malo manj čednih stvari, predvsem pa vzamejo življenje v svoje roke in zaplešejo na življenja zvoke.

Kraljiščina Ponudila so se nam bela ogrinjala. Nadele smo si jih in se v njih priklanjale Cezarju. Razveselile smo se tudi treh kraljev, ki so nas obiskali iz daljnih krajev.

Tudi govorili so vsak v svojem jeziku, kralj Kepic v nemškem, kralj Pičman v angleškem in kralj Markelj v španskem jeziku. Obdarili so nas s sila izvirnimi in unikatnimi darili.

stran 163

Festival Četrtinke

Naš praznik − 4. 4. ob 4.44

Tradicionalno drugič smo praznovale kulturni praznik četrte − festival Četrtinke. Geslo letošnjih Četrtink je bilo »tudi to je lahko umetnost«.

Glede na vodilo je bil program raznovrsten, svoboden in izredno ustvarjalen.

V četrti vzgojni skupini je vsak dan nekaj posebnega. Iščemo priložnosti za praznovanja. April je četrti mesec. Letos smo imele srečo, da smo tudi četrti dan v aprilu preživele skupaj. Ob 4.44 se je že začelo naše praznovanje. Po vseh štirih smo slovesno prikorakale v skupni prostor, kjer smo si spletle štiri kitke in nazdravile s kakavom.

Vmes smo si prebirale najrazličnejša dejstva, povezana z našo najljubšo številko. Naj živi četrta!

Vikend vzgojne skupine Sveti Jošt nad Kranjem, zima 2019. Ukradli so nam dve maturantki.

Slovo #oblečivse #ivanščice #zumba #dobredjevojke #metšopka #zdravnik #pantomima #palačinke #spominčice #štirkanačelu #voda #venčki #limonada #limona

5.

Jana Jemec

Vzgojiteljica:

stran 164

vzgojna skupina

stran 166 Piknik zunaj Svež zrak nam daje moči! Naj bo to sprehod po že znanih poteh, plezanje po drevesih, odkrivanje skritih kotičkov gozda, mrzel skok v Želimeljščico ali pa le ležanje v senci sadovnjaka ob praznovanju rojstnega dne. Predraga Jana, še na mnoga leta!

5.

vzgojna skupina

Papayoo Enka, tarok, remi, lažnivec, ligretto … Ah, to že znamo.

Najnovejša prostočasna dejavnost deževnih dni je papayoo! Priporočamo! Edino pravilo je, da ne smeš izgubiti, in edini nasvet, ki ti ga lahko damo, je: »Ne sekiraj se, če prvič izgubiš … Do zdaj smo itak vsi.«

kuhanje Ena izmed stvari, ki so nam skupne, so prav zagotovo kuharske dogodivščine in ljubezen do kulinarike. Ocvrta jajca namesto mlečne večerje, toasti kar tako za vmes, sladoled na vroč dan, 5 ton sadja med učnimi urami, palačinke, penice na ognju, limonada, smutiji, piškoti, rogljički in peciva ali pa prestiž – vafli z jagodami in čokolado! Za želodce je treba poskrbeti.

stran 167 Masaža Skupni vikend − čas, da odmislimo vse skrbi in se imamo preprosto lepo. Čas, ko tobogan namesto stopnic sploh ni slaba ideja in čas, ko se dan začne z bolj poznim jutrom. Čas, ko lahko malo lenarimo in v znak hvaležnosti ponudimo celo kakšno masažo.

Katarina Obljubim. Skupaj smo v dobrem in slabem. Skupaj, ko se nam polomijo očala, zvijejo gležnji in ko se nam stre srce. Draga Petka, hvala, ker si moja opora in podpora. Hvala za sestrstvo med nami!

Palete Poleg znanja, ki ga pridobimo v šoli, se nam zdijo pomembne tudi praktične veščine. Naš letošnji projekt je bil narediti barvne klopce iz palet. Porabile smo veliko brusnega papirja, vihtele čopiče, pribijale in vijačile. In veste, kaj? Uspelo je!

Rože Naj vam priznamo, da je naša vzgojna skupina letos še bolj zacvetela. »Rožoholičarke«, kar pač smo, smo si spomladi priskrbele en velik lonec prsti in nekaj pisanih lončnic. Naša okenska polica je tako popolnoma polna in zares cvetoča.

6.

Klara PavliniÄ?

Vzgojiteljica:

stran 168

vzgojna skupina

stran 170

6.

Tik pred božičnimi prazniki praznujemo tudi me! Letos smo to počele v gusarskem vzdušju: izzivi, plesni dvoboj, pice, tradicionalna zdravica šesti, Tjašin govor, lastnoročno izdelane jaslice, predvsem pa me vse in sreča, da se imamo!

vzgojna skupina

6 faz učenja: • zanikanje (opazno sredi fotografije spodaj) • molitev (le še Bog mi lahko pomaga, zato dvigujem roke k njemu) • bes (strmeč resnici v obraz) • histerija (ki se davi v lastnem smehu) • spanje (ena ocena še ne bo določila celega tvojega življenja, no) • učenje (na tej fotografiji preprosto ni bilo prostora zanj)

Na letošnjem Don Boskovem turnirju se je v šesti vzgojni skupini zgodila revolucija.

Takole evforično so podaniki Petrograda, te čudovite dežele v želimeljskem kraljestvu, praznovali ob razglasitvi svoje že druge zaporedne zmage, ki so si jo prigarali z lastnim trudom (in ob bolečih trebušnih mišicah zaradi vseh huronskh navalov smeha).

V šesti vzgojni skupini vse delamo »na polno«: kuhamo kavo (ne samo enkrat na dan), veseljačimo (pa ne samo pri večernih molitvah), učimo se (pa ne samo podnevi), jemo (pa ne samo v jedilnici), čvekamo (pa ne samo o fantih), zmagujemo (pa ne samo na DBT-ju), predvsem pa pojemo na božičnici (kjer se strga nam in našim žabam)!

stran 171 Oh, spomini na tisto lepo sončno popoldne sredi počitnic, ko smo Klaro uspešno »podolenjčile« za en dan in je postala del dolenjske naveze! Naužile smo se pristne, avtohtone dolenjske hrane (pičiči!), se sprehodile ob prekrasni Krki in pohajkovale po središču Novega mesta. Misel dneva je bila: Dolenjska, moj dom!

P. S.: Za vse nevedne, pičiči so na male koščke narezana pica brez šunke in paradižnika, ki jih ješ skupaj z raznoraznimi omakami.

Kot že znana je navada, šesta res praznuje rada!

Ko kakšen rojstni dan napoči, se skupina za poslastico odloči.

Glavna pustolovka že 30 jih šteje, nam pa se ob tem takole smeje!

Kako lahko je pozabiti na goro skrbi ob svežih tortiljah, lastnoročno pripravljenih v Klarinem prijetnem domu!

Revolucionarna zmaga na Don Boskovem turnirju nas je letos kot vzgojno skupino tako močno povezala, da nas niti smrt ne loči več!

7.

Mojca Potokar

Vzgojiteljici:

Alja Bizjak

stran 172

vzgojna skupina

stran 174

7.

Tako izgleda, ko gre šolsko leto proti koncu in imamo na vikendu vzgojne skupine časa za lenarjenje na pretek!

vzgojna skupina

Babice iz 7. vzgojne skupine se odpravljajo v Vegas. Pa bodo tam dobile, kar iščejo? Na predstavitvi skupin DBT smo letos sporočale, da moramo življenje zajemati z veliko žlico, preden nam uide.

Vsi, ki ste se kdaj udeležili želimeljskega potovanja v Italijo, bi morali prepoznati tole stvaritev naših prvošolk. Po vrnitvi v Želimlje so morale pokazati, kaj vse so na ekskurziji videle!

»Zelo sem vesela, da sem v tej vzgojni skupini, in vse vas imam zelo rada!« iskreno pove vsaka slavljenka. In taki pristni objemi so del iskrenih in lepih želja za vsako izmed nas.

stran 175 Praznovanje, praznovanja, praznovanju, praznovanje, o praznovanju, s praznovanjem.

Obvestila, da zvečer ena izmed nas praznuje in da je prinesla veliiiiiko hrane, se vedno razveselimo. Z razlogom!

Odejica za piknik v teh sončnih dneh vedno pride prav. Če pa se lahko z njo igramo, pa nam je še bolj všeč.

Bose noge, sonce in smeh!

»Samo ime je tvoje moj sovražnik; ti bil bi ti, čeprav ne bil bi Monteg.

Kaj pa je Monteg?« Ob pohajkovanju po Ljubljani sta nam Barbara in Manca uprizorili kratek odlomek iz Shakespearove drame Romeo in Julija.

Navdušeno o ljubljanski mestni hiši! Kateri arhitekt jo je narisal? Kaj moramo postati, da v njej delujemo?

Kdaj župan zaključi svoj delovnik? Same koristne informacije!

8.

Monika Merhar

Vzgojiteljica:

stran 176

vzgojna skupina

stran 178

8.

Sprejem prvošolk

vzgojna skupina

Čez poletje prazni hodniki so septembra spet dobili nov žar, novo veselje, novo energijo. Med svoje vrste smo osmarke sprejele kar 15 pernatih »fazank«, ki so nam kaj hitro prirasle k srcu.

Svoje članstvo so si zaslužile s čiščenjem moških sob in ugrizom v sočno čebulo, v dobrodošlico pa so dobile tudi unikatne skodelice. Kaj hitro so se prelevile v prave osmarke in vesele smo, da jih imamo ob sebi. Dobrodošle!

Majice Pri športnih podvigih so nas še bolj spodbujale živo rumene majčke.

Z njimi in z medvedjimi figicami (s takšnimi, kot jih ima medvedek Lino) smo tako še bolj začutile skupinskega duha ter »hitro in drzno« (take pač smo v osmi vzgojni skupini) navijale za naše punce!

DBT predstavitev »Hočem imeti njen glas!« »Rada bi risala kot ona.« »Ona je boljša od mene.«

Skupni dogodki Članice osme vzgojne skupine si večere večkrat popestrimo z raznimi družabnimi dogodki. Tako smo letos organizirale večer tropskega sadja. Prisluhnile smo potopisnemu predavanju dveh bivših osmark, ki sta se poleti potepali po Kubi. Po vrnitvi z ekskurzije po Italiji smo se med pripovedovanjem dogodivščin posladkale s sladoledom in se do sitega najedle sadja in stopljene čokolade po vrnitvi deklet iz Poljske in Francije.

In dekleta so se skozi poseben printbox prekopirala vanjo, ona pa je nenadoma imela 22 istih kopij. Postalo je dolgočasno, saj so vse kopije delale isto. Ugotovile so, da je zanimivejše, če si to, kar si. V osmi vzgojni skupini smo na DBT-ju pokazale, da je bolje, če je v vzgojni skupini 23 različnih in ne enakih oseb. Vsak človek ima prednosti in slabosti.

Treba se je samo naučiti videti dobro.

stran 179 Božičnica

Vikend vzgojne skupine Januarja smo odšle na vikend naše vzgojne skupine v Ivančno Gorico. V župnišču smo se udobno namestile in zabava se je začela! Imele smo veliko časa in preživele smo ga na malo drugačen način. Nekatere so uživale ob prijetnem klepetu, spet druge ob pogledu na večerno nebo. Po pogovorih smo imele slastno večerjo in nato zabavni večer. Naslednje jutro smo se prebudile v sončno jutro. Po zajtrku smo si postavljale cilje, s pomočjo katerih bi v novem letu rade osebnostno zrasle. Peš smo se odpravile do Stične, si tam ogledale jaslice in naredile veliko fotografij. V nedeljo smo druženje zaključile s sv. mašo, na katero smo povabile tudi starše. Vikend je šel hitro mimo in pričakovanja so bila izpolnjena. Med seboj smo se povezale in ustvarile veliko novih spominov.

Letos smo se odločile, da bomo božičnico praznovale na malo drugačen način. Praznovale smo tako, da smo spoznavale tradicije praznovanja božiča drugod po svetu. Božičnico smo otvorile z metanjem čevlja čez ramo in s tem preverile, ali bomo v prihajajočem letu spoznale fanta. Nadaljevale smo z igrami, kjer smo se nasmejale do solz. Na koncu pa nas je obiskal še Svagman, ki nam je prinesel darila, tako kot razveseli otroke v Avstraliji. Bilo je svetovno!

Prvošolski potep po Ljubljani Naše tretješolke so odšle v Veržej, drugošolki sta zbežali na Pohorje, prvošolke pa smo ostale same. Odločile smo se, da tudi me pobegnemo v Ljubljano in raznesemo svojo noro energijo še drugam. Najprej smo se razvajale vsaka po svoje, nato pa smo se skupaj odpravile na naporen pohod na Ljubljanski grad. Po takem podvigu smo se seveda morale okrepčati, tako da nas je Monika peljala v Lockal na najboljše milkšejke! Kasneje smo skočile na avtobus, kjer smo si delile smešne prigode iz otroštva. Doživele smo lepo popoldne, ki pa ga bomo zagotovo še ponovile!

Nejc Kastelic

9.

Gregor Markelc

Vzgojitelji:

NeĹžka Birk

Mateja FerenÄ?ak

stran 180

vzgojna skupina

stran 182

Na robu Ljubljane se zbiramo mladi, v vzdušju domačem sobivamo mi, pojemo, molimo in učimo se radi, še »boljš« kot doma imamo se vsi.

9.

Bili so večkrat dnevi, ko le v klopi smo sedeli.

Svinčnik, šilček in radirka zvezkov cela zbirka.

vzgojna skupina

Za odmor bilo je delo; traktor, kladivo in omelo.

Toliko bolj smo zaslužili, da smo skupaj se spočili.

Poskrbeli smo tudi za jelo, da se ni vedno le hitelo.

Vrt, igra in hrana, nastala je pica izbrana …

Zjutraj budilka, v šoli zvonec, po kosilu prazen lonec.

Popoldne pa vsi v zvon pritrkovati bim bam bom.

Prišla je zima mila, trajala vse do aprila.

Hitro bunde smo jemali, na Koprivniku jih nase dali.

stran 183

Res doživeti so bili večeri, ko smo za kulturo se ogreli.

Med drugim počastili smo Marijo s slavnostno akademijo.

Maturantje so slovo jemali, mi pa jim izzive dali.

Tudi enega za polet’, da lažje šli bodo v svet.

Slavnostno smo se oblekli, srečen božič si izrekli.

Prtički, svečke in slastne jedi, začeli so se prazniki.

Glasbeniki, frizerka in lesarji, naše princese in fantje carji.

Razlik najde se obilo, srce njih ljubezni je hranilo.

SKUP

NOST

stran 186

Krst prvošolcev Spomnim se večera pred približno štirimi leti – bil je zadnji v prvem želimeljskem tednu – ko smo vsi prvošolci vedeli, da je to to – mora biti ta večer! Zbudili nas bodo s kričanjem, saj mi je že brat povedal, kako to gre – in potem bomo tekli in pobirali koruzo in polivali nas bodo z vodo … In kar naenkrat bomo mi maturanti in polni idej o edinstvenem krstu novih dijakov, kot ga še ni bilo.

Naše prvošolce je ponoči pokonci vrgel hrup nenavadno glasnih in razbojniških nindž, ki so prišle z namenom, da bi neizkušene novince izurile v močne bojevnike. Ah, kako dobrosrčne nindže!

Ob spremljavi bojnih krikov smo jih napotili v telovadnico, kjer smo preizkušali njihovo fino motoriko in zmožnost ohranjanja koncentracije pod pritiskom – nujno potrebne vrline vsake nindže.

V praksi to pomeni, da so s tal pobirali koruzo, medtem pa smo jih bolj ali manj prijazno opominjali, naj vendarle pobirajo hitreje! Ker se niso ravno izkazali, smo jim mi, izkušene nindže, pokazali, kako se stvari streže in demonstrirali pravo bojno koreografijo, ki nas jo je naučil naš senpai Bine. Za tako eleganco, moč in usklajenost je potrebne veliko vaje, zato smo hitro nadaljevali z urjenjem. Medtem ko so novinci s tekanjem v krogu pridobivali kondicijo, smo jim nalagali ekstremno zahtevne naloge, kot so: zapleši z metlo, naredi deset sklec, pretvarjaj se, da si zobotrebec in – pozor, ta je bila najzahtevnejša – izberi si dekle in z njo zapleši polko.

Tako so bili pripravljeni na svečane obljube, kjer so med drugim prisegli, da se ne bodo vrivali v vrsto pri kosilu, vendar se mi zdi, da tega dela niso popolnoma razumeli.

Dragi fazančki, tudi vi boste nekoč maturanti in vam bodo šli jezikavi prvošolci, ki se vrivajo v vrsto, na živce. In še dobro, da je tako, saj je tudi to lepota odraščanja v Želimljah.

Po zgledu Janeza Krstnika smo jih krstili in jih s križem na čelu poslali spat.

Klara Hrovat

stran 187

stran 188

Božičnica Ko tole piševa, so spomini na božičnico že malce zbledeli, a kljub temu so. In to zelo lepi. Zgodilo se je davnega leta 2018, enaindvajsetega v mesecu grudnu. Kot poslušni »novoprišlekinji« sva bili že ob začetku leta poučeni o tem svečanem dogodku in morava priznati, da ga starejši želimeljčani niso prehvalili.

Tako kot ostali novopečeni fazani sva se tudi sami potiho veselili tega večera, čeprav sva vedeli, da bomo imeli (sploh prvošolci) s pripravami nanj veliko dela. Že sredi novembra smo začeli s sestanki in opravila so se kar vrstila. Prvi so poskrbeli za res ŠIK dvorano, drugi, da se bo vsaka soba v dijaškem domu razveselila darilca, tretji pa so pripravljali ganljiv program.

Na veliki dan je vse potekalo v znamenju slavja. Medtem ko so se dijaki starejših letnikov počasi pripravljali na praznovanje, smo pridni

stran 189 prvošolčki hiteli urejati še zadnje podrobnosti, da bi se v očeh drugih res izkazali. Saj ne, da se hvalimo, ampak mislimo, da nam je to uspelo.

Po paničnem tekanju naokoli je ura odbila šest popoldne. Počasi smo se zvrstili v Majcnovi dvorani, kjer se je začel program. Priča smo bili drugačni interpretaciji Jezusovega rojstva, ob kateri smo se nasmejali, hkrati pa nas je zelo ganila. Potem smo se odpravili v telovadnico, ki se je za en večer prelevila v pravo »Veliko dvorano« (kdor pozna Harryja Potterja, bo vedel, o čem govoriva). Kipec Jezusa smo slovesno položili v jasli, nato pa smo večerjali.

Ko smo se dodobra najedli, so maturanti odprli plesišče. »Polej je bla pa cajla žurka!« Plesalo se je dolgo v noč (beri: vse do polnoči). Za konec so nam tretješolci pripravili presenečenje; zunaj na igrišču so samo za nas zaplesali božično koreografijo.

Po koncu slavja je bilo treba dvorano še pospraviti. In kdo drug bi bil za to primernejši kot prvošolci? Medtem ko so starejši veselo prepevali v klubu, smo se mi ukvarjali s čiščenjem.

In tako se je končala naša prva božičnica. Naju pa že zanima, kaj nam bodo bodoči prvošolci pripravili naslednje leto.

Zala Jagodic in Nadja Padar

stran 190

Miklavževanje Miklavževanje – nekaj dobrega … Kajne?

Ampak ne, če imaš za brata maturanta. Že tedne pred tem dogodkom sva poslušali najrazličnejše »grožnje«, kaj se nama bo zgodilo na ta usodni večer.

Maturanti si imena svojih žrtev pridno zapisujejo na »črno listo«, kjer sta se »nepričakovano« znašli tudi najini imeni. Na poti do Majcnovega doma, kjer se je odvijal ta pomembni večer, ni bilo najbolj prijetno, v zraku se je čutila napetost. Skrbelo nas je, kaj vse so si maturanti zapomnili o nas (vrivanje v vrsto za kosilo, jezikanje na krstu prvošolcev, včasih pa je dovolj že, če imaš v četrtem letniku brata ali sestro).

In tako se je začelo. Prva žrtev je bila Barbara, ki je prevzela vlogo ure. Nato so nam največji nacionalisti doma zapeli državno himno. Naslednja tarča

je bila skupina MaNaMe, ki je morala v kratkem času sestaviti himno našim izjemnim maturantom.

Nato pa ŠOK (o moj Bog), na odru sta se pojavila kdo drug kot Bine in Izidor. Le kdo je naslednja žrtev? Njuni preljubi sestri in ostali sorojenci naših maturantov, seveda. Igrali smo se igrico KAAARL (beri: Karel s pantomimo prikazuje z maturantske strani določene predmete, ostali ugibamo). Ni bilo tako lahko. Le kako bi vi pokazali zavito Miklavževo palico, mandarino ali pa morda parklje? Karel se je moral zaradi svojega neuspeha javno opravičiti svojemu razočaranemu bratu.

stran 191 Miklavževanje je še naprej potekalo v podobnem duhu in iz dvorane smo vsi odšli nasmejani in z lepimi spomini.

Priznati morava, da ni bilo tako hudo in sva se res zabavali. Kar pa je najpomembnejše: preživeli sva »ta grozni večer«.

Hvala, maturanti!

Ana Valič in Neli Markelj

stran 192

Don Boskov turnir Predstavitev vzgojnih skupin Letos je Don Boskov turnir potekal še posebej brutalno. Osem vzgojnih skupin se je potegovalo za naslov najbrutalnejših, najboljših, najplemenitejših, najljubeznivejših, najzanimivejših, najpogumnejših in najambicioznejših. Nekatere skupine so s pripravami na tekmovanje začele že zelo zgodaj. S tem so pridobile prepotreben čas za dodatne vaje za kar se da dober nastop.

Druge so to vzele z levo roko in jim je več kot zmaga pomenilo sodelovati; so se pač držali gesel v slogu »pomembno je sodelovati in ne zmagati« ter »vsi smo zmagovalci«. Skupine so se zbrale v vroči dvorani. Tekmovanje je postreglo z nekaterimi bolj in nekaterimi manj brutalnimi nastopi. Na

1. vzgojna skupina

Tekmovalnost, žrtvovanje in dobre fore: to so bile tri osnovne niti naše predstavitve, zavoljo neizkušenosti pa smo himno odpeli nekoliko slabše.

2. vzgojna skupina

Vsi se spomnimo Rdeče kapice, pravljice, ki smo jo kot otroci tako radi poslušali. Letos smo se dijaki druge vzgojne skupine odločili, da na DBTju prikažemo drugo plat te pravljice.

Dokazali smo, da imamo kar nekaj igralskih talentov. Moramo povedati, da nam je uspelo pošteno nasmejati gledalce, in tako je bil naš cilj dosežen.

Predstavitev smo zaključili s himno »druga vzgojna, to smo mi, skupaj mi držimo vsi, iz nas veselje kar kipi«, ki pa ni bila tako ubrano odpeta, kot smo si sprva predstavljali.

koncu so zmagale članice šeste vzgojne skupine, za najboljši plakat pa je bila nagrajena sedma vzgojna skupina. Seveda smo se kljub napetosti in tekmovalnosti razšli lepih misli.

V naslednjih vrsticah lahko preberete, kaj so skupine želele spročiti s svojimi predstavitvami!

stran 193 3. vzgojna skupina

Letošnjo predstavitev tretje vzgojne skupine na DBT-ju je zaznamoval prihod novega vzgojitelja. Gašperja je angel Filip v sanjah popeljal skozi zgodovino in mu predstavil velike svetovne voditelje, ki so mu svetovali, kako postati dober vodja in kakšnih napak naj se izogiba.

Na koncu je prišel do Jezusa, ki mu je dejal, naj ne skrbi, saj mu je bila zaupana super skupina vzgojenih fantov.

4. vzgojna skupina

V ciganski vasici so si mlade ciganke zaželele, da bi bile tako pogumne kot tiste starejše.

Prosile so jih za pomoč, te pa so jim dale nekaj izzivov. Mlade ciganke so jih z lahkoto opravile, vendar so se zadnjemu uprle. S tem so starejšim pokazale, da znajo razmišljati s svojo glavo, mlajšim pa so s svojim pogumom postale vzor.

5. vzgojna skupina

Podale smo se na iskanje optimalnih očal in doumele smo, da so najboljša prav tista, ki jih pred nami ni nosil še nihče.

Univerzalna. Taka, ki nimajo dioptrije, po kateri bi bil svet že določen. Taka, ki ne zameglijo resnice, in taka, pod katerimi se ne moremo skriti. Spoznale smo, da niti okulist ni mojster te stroke, pač pa je vsaka izmed nas tista, ki sama sebi čisti stekla in odkriva skrivne odboje svetlobe.

stran 194 6. vzgojna skupina

V eno izmed dežel Petrograda – Vojvodino 6. – je prispel sel kralja Petra od gori danega – krajše Gordana − s sporočilom o poostrenih pravilih. Prebivalke so bile šokirane nad kraljevimi zahtevami, zato so se odločile za upor in kljub nekaterim nesoglasjem stopile skupaj, saj so vedele, da bodo le tako premagale kraljevo vojsko. V strahovitem mesarskem klanju so porazile kralja, s tem dosegle svobodo in dokazale moč sestrstva.

7. vzgojna skupina

V naši vzgojni skupini se sestal je »sindikat«; smo rekle: »Alja, prosmo, ne ga srat, ko zunaj sonce svet, gremo me za cele ure za mizo sedet.« Potem pa cel večer gledamo na Instagramu, kako lepo se človek vsak ima, ki ne skrbi ga fizika.

Zato smo se našemile v »none«, ker tudi one še niso šle zares živet. Rekle smo si: »Punce, pejmo me v svet, skiro in torbo rabiš, to je vse.« Potem pa smo z babicami še me spoznale, da to mogoče le ni bil najboljši načrt; lepo živeti in uživati se da tudi brez bankrota.

Z našo igro smo se želele medsebojno spodbuditi k uživanju v majhnih stvareh: v nasmehu sošolke, sončnem žarku in v medsebojni ljubezni, kajti to je recept za res polno življenje.

8. vzgojna skupina

»Polajkaj svoj profil v ogledalu, sprejmi luknjo v sandalu, pomemben ni le videz. Čeprav smo si vsi tako različni, še vedno smo čist lični. Pokaži svoje barve!« Skupaj ustvarjamo popolnost z nepopolnostjo!

Tine Mlinar, Borut Jordan, Lenart Ponikvar, Lenart Močenik

stran 195

Don Boskov turnir − discipline V našem dijaškem domu hladne in temne večere popestrimo s prav posebnim Don Boskovim turnirjem. Prav vsi domovci si izberemo eno izmed disciplin in se po svojih najboljših močeh potrudimo, da za svojo vzgojno skupino zberemo čim več točk. Kakšno je bilo vzdušje in kdo je letos osvojil prestižna mesta, pa lahko prebrete v naslednjih kiticah: Ko Želimlje spet se vse v telovadnici dobijo, skupinski duh se zopet vname, poje zmage melodijo. Še nikoli ni tako zadeti koša si želel; Breskvar na stopničko prvo – vse uspehe je požel.

Med dekleti je blestela iz šeste – kdo le? – Ingrid! Žog največ v koš zadela, zmago si za konec ujela. Žog na srečo ni še konec, in ko gre za ekipi dve, dva gola, žogo eno, napetost kar poveča se.

Mi šli smo se namizno igro, konkurenca b’la je smela.

Klančar, Matos, dva iz tretje, končne gole sta zadela.

Pri dekletih več je tekem, nič za to − spet tukaj šesta!

Dora, Maršič, kdo pa drug, izbrali sta si prva mesta.

Gremo v fitnes, mišičnjaki, pingpong ne bo se sam igral.

Kot po maslu spet je tretja zase odnesla si pokal.

Vse čez mrežo, nič na tla, Žust pač zlepa ne omaga.

Lonček svoj pristavila je Neli in četrta zmaga.

Kako postavit' se v vrsto, znanost je visoka.

A to gotovo najbolj ve tist', ki štiri skupaj spoka!

Simončič (ja, spet tretja!), stopnička je visoka.

Odmor je! In dežuje ...

Da ne bodo tam le klubski, DBT se tam zdaj snuje, klub odpira vrata.

Palica in žoga?

Ne hokej, le biljard!

Le mirnemu gre zmaga, slavita jo pa dva.

Marta, to je šesta, z drugimi pometla, Gumilarjev iz druge vse črne je zabil.

Tarča je pred tabo.

Kdo si ti?

Ne, nimaš loka, nimaš palčk, ki bi jih pobiral.

Hazardni šport, pikado, da le enemu nagrado za najboljši 'uč.

Močenik?

Stopnička nate čaka.

Kaj pa tista disciplina, ki za nikogar imena nima?

Vsako leto ob vpisu vsi gledajo "tam tam" na listu.

A kdor se prijavi, se ne upre zabavi.

In še enkrat šesta s Tjašo je zasedla mesta!

Oh, pa ta, ki dvom vzbuja, šest kart, vsaka svoja.

Letos v enki je blestela kdo le drug kot Špela! Čeprav Okorn po priimku, mirna roka in oko sta mu priigrala zmago, to vse za balince bo. Že večletna šampionka, ki nasprotnike matira; iz šeste naši Zali težko se konkurira.

Kling in klong! Glasen šport po klubu se razliva, glasno si je priigrala zmago Loti, šesta!

Za konec pa še tisto, kar kratkočasi nas povsod.

Veržej in bus in vsi odmori, tam vedno je tarok. Šesta, vzgojna zmagovalk, spet si tukaj ti dobila, Ema, kvartopirka, stopničke je rešila.

Pa ti povem še tole, dragi bralec, četudi te na odru ni bilo, bil si tam in dal si svoje, ploskal si tudi prav hudo! Že od nekdaj ni pomembno, kdo prevzame ta pokal; a vsi ti dnevi, vse te ure – da skupaj smo, res ni nam žal!

Meta Repe

stran 196

Rezultati DBT 2019

ENKA 1 ŠPELA HRIBAR 2 JULIJA ŽGUR 3 NATALIJA OBLAK

Posamezne discipline:

MET TROJK

PIKADO

1 ALJOŠA BRESKVAR 2 ERIK ROBERT GAČNIK 3 TOBIJA KIKELJ

1. VS 1. VS 1. VS

1 INGRID KOZAMERNIK 2 MARIJA OKRŠLAR 3 NEŽA JAKLEJ

6. VS 4. VS 4. VS

BALINCI

1 LUKA GUMILAR 2 SEBASTIJAN TROJER 3 DOMINIK UŠENIČNIK

2. VS 3. VS 1. VS

ŠAH

1 MARTA BEVC 2 TONKA KOCJANČIČ 3 JERICA KOCJANČIČ

6. VS 8. VS 4. VS

BILJARD

ROČNI NOGOMET 1 DORA KRIŠELJ in KATARINA MARŠIČ 2 KATARINA VRBINC in SARA MIHALIČ 3 KRISTINA ČEPON in NEŽA GOVEKAR

6. VS 6. VS 7. VS

1 GABRIEL KLANČAR in MATEJ MATOS 3. VS 2 JAKOB ERHARTIČ in MATIC SNOJ 1. VS 3 MATEVŽ SEMPRIMOŽNIK in DANIJEL KOKALJ 3. VS

ŠTIRI V VRSTO 1 JERNEJ SIMONČIČ 2 NEŽA SLAK 3 MARIJA KRNC

3. VS 5. VS 4. VS

NAMIZNI TENIS 1 MARTIN ŽUST 2 RUBEN FURLAN 3 PETER RIBIČ

3. VS 1. VS 2. VS

1 NELI MARKELJ 2 MANCA KOLIĆ 3 KLARISA KEPIC

4. VS 7. VS 5. VS

7. VS 5. VS 6. VS

1 LENART MOČENIK 2 MATJAŽ BREGAR 3 TOMAŽ VITEZ

1 GABRIJEL OKORN 2 METKA VRBINC 3 NEJC TOMŠIČ

1 ZALA KOJEK 2 VOJKO HYSZ 3 STAŠ HYSZ

2. VS 3. VS 3. VS

2. VS 7. VS 3. VS

6. VS 1. VS 3. VS

ZRAČNI HOKEJ 1 LOTI ŠPES 2 EMA NAGODE 3 KATJA PRIMOŽIČ

6. VS 4. VS 7. VS

1 KRIŠTOF KEPIC 2 LUKA POLC 3 JAN GRAČNER

1. VS 3. VS 2. VS

TAROK 1 EMA MEGLAJ 2 VAL BERGEL POGAČNIK 3 BINE MARKELJ

KONČNI VRSTNI RED: 1. mesto: 6. VS 2. mesto: 4. VS

3. mesto: 3. in 7. VS 4. mesto: 1. VS 5. mesto: 8. VS

6. mesto: 2. in 5. VS

6. VS 2. VS 1. VS

stran 197

Zaključek Don Boskovega turnirja Zaključek letošnjega največjega in najdaljšega turnirja v Domu Janeza Boska bi lahko primerjali s kuhanjem »domače čorbe«.

Najprej se je vonj tekmovanja v disciplinah širil v klub, na šahovnico, v fitnes in v telovadnico. Celo v kabinetu naših vzgojiteljev se je nekaj kuhalo. In kaj se je skuhalo? Se je kaj zažgalo? Vse to nas je tako zanimalo, da se nismo mogli upreti mislim na letošnjo specialiteto in smo se, lačni rezultatov, zbrali v telovadnici. Tam smo ovenčanju najboljših posameznikov v različnih kategorijah kot češnjo na vrhu torte dodali predstavitev še ne videnih talentov iz vsake vzgojne skupine. Skupaj smo se tako ohlajali v adrenalinskih skokih in saltah udeležencev delavnice freeruna. Predstavila se je tudi plavalna prvakinja, uživali smo ob žongliranju in topili maščobe ob skupinskem plesu.

Na koncu smo s pomočjo bansa ulovili veleslavnega merjasca in ga začinili s hip hopom, s poslušanjem ubranega petja in z ogledom nazornega recitiranja pesmi.

Za sladico smo si pustili razglasitev skupnih dosežkov celotnih vzgojnih skupin. Skratka, torto si je tokrat prislužila 6. vzgojna skupina, kot pa se spodobi, smo tudi drugi proslavili svoj trud in pridobili hranila, ki nam bodo vlivala moči za nadaljnje kuhanje. Se opravičujem, tekmovanje.

Tara Jakopič Stojc

stran 198

Slovo maturantov Vreme v letošnjem maju je bilo precej turobno. Kdo bi vedel, zakaj? Morda pa zaradi slovesa želimeljskih maturantov letnika 2000. Precej težko je sicer potrditi to trditev s kakšnimi znanstvenimi dejstvi, vendar lahko za maturante rečemo, da je vreme opisovalo delček njihove grenkobe ob slovesu od dijaškega doma in brezskrbnega bivanja v njem. Štiri leta so za marsikoga minila prehitro, za koga hitro, za koga pa so se vlekla. In maturanti smo tudi slovo izvedli v treh delih in treh hitrostih. Že na predvečer slovesa smo se na hitro odpravili po dijaškem domu in vsako vzgojno skupino prebudili, na hodniku je maturant Ciril podelil nekaj napotkov in resnic, ki jih je generacija 2000 spoznala in preverila v Želimljem, zapeli smo pesem, nato pa šli osebno do vsakega dijaka in mu podali roko ali objem v slovo. Za ta del bi lahko rekli, da je minil prehitro. Zakaj? Osebno slovo za marsikoga mine prehitro. Res pa je tudi, da je naš obhod po vzgojnih skupinah trajal (glede na pretekle generacije) zares hitro.

Drugi del slovesa se je začel popoldne ob 17h v cerkvi v Želimljem. Tja smo maturanti prišli

lepo oblečeni, se usedli v prve klopi in še zadnjič prisostvovali naši »želimeljski« sveti maši. Kot se spodobi, jo je za nas daroval sam ravnatelj dijaškega doma Peter Končan. Ob koncu smo se mu zahvalili z zelo neobičajnima dariloma. Izdelali smo mu prav poseben pečat »Peter petarda«, s katerim bo od sedaj naprej lahko potrjeval vse vzgojne ukrepe, ter mu podarili pižamo, ki ima na hrbtu zapisano besedo »piškuš«. Ta del slovesa je minil relativno hitro.

Sklepni del je bil najdaljši in se je odvijal v jedilnici.

Ravnatelj je uvodoma razdelil pohvale vsem maturantom, ki so bodisi na poseben način zaznamovali pretekla štiri leta v dijaškem domu ali pa v tem letu naredili kaj za vzgojno skupino. Sledilo je slovo maturantov od vzgojiteljev in obratno. Zanimivo, da se je prva vzgojna skupina poslovila od enega vzgojitelja, tretja od treh vzgojiteljev, četrta od štirih vzgojiteljic, peta vzgojna skupina … pa zopet od ene vzgojiteljice.

In tako smo odšli. Majhna generacija maturantov 2000 v Domu Janeza Boska se je poslovila v sivem vremenu in treh hitrostih. Vendar smo zakorakali v sončen junij, kar je dober obet. Morda za maturo, morda za študentska leta, morda za življenje. Kdo bi vedel? Želimljam pa hvala za vse!

Aljoša Breskvar

stran 199

stran 200

Klubski večeri V Domu Janeza Boska je ura odbila 21:00. Danes je spet tisti dan, ko lahko vsi, ki so nad glasbo neizmerno navdušeni (torej več kot 70 odstotkov populacije) ali pa imajo vsaj kanček posluha in željo po druženju, hitijo v klub na še en nepozaben klubski večer. Tudi mene v klub spet privablja živa glasba s klavirjem, bobni, kitarami, violinami in še marsičem drugim. Že velikokrat nam je tovrstno klubsko ustvarjanje od navdušenja povzročilo kurjo polt.

Glasbena elita naše hiše nas še nikoli ni razočarala. Igrali so pesmi v različnih jezikih, različnih zvrsteh, med skladbami se je našla tudi kakšna avtorska. Zagotovo pa je pri vsakem izmed nastopajočih ena ura minila prehitro. Naj so nastopale MaNaMe, Lipe cvetja, FZL, Maša brez medveda ali kdo drug, gotovo smo s klubskega večera odhajali z nasmehom na obrazu (in seveda s stokrat ponavljajočim se refrenom v naših glavah).

In danes pričakujem, da se mi bo pred spanjem v glavi znova vrtel nov refren.

Klara Štukelj

stran 201

stran 202

Spletkarjenje Na začetku je bila beseda. Za besedo je bila nit. Rdeča nit. Oni so jo vzeli.

In prišel je dan − 6. 6. 2019, ko so pregledali vse svoje že napletene vozle.

Kaj vse je bilo do takrat napletenega! In ugotovili so, da je bilo dobro. S svojo mrežo so povezali vse posvežepokošenitravihodečeljudi. Rekli so si: »Če je že ravno wi-fi slab, pa naj bo vsaj omrežje dobro.« Tako, spletkarji smo jasno spoznali svoje poslanstvo – torej širnemu svetu pokazati, kakšno je realno (in realno je res kar dobro) življenje v želimeljskem domu, ter preko družabnih omrežij plesti mrežo med nami.

Poleg prenovljene spletne strani, na kateri smo pod budnim očesom najprej Klare in kasneje Bernardke objavljali fotografije z vseh možnih dogodkov, smo uvedli tudi rubriko »Ali jo prepoznaš?«. Skrite osebe so se počasi

razkrivale, mi pa smo ugibali na vse pretege.

Na Instagramu smo odprli svoj profil in redno objavljali zgodbe najrazličnejših želimeljskih okoliščin. Dom niso samo »žurkice«, dom ni samo učenje, dom ni samo molitev. Je pa tudi to in še mnogo več. Kaj vse ste napletli in kaj smo zapletli mi, preverite na spletu. djb.zelimlje.si

www.instagram.com/zelimlje_dom/

Naša misija pa seveda še ni končana. Že razmišljamo o novih izzivih, saj …

... so nekje slišali: »Vrzite mreže še na drugo stran!«

Predsednica Favstina Plavčak s podložnim spletkarskim svetom

stran 203

Prostovoljstvo Letošnji prostovoljci smo svoje ure prostega časa namenjali otrokom iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga ter starejšim občanom v Domu Janeza Krstnika Trnovo. Vsak teden smo se ob torkih z vzgojiteljico Jano odpeljali iz Želimelj in del popoldneva preživeli tako, da smo gibalno ovirane otroke peljali na sprehod v naravo. Skupaj smo si ogledovali rastline in živali, ki so nas ob sprehodu spremljale. Hojo smo si popestrili tudi s petjem otroških in zabavnih pesmi. Starejše občane smo spraševali po njihovih preteklih izkušnjah, pustili, da so nas kaj novega naučili, z njimi odigrali partije družabnih iger, včasih pa tudi zapeli in zaplesali. Da bi se res povezali, smo skupaj ustvarjali rožice, ki so jih potem stanovalci doma podarili obiskovalcem ob njihovem slovesnem prazniku. Ko smo se tako ravno na začetku učnih ur vračali nazaj v Želimlje, smo s sabo vedno prinesli polno vrečo novih zgodb in izkušenj, pa tudi toplino v srcih, ki so jo z nami delili naši novi prijatelji.

Katarina Klobučar

stran 204

Želimeljski skavti

Z gotovostjo trdim, da v Domu Janeza Boska obstaja edini slovenski skoraj pravi skavtski steg. To je edini skoraj steg daleč naokoli, ki združuje skavte iz različnih stegov, navdušene skavtske simpatizerje in celo tabornike. In kaj smo počeli med šolskim letom? Veliko stvari. Poleg skoraj vsakomesečnih srečanj smo izpeljali dva večja projekta. Prvi je bil postavitev palet v atrij za adventni venček (ni tako enostavno, kot se zdi). Ko smo v skoraj prvem poskusu postavili palete v krog, smo priskrbeli še armaflekse, da zadnjih plati želimeljčanov, ki so v atriju v adventnih večerih zmrzovali zunaj, ne bi preveč zeblo. Vseeno malo večji zalogaj pa nam je predstavljala postavitev poti preživetja. Sicer smo se zelo namučili, a je bilo vredno, saj smo bili med dogodkom priča vse preveč glamuroznim padcem in zelo srečnim obrazom naših sostanovalcev. Res je zakon biti član želimeljskega skoraj pravega stega, saj lahko za zaključek leta prespiš pod zvezdami v izjemno imenitni družbi (sicer v veliki vreči, ampak to so malenkosti).

Anamarija Kelenc

stran 205

Izdelovanje božičnih voščilnic V zimskem času smo domski dijaki skupaj s svojimi vzgojitelji stopili v akcijo in z dobrodelnimi nameni izdelali nekaj sto božično-novoletnih voščilnic, ki so nato iskale najrazličnejše poti v domove širom po Sloveniji.

Prve ovire pa so se pojavile že takoj pri oblikovanju, saj se je v naših glavah porajalo veliko dobrih idej – preveč za uresničitev.

Navsezadnje nam je le uspelo izbrati najboljše in izdelali smo prav lične voščilnice.

Kot »dobrega željni« dijaki smo se nato nadvse potrudili in s pomočjo voščilnic na različne načine zbirali denar, s katerim bi pomagali svojim sošolcem v stiski. Nekateri so zavitke voščilnic delili v svojih domačih župnijah, pogumnejši pa so se s kitarami in piškoti odpravili celo na Šuštarski most v Ljubljano. Pri vsem tem nas je gnala motivacija, da bomo z zbranim denarjem lahko nekaterim dijakom omogočili ugodnejše šolanje, zanemarljiva pa ni bila niti nagrada prostega dne, ki se je obetala zmagovalnemu razredu.

Favstina Plavčak

stran 206

Uženimo stres v kozji rog!

Verjetno vsi veste, da gimnazijska leta niso vedno brezskrbna in zabavna. V dijakovem življenju je vse težje spregledati stres, ki ga povzročajo šolske klopi.

Ta ima večinoma slabe posledice, ki se izražajo kot glavoboli, melanholičnost, izguba motivacije in vse pogostejše poseganje po nezdravih substancah (seveda s tem misliva na kavo, kakopak).

Vzgojiteljici Klara in Jana sta te simptome na srečo še pravočasno opazili in se odločili, da nam bosta pomagali s svojim znanjem. Dela sta se lotili zelo strokovno in vse dijakinje, ki smo se za njune delavnice zanimale, za začetek razdelili v tri starostne skupine. Dobivale smo se enkrat tedensko in te večerne ure dobro izkoristile. Voditeljici sta nam predstavili kognitivno-vedenjsko metodo, s katero smo se tudi me vsako uro bolj strinjale. Naučili sta nas opazovati svoje telo in mišljenje v različnih vsakodnevnih stresnih situacijah ter se zavedati sprememb, ki se dogajajo večinoma v naši glavi. Na podlagi življenjskih primerov smo spoznale, da nam stres povzroča negativne misli, ki smo se jih s pomočjo voditeljic (na)učile nadzorovati. Pridobljeno znanje smo utrjevale preko tedenskih domačih nalog in ob medsebojnem spodbujanju.

Zaključno srečanje so imele vse skupine skupaj: s kratko refleksijo in z izmenjavo na novo pridobljenih izkušenj smo končale naša srečanja.

Na tej delavnici smo se marsičesa naučile in upamo, da bomo zdaj v življenju znale ugnati stres v kozji rog!

Kat juša Nuč in Loti Špes

stran 207

Domski plesi ali »TUC« Mogoče komu padejo na pamet krekerji Tuc, ki so dostopni v sedmih različnih okusih. A zdajle ne bom govoril o krekerjih, temveč o tuctucanju, ki ga je možnost slišati iz telovadnice nekajkrat na leto.

Namigujem namreč na plese, pri katerih se porabi veliko energije, sploh pa so blagodejni za sprostitev po napornih testih. Nekateri se jih udeležijo, da bi se znoreli, drugi so tam bolj za plese v parih, spet tretji so tam, da bi DJ-a prosili za ruski hardbass ali za račke, kar velik odstotek pa pravi, da to ni zanje in se v tem času raje učijo.

Sam sem bil do zdaj udeleženec le na enem plesu, zato mi je toliko bolj znan pogled izza mešalne plošče, kjer je izkušnja istega plesa čisto drugačna kot na plesišču. Čeprav se komu ne zdi tako, gresta za pripravo na ples vsaj dva konca tedna, če je časovna stiska, pa tudi nekaj učnih ur − vedno pa je tako, da bi se lahko pripravil še bolje.

Napišem si seznam in zaporedje pesmi, kljub temu pa se ga pogosto ne držim, saj ugotovim, da bi želimeljčani v tistem trenutku raje slišali nekaj drugega. Ravno zaradi tega je vsaj polovica plesa improvizirana, zato včasih pride do napak in nenačrtovanih tišin. Če me kdaj opazite, da buljim v ekran, kot da ga vidim prvič, je to zato, ker razmišljam o prehodih iz ene pesmi v drugo in ne zato, ker posodabljam svoj status na Facebooku. Na odru pa nisem sam. Ob meni na plesih lahko opazite tudi drevo – iglavca, govorim namreč o svojem prijatelju Boru, ki ima vlogo lučkarja, MCja in svetovalca za naslednji komad. Pred vsakim plesom skupaj stakneva glavi in »brainstormava« o pesmih in različnih »forah«. Zelo sem vesel konstruktivnih povratnih informacij, saj je to najboljši način, da je lahko naslednji ples še boljši, prav tako pa je veselje videti ljudi, ki se zabavajo in mi povedo, da je bil ples dober.

Pri pripravah imam mešane občutke, kako se bo izšlo, a ob izteku komada »Mi plešemo« vedno z zadovoljstvom in utrujenostjo pospravim svojo ploščo, podam roko Boru in odidem v položaj vodne tehtnice.

Peter Ribič

DUHOv

NOST

stran 210

Duhovni večeri Vsak ima rad, da mu bližnja oseba pove, da ga ima rada. Zakaj si tega ne bi želel tudi Bog? Mogoče pa znamo želimeljčani to ljubezen pokazati še na nekoliko drugačen način. Vsak po svoje, vsak duhovno.

Sedma vzgojna skupina to zna storiti s prikazom ljubezni Marije, pomočnice kristjanov, ki povezuje srca vernikov po celem svetu. Prva vzgojna skupina nas je želela naučiti, da po smrti ni pomembno, kdo si in koliko denarja si imel, ampak le to, kakšno je tvoje srce. Skozi zgodbo o ladji in dveh stebrih nas je popeljala tretja vzgojna skupina ter nam prikazala zaupanje, ki ga je imel don Bosko v Boga.

stran 211

Težko je spustiti Jezusa v svoje srce. Velikokrat ob tem čutimo strah ali pa nas ovira kaj drugega. Prav četrta vzgojna skupina pa nas je spomnila, da to ne bi smelo biti tako. Šesta vzgojna skupina nas je spomnila na naravo kot božji dar, ki je ne smemo jemati za samoumevno in moramo zanjo skrbeti.

Pomen življenja pa tudi smrti nam je ob pepelnici pokazala osma vzgojna skupina. Druga vzgojna

skupina je ponazorila, kako lahko že majhna dejanja udarijo kot bič in človeku povzročijo trpljenje.

Težko je iti skozi življenje vedno mirno in brez preprek. Prav duhovni večeri pa nam dajejo nov pogled na vero, življenje in Boga. Včasih je preprosto treba ob dobri spovedi preložiti svoje breme na Jezusa, da ga nosi s teboj in je svet za kanček lepši.

Neža Govekar

stran 212

Klanjanje – večerna adoracija

Dragi moj otrok! in te jutri čaka test iz Ker vem, da je danes sreda . dolgo zadrževal, a vseeno matematike, te ne bom pre v si da da sem zelo vesel, Najprej bi ti rad povedal, sredo vzeti čas za kavo ko ritmu življenja uspeš vsa da včasih najina kava z mano. Morda se ti zdi, a vonja, okusa, da nisi nima prave vsebine, praveg če na kavo sploh ne bi pri stvari, da bi bilo bolje, otrok … Ti dobro veš, da prišel. Ampak dragi moj , popolnosti, ne zahtevam jaz od tebe ne pričakujem im žel ne dobre volje, niti te da si vedno nasmejan in ejemam takega, kot si. spr spreminjati, ampak te te poklical po imenu. Zato Takega sem te ustvaril in letu z veseljem čakal. Tudi sem te vsako sredo v tem o tišina ali pa si se jezil če je bila med nama sam jadral v druge kraje, sem name, morda v mislih od sti, da te ritem življenja v srcu skakal od hvaležno Nisem bil razočaran, če ti ni odtrgal stran od mene. dovolj energije. Vem pa, da moja kava ni vedno dala il. moj, ne bom več dolgovez ti je vedno prijala. Otrok am , čer o ob sredah zve Ti veš, da tu zate nisem sam tku nu tre koraku, v vsakem pak te čakam na vsakem se kmalu spet dobiva na da , in se te veselim. Upam najini kavi.

Tvoj Oče

Eva Krebl in Nežka Birk ob kavi z veliko kocko sladkorja – N jega

stran 213

Večeri za duše – ker tudi duše potrebujejo svoj večer

Naporen urnik na Gimnaz iji Želimlje in v Domu Jan eza Boska je za duše lahko zad ušljiv. Zato pa obstajajo več eri za dušo, ki nam dajejo prilož nost, da svoje misli malce odklopimo od učenja in se poglob imo vase. Letos so bili org anizirani trije taki večeri; prvi je bil enkrat v začetku decem bra.

Pridružil se nam je duhovn ik Martin Golob, ki je zaslov el s svojimi vlogi na Youtubu.

Ker je bil ta večer za dušo tik pre d božičem, nam je v tem duh u pričeval o čudežu Jezuso vega rojstva. Drugi duhovni več er v letošnjem šolskem letu se je odvijal v januarju, na predve čer don Boskovega godu.

Gost tega večera je bil slovenski salezijanski predstojnik Ma rko Košnik. Za nas je pripravil poseben program, s kateri m nam je približal nekaj don Boskovih načel. Najprej sm o se iskreno nasmejali, ko smo tekmovali, kdo prepozna več vonjev iz vzorcev, ki nam jih je pripravil, potem pa sm o si ogledali dve pismi Janeza Boska in odlomek iz Sveteg a pisma. Večer smo zaključ ili v kapeli, kjer smo sebe in druge priporočali don Bosku. Na zadnjem večeru za dušo, ki je bil marca, nas je gospa Katja Jarc poučila o duhovnih ple sih.

Med nezahtevnimi duhovn imi koreografijami smo si vzeli odmore in se prepustili svo jim mislim.

Večeri za dušo so bili dog odki, kamor sem se lahko zatekla, ko sem bila preobremenjena . Vredno si je vzeti čas za Boga, ki napaja našo dušo, saj le tako lahko po padcu vstane mo in gremo ponovno naprej.

Zala Jagodic

stran 214

Adventno pričakovanje Adventni venec je po definiciji navadnega človeka iz zimzelenega rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje.

A na želimeljskem adventnem venčku ne moreš prižgati svečke, lahko pa ga izkoristiš, da zmoliš kaj zase, za svoje sostanovalce, za svojo simpatijo. Zgodba tega venčka se začne s pozivom za vse nas skavte in naše simpatizerje, da se danes »dela venček«. To pomeni, da pol ure porabimo, da

znosimo palete v atrij, nato pa še vsaj toliko časa, da jih razporedimo v krog – težje je, kot se zdi.

Vsak večer se nato malo pred deseto uro zvečer v atriju zbere skupina ljudi: ena vzgojna skupina, en ali dva premražena kitarista, Filip in Nežka. V sredini venčka gori ogenj, ki nas

stran 215 navdaja s pričakovanjem – kmalu bo prišel On. Bližje smo božiču, večji ogenj gori sredi kroga. Tako vsak večer skupaj prepevamo in molimo.

To je naš adventni venček. Za nekatere lep uvod v nočno etapo učenja, za druge razlog za gledanje

v vzgojne skupine na drugi strani atrija, za tretje vzrok, da skoraj padeš skozi okno, a za čisto vse – pričakovanje Njega.

Anamarija Kelenc

Želimeljski ministranti »Kajti služenje v tem opravilu ni le dopolnjevanje tistega, kar svetim primanjkuje, temveč obogatitev z mnogimi zahvalami Bogu« (2 Kor 9,12).

Ena izmed prednosti v Domu Janeza Boska je zagotovo to, da nam je vsak dan na voljo možnost obiska svete maše. Da je to mogoče in da je sveta maša še posebej lepo pripravljena, se lahko zahvalimo salezijancem in izvrstnim pevcem. Poleg čudovitega maševanja in petja pa k lepše tekoči maši pripomoremo še mi, ministranti.

Malo manj opazne, a vseeno pomembne ministrantske vrste (letos pod vodstvom Filipa Vebra) tako omogočamo, da tako vsakodnevne maše kot tudi tiste pomembnejše (maša na Rakovniku, zahvalne maše) potekajo v pravem redu. Mi smo tisti, ki na oltar polagamo darove, ki jih nato sprejmemo kot Kristusovo telo. Naše delo služi Jezusu in ga ne bi zamenjali za nič na svetu, čeprav te ta obveznost včasih prikrajša celo za učenje in kakšno uro pouka.

Andraž Snedec

stran 216

Postni čas V tednih pred veliko nočjo smo se z različnimi odpovedovanji in dobrimi deli poskušali približati Jezusu in njegovemu trpljenju. Vsako sredo smo se zato zbrali v kapeli, kjer smo se ob Nežkinem premišljevanju spominjali, za kaj je Odrešenik dal svoje življenje. Postni čas smo zaključili z doživetim nočnim križevim potom, ki smo ga molili med pešačenjem na Kurešček; na vrhu smo nato darovali še sveto mašo. Kaj vse je še naš križev pot vseboval in kaj vse smo v tem času doživeli, pa lahko opišemo tudi s spodnjimi besedami.

Maša Karničar

stran 217

stran 218

Ĺ p

stran 219

OrT

stran 220

Dekliški treningi Tudi v letošnjem šolskem letu smo bila dekleta lahko zelo aktivna, saj so nam bile na voljo številne športne dejavnosti. Del teh so bili tudi treningi odbojke, nogometa ter košarke.

Treninge košarke je vodil maturant Aljoša Breskvar. Pripravljal je zelo razgibana srečanja, na katerih smo delale tako na tehniki kot tudi igri.

Na odbojko se je letos prijavilo veliko število deklet, treninge pa je vodil do sedaj že izkušeni trener Bine Markelj s svojo zvesto pomočnico Tonko Kocjančič. Njuna odličnost je bila več kot potrjena na Domijadi na Rogli, kjer je želimeljska dekliška ekipa dosegla prvo mesto in se s tem povzpela na sam vrh med dijaškimi domovi v Sloveniji.

Pri treningih nogometa pa je lanskega maturanta na mestu trenerja zamenjal Danijel Kokalj. Tudi njegovi treningi so potekali zelo sproščeno, svoje znanje pa je več kot uspešno prenesel na svoje varovanke, saj so osvojile odličje na Dnevu D – športnem srečanju katoliških gimnazij.

Janja Lenič in Mia Oberstar

stran 221

Fantovski treningi V dijaškem domu so letos potekali organizirani treningi za dijake v treh različnih ekipnih športih – košarki, nogometu in odbojki. Seveda v ta članek spada tudi šahovski krožek, ki so ga obiskovali nekateri dijaki.

Za treninge nogometa je še vedno odgovoren trener Robert Gačnik, ki je s svojim poznavanjem malega nogometa in »trdo« roko bogatil sredine popoldneve v telovadnici. Ekipa nogometašev je bila letos dejavna v šolski ligi med srednjimi šolami, na Domijadi, v ligi Športkat in v začetku maja na mednarodnih igrah PGSi v Ljubljani.

Treninge košarke je letos prevzel Gregor Vodenik. V torek med popoldanskim odmorom so bili tako nekateri dijaki »zaposleni« z učenjem novih taktik pod obročema.

Izziva za ekipo košarkarjev sta bila dva – šolska liga in Domijada.

Bine Markelj = odbojka! In letos ni bilo nič drugače. Za odbojko za dijake sta bila rezervirana dva termina. Eden za prvo moštvo, ki je zastopalo naš dom na tekmovanjih, drugi pa za vse ostale igranja odbojke željne dijake. Omenimo, da je odbojkarjem še četrtič zapored uspelo zmagati za tekmovanju Domijada.

Končne »ocene« športnih treningov za fante v tem šolskem letu so naslednje: športnih treningov za dijake je bilo veliko, trenerji so bili zavzeti, dijaki so aktivnosti dobro obiskovali, poškodb je bilo malo in naredili smo nekaj zase.

Rok Rojko

stran 222

Jesenski turnir Tradicionalno se je oktobra v prostorih naše telovadnice in na zunanjih igriščih med vzgojnimi skupinami odvil vsem dobro znani jesenski turnir. Zakaj je ta turnir dobra ideja?

Predvsem zato, ker se zgodi na začetku šolskega leta, ko se z novimi dijaki še niti ne poznamo dobro in je to izvrstna priložnost, da navežemo stik. Tradicionalne so tudi turnirske discipline – nogomet, odbojka, košarka.

Poseben čar pa turnirju dodajo zvesti navijači, ki s svojimi himnami, borbenimi vzkliki in plesnimi gibi spodbujajo vse, ki se za čast in slavo borijo na igrišču.

V moški konkurenci je letos slavila 1. vzgojna skupina, v ženski pa 4., in sicer brez dobljenih golov in izgubljenih setov (ter z nekaj koši), kot so same ponosno povedale. Vzdušje med turnirjem je res strastno in glasno, vsaka vzgojna skupina si namreč želi osvojiti kakšno zmago. In kakor vedno, so eni pri tem bolj uspešni, drugi pa manj.

Ampak brez skrbi. Če je kdo ostal brez dobre uvrstitve, ima novo priložnost že prihodnjo jesen.

Luka Polc

stran 223

stran 224

Dan D

Tudi letos smo se nekateri dijaki iz Doma Janeza Boska udeležili tradicionalnega turnirja Dan D, na katerem smo se v različnih disciplinah pomerili z ostalimi katoliškimi domovi.

To leto je Dan D potekal v prostorih dijaškega doma Antona Martina Slomška. V Mariboru smo se trdo borili in tako dosegli zelo dobre rezultate. Posebej smo blesteli v odbojki, šahu, vleki vrvi, kvizu, biljardu in pri igri štiri v vrsto, kjer smo pometli s konkurenco. Izmed vseh smo verjetno najbolj ponosni na Slomškov kviz, kjer smo premagali celo domačine, ki naj bi to temo poznali najbolje. Po svojih najboljših močeh smo se potrudili tudi v disciplinah človek, ne jezi se in ročni nogomet, kjer pa smo dosegli odlično tretje in četrto mesto. V tem času so naši duhovni predstavniki za nas molili v kapeli in nam pomagali, da smo se še bolje odrezali. Z največjim skupnim seštevkom smo osvojili tudi celoten turnir in tako pokal spet prinesli nazaj domov, potem ko so nam ga po štirih zaporednih zmagah lansko leto odvzeli Ljubljančani.

Lovro Jereb

Slomškov kviz

Ročni nogomet

Biljard

Štiri v vrsto

Človek, ne jezi se

Vleka vrvi

Šah

Nogomet

Odbojka

stran 225

SKUPAJ

Dom Janeza Boska

4 točke 2 točki 4 točke 4 točke 2 točki 4 točke 4 točke 1 točka 4 točke

29 točk

Dijaški dom Antona Martina Slomška

3 točke 4 točke 3 točke 2 točki 4 točke 1 točka 1 točka 3 točke 3 točke

24 točk

Jegličev dijaški dom

2 točki 3 točke 1 točka 3 točke 3 točke 3 točke 2 točki 2 točki 2 točki

21 točk

Dijaški dom Škofijske gimnazije Vipava

0 točk 1 točka 2 točki 0 točk 1 točka 2 točki 3 točke 4 točke 1 točka

14 točk

stran 226

Domijada 2019 Živimo na obrobju Ljubljane, a hkrati ne poznamo ljubljanskega vrveža, tako da imamo dijaki včasih občutek, kot da bi bili popolnoma odrezani od sveta.

Ta samosvojost pa nam po drugi strani daje veliko prednost.

Spominjam se vpisa na Želimlje in pogovora s socialno delavko Špelo Potočnik. Zanimalo me je, ali imajo Želimlje dekliško nogometno ekipo. Odvrnila mi je, da je to popolnoma odvisno od dijakov. Odgovor mi ni šel iz glave, ker nisem razumela, kaj je s tem mislila.

Prepričana sem, da noben drug dijaški dom v Sloveniji ne ponuja toliko dejavnosti kot Dom Janeza Boska. Pa ne zgolj zaradi tega, ker je prevoz do Ljubljane otežen in bi najemali zunanje trenerje po principu »če ne pride gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori«, temveč zaradi dijakov. Tako sem šele prvi teden v dijaškem domu spoznala, kaj je Špela s svojim odgovorom pravzaprav mislila. Ni bil samo nogomet, bili so tudi treningi odbojke, košarke in zumba – vse pod vodstvom dijakov. Letos pa se je ponudbi pridružil še šah.

Kako dobro nam ta sistem uspeva, smo dijaki dokazali na športnem in kulturnem srečanju dijaških domov Slovenije – Domijadi. Avtobus, poln dijakov in vzgojiteljev, je na Roglo odpeljal že v torek, 9. aprila. To pa ni bila edina novost letošnje Domijade. Organizacijska Rezultati Domijade 2019:

Odbojka, fantje – 1. mesto Odbojka, dekleta – 1. mesto Šah, dekleta – 1. mesto Fotografski natečaj, Matevž Semprimožnik – 1. mesto Šah, fantje – 2. mesto Tek, fantje (ekipno) – 2. mesto Tek, dekleta (ekipno) – 2. mesto Tek, Lucija Kunavar – 2. mesto Tek, Urh Ušeničnik – 3. mesto Namizni tenis, dekleta – 4. mesto

taktirka je tokrat prišla v želimeljske roke. Osrednja tema celotnega dogodka je bila prihodnost. Ne tista oddaljena in fantastična, ampak naša prihodnost leta 2030. V večernem programu smo se ob glasbenih točkah odpravili na pot v svet čez dobro desetletje in dogajanje se je prelevilo v ples do poznih ur. Odigrali smo polfinalne in finalne igre odbojke, namiznega tenisa, šaha in teka, ki smo si jih prislužili na celoletnih kvalifikacijah. Sodelovali smo v fotografskem natečaju in tudi v malo manj hvalevrednih disciplinah, na primer v tisti, kdo lahko poje več sladic.

Poleg vseh tekmovanj je bila Domijada tudi kulturno obarvana. Okrogla miza z gostom Boštjanom Gorencem Pižamo, različne delavnice in na koncu še sproščujoč oddih v bazenu. Reciklirali smo stare gospodinjske aparate in zbrali kar 3346 kg odpadkov ter tako preprečili, da bi se znašli med mešanimi odpadki ali celo v naravi.

Kdor ne naredi nič za druge, ne naredi nič zase. Pa naj bo to naš moto tako v dijaškem domu danes kot tudi kasneje, v bližnji in daljni prihodnosti.

Zala Kojek

stran 227

Domsko smučanje

Bližal se je konec decembra, ko so na oglasno desko v jedilnico obesili obvestilo o domskem smučanju. Naša vzgojiteljica Monika nas je navdušeno vabila, češ da ko je bila ona dijakinja (torej že dolgo, dooolgo nazaj), je bila to najboljša stvar, ki si se je lahko udeležil. Zadnji dan za prijavo, par minut pred deseto, sva s prijateljico prihiteli v pisarno Petra Končana in se prijavili.

Na sobotno jutro, 26. 1. 2019, smo imeli zgodnji odhod, po spominu sodeč okoli šeste ure. V kombiju s(m)o nekateri spali, drugi so se pogovarjali, tretji peli. Pot nas je vodila proti avstrijskemu smučišču Nassfeld. Najprej smo na počivališču Hrušica pobrali še nekaj dijakov, nato pa smo po nekaj urah vožnje, ki sta nam jih krajšali vzgojiteljici Monika in Jana, prispeli med zasnežene vrhove.

Smučanje v Nassfeldu je bilo enkratno. Sama sem že obiskala to smučišče, a me je vseeno ponovno navdušilo. Proge so bile dobre, vreme je bilo sončno, ravno pravšnje za dobro smuko. Po smučanju smo se nastanili v sobe, kjer smo si sami skuhali okrepčilo. Moram reči, da je po dolgem dnevu smučanja krožnik makaronov dobro teknil. Po obilni večerji smo se napotili proti termam. Ampak ker biti normalen ni zabavno, smo preizkusili tudi, kako se s kopalkami znajdemo na snegu. Pri tem ni manjkalo smeha in padcev – in to precej bolečih.

Naslednji dan smo preživeli na nekoliko manjšem smučišču – Gerlitznu oz. Osojščici. Tu nam vreme ni preveč prizanašalo, saj sta nam družbo delala veter in sneg. A se nismo pritoževali in smo nadaljevali s smuko kljub zmrznjenim prstom na nogah in rokah.

Naš smučarski konec tedna smo končali z mašo v Želimljem, nato pa se vrnili nazaj v dijaško življenje (naj vas opomnim, da smo bili tega zelo veseli).

Neža Kavčič

stran 228

Zumba

Od nekdaj lepo so želimeljčanke plesale, nobene od Urške bilo ni bolj zale.

Nobene bolj gibčne in ritmu predane – želja po plesu te v hipu prevzame. Že mes'ca septembra se vse je začelo in mnoge želimeljčanke obnorelo.

Takoj se poznal' je, ko pr'šu je maj, kakšne na žalost več ni b'lo nazaj.

Včasih, občasno se našel je kdo, moški primerek, ki užival je 'zlo.

Videlo se je, da mu je všeč, ker na koncu zares je bil čisto rdeč.

Ker ve se, da tukaj so vsi unikat, Urška je morala velik' zvrsti znat. Španske, angleške, hitre, počasne, salsa in swing, vse so b'le krasne.

Na žalost pa Urške več z nami ne bo – res ji priznamo, da ni b'lo slabo. Še dobro, da nasledstvo si »zrihtala« je, da zumba naprej bo predajala se.

Maša Verbič in Ana Valič

stran 229

Salezijanska športna liga Tudi letos se je želimeljska ekipa priključila Salezijanski športni ligi. Gre za ligo, ki poteka za vzhodu, v Mariboru, in na zahodu, v Ljubljani. Združuje fante in dekleta, ekipe iz župnij in mladinskih centrov, ki se na tak način povezujejo.

V ligi se igra mali nogomet in košarka za fante ter odbojka za dekleta. Naša ekipa je sodelovala na vzhodu v malem nogometu v starejši kategoriji, odigrali pa smo 12 tekem po skupinah, to pomeni dve tekmi na mesec. Ker smo se uspeli prebiti skozi redni del tekmovanja, nas je aprila čakal zaključni turnir, kjer smo odigrali še 3 tekme. S kar veliko smole smo dve tekmi izgubili po penalih in eno tekmo suvereno zmagali s 5:0. Zaradi poštene igre skozi celo leto smo osvojili pokal za fair-play.

Pričakovali smo sicer boljšo končno uvrstitev, a ob smoli pri penalih nismo segli višje in osvojili 6. mesto.

Z veseljem pa smo se v mesecu maju z isto ekipo udeležili tudi Salezijanskih mednarodnih športnih iger, ki so potekale letos v Ljubljani. Tudi tukaj je bila konkurenca za nas premočna, a smo iztržili nekaj dobrih rezultatov, predvsem pa smo spoznali nove ekipe z vseh koncev Evrope. Izzivov za prihodnost nam na športnem področju ne manjka, prav tako pa smo veseli, da je tudi v nižjih letnikih kar nekaj interesa za nogomet.

Danijel Kokalj

stran 230

KULT

stran 231

UrA

stran 232

Strgana struna – kantavtorski večer želimeljskih glasbenikov Dan pred tem želimeljskim dogodkom in po njem se vsi pogovori pletejo okoli Strgane strune. Pred dogodkom se porajajo vprašanja: »Kdo bo pa letos nastopal?«, »Kdo bo sestavljal žirijo?«, »Ali bo Staš Hyzs spet član vsaj polovice glasbenih skupin?«

Dekadristi, na drugo mesto se je uvrstila skupina Maname in na tretje Lipe cvetja. Po glasovih ljudstva pa ni bilo prav nič drugače. Po besedah organizatorice večera, Klare Pavlinič, so konkurenco daleč za sabo pustili izjemni Dekadristi. Ti so z zasedbo Domen Novak, Gabriel Klančar, Andrej Jelenc, Krištof Kepic ter Staš Hyzs pustili močan pečat in zaznamovali letošnji glasbeni spektakel.

Zapomnili si ga bomo tudi po široki paleti glasbenih zvrsti.

In končno pride četrtkov večer, ki ga vsi nestrpno čakamo. Nastopi čas, da zasijejo nove zvezde. Po prireditvi sledijo čestitke z vseh strani in hvale polne vreče. Naslednjega dne, ko se čustva nekoliko poležejo, nastopi refleksija.

Martin Žust

Letos se je Strgana struna odvijala v četrtek, 11. 4., v dvorani Majcnovega doma. Zvrstilo se je 12 glasbenih skupin. Pod budno-strokovnim očesom je dogodek spremljala žirija v sestavi Barbare Nagode, Gaje Sorč, Andreja Jermana in Mateja Virtiča. Poleg njih so v dvorani sedeli tudi bivši in zdajšnji dijaki Gimnazije Želimlje ter tudi nemalo zaposlenih v našem zavodu.

Ob 19:30 so na oder stopile povezovalke Neža Graj, Dora Krišelj in Katarina Maršič. Predstavile so se nam v vlogi gorenjskih lovcev, ki jim noben strah ne more do živega (to so dokazale na primeru treme).

S svojim komičnim povezovanjem so navdušile gledalce. Še bolj pa je ljudstvo odobravalo predstavitve glasbenih mojstrovin. Prav vsak spremljevalni vokal in zadnji kitarist si zasluži čestitke. A naj vseeno omenim le najuspešnejše. Literarna komisija je za najboljše besedilo izbrala skladbo skupine Mariposa. Po izboru strokovne četverke so zmago slavili

stran 233

stran 234 Sledi pa še besedilo zmagovalne skladbe (za razumevanje katerega pa je seveda – kot pri vsaki satiri – potrebna tudi zdrava merica ironije in cinizma!)

Krizni sestanek (Dekadristi) Pa začnimo na začetku, ja, zakaj bi komplicirov, kje lotiti se problemov, ki ceu lajf si jih nabirov.

Saj veselo je življenje in lepo se nam godi, priznati pa je treba, da se kej loh spremeni ...

In povedal bom, ker menim, da takole več ne gre, vlada iz nas se norca dela, pa noben od nas ne ve.

Vsako prase rije zase, so učili nas v šol, in politiki od vseh na svetu vejo to najbol.

Pa ne smemo pozabit na naše lepo to okolje, na državne te voditle, ki ne vejo, kaj je bolje: čeb dejansko kej nardil, da´b izpuste omejil, al pa če bi sam sedel in na dnarju se redil.

Sam poglejte feministke, ki nam skačejo v lase.

Zarad njih se zdej sprašujem, hmmm ... kateri spol sem že?

Pa če pridne so pri delu, ne bi manj jih plačevali, v povprečju manj nardijo, kaj bi se še spraševali?

Končno smo v državi dol z oblasti vrgl komuniste, zdej pa namest rdeče zvezde vsepovsod maš teroriste.

Ne, sej islam je prijazna vera, pa tud Alah je čist kul.

Ampak kje nam je izbira, če so s tem nas že zasul?

ODPEV: In tako nam zdrava pamet pravi, da izogneš se težavi, če zaprt si v svoji sobi in prepuščaš se lenobi.

Saj se ti dosti boljš godi, če za use ti dol visi.

In pomaga dosti bolj odeja, kot pa novice iz TV-ja.

stran 235

Dramska skupina "Dajmo naslednje leto kaj resnejšega!" "Dajmo kaj abstraktnega! To bi bilo hudo!" "Ne komedije!" Tako nekako so se ob koncu prvega leta želimeljske dramske skupine glasili vzkliki igralcev Alenu in Nežki. In v drugo smo dobili točno to! Bunker, jezo, napetost, dretje, kaos in boj za preživetje 9 dijakov, zaprtih v prostoru, prepuščenih na milost in nemilost eden drugemu!

A kako je do vsega skupaj sploh prišlo? Šolsko leto 2018/19 smo vsi samooklicani igralci in navdušenci nad gledališčem začeli z dvema avdicijama. V prvi smo si, vsi željni odrskih desk, sami pripravili kratek monolog, ki sta ga naša bodoča mentorja spremljala s kamnitim izrazom in komajda kakšnim komentarjem ob koncu. Vse, ki smo se uvrstili v drugi krog, je čakal še krajši odsek iz naključno izbranega scenarija, ki sta ga režiserja potisnila v roke dvema naključnima soigralcema. Če si torej uspešno prestal obe avdiciji, si moral svoje ponedeljke (in v tednih pred premiero tudi kakšen torek in četrtek) rezervirati za

DRAMO! V pravem pomenu besede. Prvih nekaj srečanj in naš prvi dramski konec tedna so bili namenjeni predvsem povezovanju skupine, kar nam je kasneje koristilo za dobro počutje na odru. Nato pa je končno prišel trenutek resnice in smo izvedeli, kakšno igro bomo letos predstavili našim sošolcem in najbližjim. U92. Vsak je na scenarij gledal drugače.

Kdo s skepticizmom, kdo z navdušenjem. Vendar se je hitro izkazalo, da ne gre za preprosto igro, ki bi jo lahko postavili na oder z levo roko. Šlo je namreč za izjemno naporne psihične in včasih tudi fizične okoliščine, ki so od nas zahtevale neprestano koncentracijo in znanje teksta. Tako smo igro počasi sestavljali in kakšen teden pred premiero smo se znali pogovarjati le še v referencah iz scenarija.

Marsikdo si je želel, da gre le hitro mimo. Premierno smo našo predstavo uprizorili v nabito polni Majcnovi dvorani, polni naših sovrstnikov. Z dobro mero nervoze, zaupanja in igralskega entuziazma smo se podali na oder in dali vse od sebe. In ko je ob zadnjem padcu noža marsikomu v dvorani zastal dih, smo vedeli, da smo opravili odlično delo. Sicer ni šlo brez napak ali kakšne pozabljene vrstice, ampak dosegli smo svoje. Ob koncu so bili zadovoljni vsi, občinstvo, režiserja in tudi igralci. Predstavo smo nato ponovili tudi za starše in prijatelje; kaj nas čaka v prihodnje, pa naj ostane v bunkerju.

Luka Polc

stran 236

Gala ples

V domu so večkrat letno organizirani domski plesi, namenjeni predvsem »žuranju« in porabi odvečne energije. A vendar to niso edini plesni večeri. Heres (društvo trenutnih in nekdanjih želimeljčanov) nam je letos pripravil kar dva gala plesa, enega kmalu po novoletnih počitnicah, drugega pa že v vročih junijskih dneh.

Ena od bistvenih razlik med domskim in gala plesom je, da je za slednjega potrebnih nekoliko več priprav (tako tehničnih kot priprav vsakega posameznika). Dekleta že nekaj časa prej izbirajo svoja

krila in čevlje, ki se morajo seveda ujemati. Tudi urejena pričeska in ličen »make-up« ne manjkata.

Fantje pri izgledu ne zaostajajo in so na plesu prav uglajeni gospodiči: srajca, kravata ali metuljček so njihova skoraj obvezna oprema. In ko se zaslišijo prvi zvoki glasbe, se plesišče v Majcnovi dvorani začne polniti, ne le z domskimi dijaki, pač pa tudi s številnimi vozači in bivšimi želimeljčani.

Oba letošnja gala plesa smo srčno preplesali, za vas pa ujeli še nekaj fotografij.

Nives Božič

stran 237

Tečaj kitare

Nekaj »kitareželjnih« nadobudnežev se nas je letos vsak torek zvečer zbralo v televizijski sobi. Tam smo se pod budnim očesom naše potrpežljive Klare Mohorič učili igranja na ta priljubljeni inštrument.

Tako v začetni kakor tudi v nadaljevalni skupini smo preigravali znane pesmi in se ob tem (na)učili osnovne ritme in akorde. Za češnjo na

vrhu smetane pa nam je gospodična Klara na naše veliko veselje pokazala še tehniko igranja s prsti. Vsi »kitarobudneži« smo hvaležni za vsak Klarin nasvet in za njene spodbude ter čas, ki si ga je vzela za nas.

In še nasvet za kitariste: nohti na levi roki naj bodo postriženi, na desni pa dolgi kakor struna na kitari.

Hana Androić in Katarina Vrbinc

stran 238

Tečaj klavirja O pomembnosti glasbe, ki je živi del domskega življenja, govori tudi tečaj klavirja. Tako smo imeli tudi v tem šolskem letu priložnost, da se naučimo igranja na črno-bele tipke oziroma ga izboljšamo. Pod mentorstvom odličnega Tonyja Caterja smo se zbirali v učilnici, pa tudi v glasbeni sobi, kjer smo se učili branja not, improvizacije in spremljanja skladb. Za tiste malo boljše so bile vaje ravno prav zahtevne, za tiste, ki se še »lovimo«, pa dobra spodbuda, da vadimo še več, saj vemo, da vaja dela mojstra. Sicer kakšnega posebnega zaključnega nastopa, na katerem bi lahko pokazali, kaj smo se naučili, nismo imeli, lahko pa rečem, da svoje znanje pridno koristimo tako osebno kakor tudi v prid dijaškega doma.

Vsak izmed nas lahko s svojim igranjem sodeluje pri večernih molitvah, pri maši, na klubskih večerih, pa tudi v spontanih trenutkih, ko se zberemo in preprosto nekaj zapojemo, kar tako, za dušo.

Andrej Jelenc

Solopet je Ko človek zasliši izraz »solopetje«, takoj pomisli na odlične pevke in pevce, ki urijo svoje glasove, da jih potem nudijo opernim hišam, zborom ali pevskim zasedbam. Ampak ni vedno povsem tako. Solopetje je tudi, kot je že tradicija, ena od domskih dejavnosti. Nanjo smo se prijavili predvsem tisti, ki nam je glasba blizu in smo želeli narediti korak naprej pri poznavanju in oblikovanju svojega glasu. Sprva nas je poučeval Rok Ferenčak, ko pa je on imel preveč dela v operi, ga je nadomestil Domen Anžlovar. Učili smo se pravilnega dihanja s prepono, kako se poje falzet, kako peti sproščeno, kako čim manj »fušati« ... Skupno smo imeli vsak 10 vaj po 20 minut. Mogoče malo premalo, da bi kdo izmed nas pripravil svoj klubski večer, a mislim, da so nam prav vsem nasveti še kako koristili. Po lastni izkušnji solopetje priporočam vsakomur, ki si želi pridobiti osnove dobrega petja. Pa še zborovodkinja Polona Stegu bo vesela prelepih glasov v zboru.

Gabriel Klančar

stran 239

Plesne vaje v paru

Med želimeljskimi dijaki je postala že prava vrednota biti sposoben zavrteti dekle na plesišču!

K temu gotovo pripomorejo tudi vsakoletne plesne vaje; dijaki se razdelijo med začetnike in nadaljevalce, plesni učitelj pa jim pomaga, da njihovi gibi postajajo vse bolj elegantni.

Kako se plesalci med tem počutijo, pa naj vam razkrije nekaj kratkih utrinkov s plesnih vaj ...    Fant: A si za eno foro? A bi šla v četrtek z mano na plesne vaje?

Punca: Ja, če znaš plesati, potem mogoče ...

Fant: Sicer še ne znam, ampak ti tega ne bom povedal. Saj me bo plesni učitelj David hitro naučil. Če česa ne bom razumel, boš morala pa ti zaplesati z njim!    Punca: Zdaj je pa res že zadnji čas, da te pohvalim. Veš kaj, ti pa res dobro pohojaš.

Fant: Ja, to pa zato, ker mi je David rekel, da ne plešeš dobro, če med plesom soplesalke ne pohodiš vsaj trikrat.

Punca: Aha, super, potem pa bom za naslednji gala ples obula zelo špičaste petke, prav?    (Na plesu se zasliši Čebelar.)

Punca: Pa ne že spet harmonika in polka!

Fant: Kaj? Pa to je valček ... Mislim, da bo treba kar še drugo leto na plesne vaje ...

Punca: A tukaj v Želimljah potem res ne znamo drugega kot valček in polko?

Fant: Ne, čakaj čakaj, jaz imam že pripravljeno vrtnico za tango!

Punca: Samo da ne boš v trn ugriznil ...    Punca: Saj nočem tečnariti, ampak zdajle pa malo pazi, da ti boki ne padejo ven!

Fant: Pa če so mi rekli, da moram pri salsi močno migati ...    Punca: En dva tri, dva dva tri, en ... Pa je konec.

Fant: Hvala za ples. Pa kmalu spet!

Ema Bešter in Tilen Tehovnik

stran 240

Ustvarjalne delavnice Ustvarjalne delavnice so kraj, kjer se dijaki na vsake toliko časa izražamo na bolj umetniški način. Ker se mogoče kdo sprašuje, kaj lahko s tem pridobi, vam predstavljam 5 razlogov, zakaj so pisarniške, adventne, valentinove, materinske in priložnostne delavnice dobre za sprostitev ustvarjalnih možganov.

1. Zakaj smo si vzeli čas in že na začetku leta preživeli odmor v don Boskovi dvorani?

Zato, da smo se lahko vsaj enkrat pohvalili, da smo si sami ustvarili urnik in nam ga ni spremenil niti Peter Polc.

2. Zakaj smo šli v TV-sobo, če nismo gledali televizije?

Zato, da smo okoli obroča ali okoli kolobarja debla nanizali zelenje, 4 svečke in drugo okrasje ter tako lažje pričakali rojstvo Jezusa ob adventnih venčkih.

3. Zakaj smo delali papirnata srca kar sredi hodnika?

Ker so valentinčki že čakali, da okrašena pisma in razne drobnarije odnesejo ljubezni željnim dijakom.

4. Zakaj sem si popacala bež nogavice z rdečo barvo?

Ker sem preizkušala, kako bo barva zgledala na platneni vrečki, ki je prišla v roke moji mamici ob njenem prazniku (tako kot moje umazane nogavice).

5. Zakaj sem že drugič v enem mesecu izdelovala rožice iz krep papirja?

Zato, da smo dobrodelno pomagali domu starejših občanov, kjer sodelujemo kot prostovoljci. Tam pa sedaj naše rožice delijo nasmehe naprej!

Klara Kadunc

stran 241

stran 242

Priznanja in pohvale dijakom 1. vzgojna skupina

• Jakob Merše – za štiriletno igrane cajona pri svetih mašah • Filip Lah – za štiriletno pomoč pri vseh domskih projektih

• Bine Markelj – za večletno požrtvovalno vodenje treningov odbojke

• Aljoša Breskvar – za vodenje projektov v vzgojni skupini ter vodenje dekliških treningov košarke

• Jakob Erhartič – za nesebično pomoč pri učenju, pomoč ostalim dijakom in glasbeno animacijo v vzgojni skupini

• Andrej Merše – za nesebično pomoč pri učenju in pomoč ostalim dijakom • Joshua William Moolman – za pomoč pri organizaciji projektov v vzgojni skupini • Mark Gazvoda – za glasbeno animacijo v vzgojni skupini

3. vzgojna skupina

• Danijel Kokalj – za vodenje treningov nogometa za dekleta in za vestno opravljanje vloge predstavnika za šport v vzgojni skupini • Peter Ribič – za vrtenje glasbe na domskih plesih • Bor Gazvoda – za pomoč pri učenju in za pripravo domskih plesov

• Staš Hysz – za redno vsakodnevno igranje inštrumenta pri večernih molitvah

• Andrej Čop – za redno vsakodnevno igranje inštrumenta pri večernih molitvah • Gabriel Klančar – za redno vsakodnevno igranje inštrumenta pri večernih molitvah

• Andrej Jelenc – za redno vsakodnevno igranje inštrumenta pri večernih molitvah

• Jernej Simončič – za redno vsakodnevno igranje inštrumenta pri večernih molitvah

• Dominik Ušeničnik – za tehnično pomoč

• Luka Polc – za zavzeto opravljanje vloge predstavnika vzgojne skupine

2. vzgojna skupina

4. vzgojna skupina

• Timotej Mavrek – za glasbeno udejstvovanje

• Katja Peternelj – za štiriletno pomoč drugim pri učenju

• Lenart Kafol – za redno igranje kitare v vzgojni skupini • Jan Remic – za organiziranje skupnih večerov z drugimi vzgojnimi skupinami • Borut Jordan – za organiziranje skupnih večerov z drugimi vzgojnimi skupinami

• David Trontelj – za vodenje vzgojne skupine

• Nik Jereb – za spodbujanje dijakov k športnim aktivnostim • Luka Gumilar – za spodbujanje dijakov k športnim aktivnostim

• Urška Rupar – za večletno vestno vodenje zumbe

• Manca Prošek – za dobro vodenje skupine in motiviranje pri skupinskih projektih

• Ana Marinko – za štiriletni umetniški prispevek • Meta Drobnič – za vestno igranje cajona pri molitvah, pomoč pri učenju, športno udejstvovanje in sodelovanje na kulturnih prireditvah

• Jerica Kocjančič – za organizacijo dogodkov v vzgojni skupini, športna udejstvovanja in motivacijo

• Monika Rudolf – za dokumentiranje in fotografiranje dogodkov v vzgojni skupini

stran 243 • Neli Markelj – za aktivnosti na športnem področju in vodstvo treningov odbojke

• Maša Verbič – za igranje kitare in sodelovanje na glasbenih dogodkih • Lara Pungartnik – za nesebično pomoč pri učenju

7. vzgojna skupina

• Manca Kolić – za nesebično pomoč pri učenju • Klara Levec – za nesebično pomoč pri učenju • Neža Zupančič – za samoiniciativnost pri manjših projektih vzgojne skupine • Tinkara Kovač – za samoiniciativnost pri manjših projektih vzgojne skupine

• Eva Krebl – za velik prispevek pri duhovnosti v vzgojni skupini

5. vzgojna skupina

• Katja Brlek – za uspešno in odgovorno opravljanje vloge predstavnice vzgojne skupine • Nika Zupan – za odgovorno opravljanje vloge blagajnika vzgojne skupine • Klarica Kepic – ker je vedno priskočila na pomoč pri učenju in vestno opravljala vloge predstavnice vzgojne skupine

• Tara Jakopič Stojc – ker je poskrbela za spontane prenove vzgojne skupine, ekološko ozaveščanje ter pomagala in spodbujala pri vzgojnih projektih

• Neža Levec – ker je z vestnim in odgovornim urejanjem seznamov poskrbela, da so bili prostori vzgojne skupine vsak torek čisti

8. vzgojna skupina

• Špela Primožič – za vestno in predano vodenje vzgojne skupine

• Maša Menegatti – za udejstvovanje na glasbenem in duhovnem področju • Nives Božič – za nesebično učno pomoč

9. vzgojna skupina

• Manca Noč – za organiziranje rojstnodnevnih presenečenj • Katja Magajna – za redno igranje kitare pri molitvah

6. vzgojna skupina

• Zala Kojek – za vodenje šahovskega krožka • Ana Malovrh – za predano fotografiranje domskih dogodkov

• Marta Bevc – za srčno igranje kitare in petje v skupini • Meta Ažbe – za učno in moralno pomoč, ki jo nudi vedno, ko jo potrebuješ • Ema Meglaj – za vestno skrb za čisto 6. VS

• Loti Špes – za predano kitarsko spremljavo v skupini • Tjaša Brulc – ker je predstavnica vzgojne skupine, kot se šika

• Sara Mihalič – za vse pobude in aktivnost v vzgojni skupini

• Jure Polanc – za spodbujanje in pomoč pri organizaciji družabnih dogodkov

• Štefan Kosirnik – za kulturno udejstvovanje na dogodkih • Petra Omejc – za kulturno udejstvovanje na dogodkih • Matic Levstek – za pomoč pri organizaciji dogodkov in spodbujanje aktivnosti

• Rahela Češarek – za spodbujanje reda in čistoče • Tadej Gregorič – za pomoč pri organizaciji in spodbujanju družabnosti • Ana Plahutnik – za kulturno udejstvovanje v domu

• Ana Žebovec – za vestno sprotno obveščanje

stran 244

stran 245

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Majcnov dom

stran 246

Duhovne vaje, ki so videle tisoče Moj prvi stik z želimeljsko ustanovo so bile duhovne vaje za ministrante daljnega leta 2002. To je bilo leto, ko sem vstopil k salezijancem in začel spoznavati don Boska in njegov način »biti in delati« za mlade.

Spomnim se super vzdušja, kričanja in skakanja, igranja nogometa in med dvema ognjema, predvsem pa doživetih svetih maš in trenutkov molitve, ki so segle do srca. To niso bile samo duhovne vaje, to je bilo duhovno razvajanje, počitek in veselje obenem.

Takrat niti pomisliti nisem upal, da bom kdaj tisti, ki bo zgodbo teh duhovnih vaj peljal dalje.

In če samo pomislim, da se je vsa ta zgodba začela že leta 1966 in da so duhovne vaje obogatile tisoče udeležencev, jim spregovorile o Božji ljubezni in usmiljenju ... Koliko izmed njih jih je kasneje odgovorilo na Božji klic in so postali duhovniki, redovniki in redovnice, misijonarji.

Koliko je takih, ki z duhovnih vaj nosijo osebne zgodbe, ki so spremenile njihova življenja in za katere morda nikoli ne bomo vedeli. Ne, to nikakor ne more biti samo človeško delo, to je delo in sad Duha.

stran 247 Prva naj bo beseda zahvale. Zahvale dolgoletnemu voditelju Klemenu Balažiču, ki je skozi vikende duhovnih vaj več kot odlično vodil na stotine in tisoče mladih. Hvala vsem bivšim in sedanjim animatorjem; brez vas duhovnih vaj prav gotovo ne bi bilo in otroci in mladi ne bi dobili bogastva, ki ga nosite v sebi. Hvala staršem, ki skrbite, da otrokom ne manjka duhovne hrane in pristne izkušnje odnosa z Jezusom. Hvala vsem, ki tako in drugače, z dobro besedo in molitvijo podpirate delo Majcnovega doma.

Druga je beseda prošnje. Prošnja, ki je usmerjena v prihodnost in vrsto let duhovnih koncev tedna, ki še morajo priti. Prošnja za zadostno število animatorjev in čim več udeležencev, ki bi v naši dolini našli odgovore na svoja najbolj notranja vprašanja.

Prošnja za nove duhovne poklice, za mlade, ki bi vse svoje življenje predali Njemu.

Tretja pa naj bo beseda izročitve. Izročitve Očetu, ki naj nas blagoslavlja in razsvetljuje po svojem Duhu.

Izročitve naši in Njegovi materi Mariji, ki naj nas ogrinja s svojim plaščem in nas materinsko varuje.

Izročitev v priprošnjo svetnikov in zavetnikov mladih: sv. Janezu Bosku, sv. Dominiku Saviu, bl.

Alojziju Grozdetu, bl. Lauri Vicuni in drugim, ki naj vsem udeležencem in animatorjem duhovnih vaj izprosijo vsega, kar potrebujejo. In nenazadnje izročitev svetemu Duhu, Njegovim žarkom ljubezni in ognja, da bi bila Beseda učinkovita v vseh nas.

Gašper M. Otrin SDB, voditelj duhovnih vaj

stran 248

Nekaj arhivskih zanimivosti na Rakovniku, in • Duhovne vaje so se začele leta 1966 salezijanec Mirko je jih sicer za fante ministrante, vodil srečanja pa so i, hlev Žerjav. Udeleženci so bivali nad vniku.

Rako na vijo imeli v katakombah pod cerk

Srednje verske šole v • Od konca 60. let pa do ustanovitve ne samo fantom, Želimljah so bile duhovne vaje namenje eda. Potekale so pretežno ministrantom od 5. do 8. razr em obdobju se je v dveh sklopih: pozimi in poleti, v vsak zvrstilo tudi po 6 skupin. nizirane tudi za • Občasno so bile duhovne vaje orga jkrat pa so bile neka , srednješolce (manjše skupine) . cijah loka duhovne vaje tudi na drugih bi organizirali sreča• Leta 1986 se je porodila pobuda, da 11. 1986. nje družin. Prvo tako srečanje je bilo 9. i ravnatelj g. Rudi Gost srečanja je bil tedanji želimeljsk Srečanja v nasledBorštnik. Tema srečanja je bila M I R. vsako srečanje njih letih so bila zelo lepo obiskana. Na voril može in žene. družin smo povabili gosta, ki je nago niziran svoj orga Otroci in mladi so imeli v tem času i in sestre ijanc salez i program, ki so ga oblikovali mlad hčere Marije Pomočnice.

l dlje časa, je po • Da bi spomin na duhovne vaje traja v leseni škatli krožil eniji Slov po vaj zaključku duhovnih majhen stoječ križ, poleg njega pa še aseznam udeležencev z njihovimi dom roje a križ enje znam čimi naslovi. To malo od enega do drugega udeleženca, večkrat tudi po pošti. Pri vsaki družini je križ ostal po en teden. Mnoge družine so se tega križa zelo razveselile in h ob njem rade molile. Voditelj duhovni v ino vaj je občasno obiskal kakšno druž času, ko je bil križ pri njih. ovne • Precej fantov, ki so obiskovali duh duza čilo odlo je vaje v Želimljem, se boste teh d izme a šneg hovni poklic. Kak c, rave Dob e Lojz li: gotovo prepozna Janez Vodičar, Peter Štumpf, Peter Drago Senčur, Končan, Marko Košnik, Peter Pučnik, Boštjan Jamnik, Jure Babnik … ovnih vajah jeseni • Največ udeležencev je bilo na duh sicer 143 (poleg ed, 2001 na vikendu za 8. in 9. razr in njih pa še 33 animatorjev).

stran 249

Adventno čudo V pripravi na božič smo si v štirih terminih duhovnih vaj ogledali film Čudo, posnet po romanu mladinske pisateljice Raquel J. Palacio.

Film nam je spregovoril o Augustu Pullmanu, ki se je rodil s hudo deformacijo obraza. Do desetega leta ni hodil v šolo, ampak je imel zaradi številnih zahtevnih operacij in dolgotrajnih okrevanj pouk doma. Z vstopom v peti razred osnovne šole je zdaj njegova edina želja, da bi ga sošolci imeli za navadnega.

Toda novi sošolci ne morejo prezreti njegovega nenavadnega obraza. Poleg Augusta, ki izredno duhovito pripoveduje o sebi, svoji družini in svetu, ki ga obdaja, svoja razmišljanja o tem nadarjenem fantu razkrijejo še sestra Via, njen fant Justin, novi sošolec Jack, prijateljica Summer in Viina prijateljica

Miranda. Vsi njihovi pogledi se združujejo v boju za sočutje, empatijo in sprejemanje drugačnosti. Ta nepozabna zgodba je bila izhodišče za naše kateheze in osrednja nit duhovnih vaj.

Vse, kar si je Auggie vedno želel, je, da bi bil čisto običajen otrok. A kot mu nenehno govori njegova sestra Via, človek ne more biti običajen, če se je rodil, da izstopa. Doslej se je lahko vedno zatekel v varno zavetje svoje vesoljske čelade, zdaj pa se mora znenada soočiti s celotnim vesoljem otrok, ki buljijo vanj in niti ne vedo, kako naj se sami soočijo z njim.

Skozi leto, ki ponuja tako zabavne in prelepe kot težke dogodke, Auggieja in vse okoli njega dodobra spremenijo reči, ki štejejo največ: prijateljstvo, pogum in odločitev, ki jo sprejemaš sleherni dan – da boš prijazen do vseh, ki jih srečaš na svoji poti. Ravno to je vsem udeležencem duhovnih vaj pomagalo premišljevati o lastni sprejetosti in o tem, kako so ljudje svojega časa sprejemali Jezusa, pa tudi o tem, da si večkrat nadenemo maske in želimo biti nekdo drug (kakor Adam in Eva, ki sta se skrila pred Bogom in si nadela masko laži).

stran 250

Postno spraševanje »KDO JE ON?« Postni čas je kot nalašč za razmislek o tem, kdo je za nas, ljudi današnjega časa, Jezus. Je Bog, je človek, je oboje? Kdo je torej v resnici On? Pri tem razmišljanju nam je pomagal ameriški film Božji Sin. Gre za film o Jezusu, narejen na podlagi uspešne serije televizijskega kanala History Channel z naslovom The Bible (Sveto pismo), ki je bil v Združenih državah Amerike

deležen precejšnje hvale številnih katoliških škofov in voditeljev.

Vlogo Jezusa igra portugalski igralec Diogo Morgado, ki pojasnjuje, da ga je lik »povsem prevzel«. Po Burnettovih besedah se mladi, ki so si film že ogledali, »zlahka poistovetijo z učenci« in ugotovijo, »da so bili to povsem običajni ljudje«. »Saj niso vedeli, da bodo nekoč svetopisemski liki; živeli so svoja običajna življenja.«

Morda si ob tem lahko mislimo, da o temi »kdo je Jezus« tako ali tako že vse ali pa zelo veliko vemo! Zakaj potrebujemo še ene duhovne vaje o tem, ko pa že vsa veroučna snov in celotno sporočilo evangelija govorita o tem, kdo je On? Pa je res tako? Jaz bi prej rekel, da NE in da je to ena izmed velikih nevarnosti za kristjane današnjega časa, toliko bolj za mlade in celo za otroke. Vedeti, kdo je Jezus – kaj pravzaprav to pomeni? Vedeti, kdo je bil in kdo je ta oseba, ki jo kličemo Odrešenik, Mesija, Božji Sin, Kristus, Sin človekov ... Je dovolj, da poznam o Njem obilico anagrafskih podatkov, da poznam cel kup svetopisemskih citatov, kakor to znajo protestanti in Jehove priče; mi to daje zagotovilo, da dejansko vem, kdo je Jezus? In če rečem, da je zgolj to dovolj, da o Njem vem obilo podatkov, tudi tistih, ki mi jih nudi svetovni splet, potem iz tega izhaja, da ni potrebno biti veren, da poznaš Jezusa. Točno tako! Iz te predpostavke izhaja dejstvo, da ni potrebno biti kristjan, še manj katoličan, da veš, kdo je Jezus. Saj so o njem pisali že rimski zgodovinar Jožef Flavij v svojem delu Judovske starožitnosti, o Njem piše v Talmudu (judovski nauk rabinov), pojavljajo se celo »apokrifni evangeliji«.

In če nekdo prebere vsa

ta dela, ali lahko reče, da pozna Jezusa? Spet bomo rekli, da NE! Poznati Ga namreč od človeka ne zahteva poznavanja vseh zgodovinskih in teoloških dejstev, zahteva pa odnos. Prav to je tista ključna točka, ki govori o tem, kdo pravzaprav je On. Je Bog in človek, je oseba odnosa, je moj in tvoj Odrešenik, če ga sprejmeš in ostaneš z Njim v odnosu. Je Alfa in je Omega, je Beseda in je Kralj. Je vse to in neskončno več kot samo to. Pomembno je, da ga človek išče, da odgovori na svoja najbolj notranja hrepenenja in išče svoje življenje znotraj Njegovega.

In prav to je bil namen postnih duhovnih vaj, iskati odgovor v veri in vsak zase, kdo je zanj Jezus. Pri tem nam je pomagala molitev križevega pota po želimeljskih ulicah, pa češčenje njegovega Telesa v adoraciji, sveta spoved in globoko doživeto bogoslužje.

stran 251

Poletno soočenje z velikani Poletne duhovne vaje so nam prinesle nekoliko bolj počitniško vsebino, ki je sledila filmu Soočenje z Velikani.

Film je delo Baptistične cerkve iz Georgie in je bil posnet z namenom evangelizacije neverujočih in za utrditev vere že verujočih. Sherwood pictures je posnel tudi druge filmske uspešnice z evangeljsko vsebino: Courageous, Fireproof, Flywheel.

Glavni lik filma je Grant Taylor, ki v vsej svoji šestletni karieri trenerja ameriškega nogometa še nikoli ni povedel svoje ekipe Shiloh Eagles (Orli) do zmage. Ko izve, da z ženo Brooke ne bosta mogla imeti otrok, odkrije, da se skupina

mogoče čisto vse. Ko se zgodi nemogoče, so Eaglesi postavljeni pred največji preizkus moči in poguma.

Trener Grant v svoji nemoči spozna, da mora spremniti svoj način dela in pogleda na svojo ekipo. Zaupa jim nov recep: »Naš cilj ni, da zmagamo, temveč da poveličujemo

Mladenič mu prisluhne in se s svojim očetom spravi.

Ekipa Shiloh Eagles počasi postaja prava ekipa, v kateri ni pomemben zgolj posameznik, temveč ekipni duh. Spremeni se njihov pogled na študij in na družino. Ob tem se zgodi, da želi ekipo zapustiti trenerjev asistent, a zmore iti preko svojih idej in ostane zvest ekipi. Tudi nekateri igralci kmalu spoznajo, da trenerja Granta niso spoštovali, ko so ga želeli zamenjati, zato se mu eden od igralcev za to tudi opraviči.

V mnogih prizorih filma trenerja Granta vidimo s Svetim pismom v roki, kako se v molitvi obrača k Bogu in išče odgovore za svoja življenjska vprašanja, svoj zakon in svojo ekipo. Moli skupaj s svojo ženo in jo sprašuje, ali bo še verjela v Boga, tudi če jima ne bo dal tistega, kar si najbolj želita: otroka.

V eni od zanjo najbolj kritičnih situacij se zateče k nebeškemu Očetu in mu pove, da ga ima rada.

Grant se vda z besedami: »Dal sem Bogu vse, kar imam, Njemu prepuščam, kakšen bo rezultat.« Film nam je ponudil zares veliko izhodišč za razmislek v katehezah.

Razmišljali smo o molitvi ter njenem pomenu in oblikah, o tem, kaj pomeni biti del skupine, ekipe, družine.

očetov na skrivaj pripravlja, da bi ga odpustili z mesta glavnega trenerja. V obupu za pomoč prosi Boga. Ko Grant dobi sporočilo od nepričakovanega obiskovalca, začne iskati globlji smisel za svojo nogometno ekipo. Svoje igralce izzove, naj zaupajo v Boga, saj je z njim (na igrišču in izven njega)

Boga.« Posebej se zavzame tudi za kapetana ekipe, ki je do njegovega novega načina razmišljanja zelo skeptičen.

Ob vsem skupaj je trener Grant pozoren na mladeniča, ki ima zelo slab odnos s svojim očetom.

Spodbudi ga k spoštovanju.

Poleti se vedno odpravimo tudi na enodnevni nekajkilometrski pohod, na cilju na ognju pečemo hrenovke in imamo vodne igre v tamkajšnjem potočku. Ne manjka tudi maša v naravi in obilje aktivnosti, ki pritičejo poletju.

stran 252

Udeleženci in animatorji o duhovnih vajah V Želimlje sem prišel iz radovednosti, ker vsi pravijo, da so tam najboljše duhovne vaje. Najboljše na teh duhovnih vajah je, da se veliko igraš, zvečer pa se čisto vsi igramo finsko ali nogomet. Tam so tudi zelo dobri animatorji. Dva večera smo gledali film, katerega bistvo je bilo, da tudi če te nihče na svetu ne mara, te ima Bog neskončno rad. Tamkajšnje kuharice si zaslužijo pohvalo, kajti kuhajo zares dobro hrano, s katero so nas zelo razvajale. Enega izmed večerov smo prejeli zakrament svete spovedi, med spovedovanjem pa smo molili in si ogledali krajši film. Na duhovnih vajah v Želimljah je res odlično.

Črt Koščak, 12 let, župnija Žalna

Za duhovne vaje v Želimljah nam je povedal voditelj Gašper, pa tudi moja sestra in brat sta že hodila tja in bila vedno navdušena. Na duhovne vaje prihajam vsako leto trikrat, ker mi je tam zelo všeč program, udeleženci, animatorji, ki se veliko družijo z nami, filmi, spoved, hrana …

Program mi je všeč, ker imamo veliko prostega časa, ker je zelo dobro organiziran in si animatorji vzamejo zelo veliko časa zanj, tudi ko mi že spimo. Pri srcu mi je tudi delo po skupinah. Všeč mi je, ker veliko pojemo, gledamo film po delih, velike igre so mi všeč, ker so zanimive in imajo zanimive vsebine, všeč mi je tudi, ker veliko plešemo …

Neža Otrin, 10 let, župnija Dob pri Domžalah

Za duhovne vaje sem izvedela od svoj ih bratov, ki so mi povedali, kako dobro se imaj o tam.

Zaradi njihovih pripovedovanj sem kom aj čakala, da se jih bom lahko udeležila tudi sama.

Vsako leto rada pridem na vse tri term ine, saj vedno uživam, ko gledamo filme, se igramo športne igre, plešemo in poje mo, ko imamo kateheze, molimo … K vsemu temu pripomorejo še super animatorji in vodi telj, ki poskrbijo, da vse lepo teče.

Anika Rode, 12 let, župnija Komenda

prvič prišel v Želimlje kot Ko sem pred osmimi leti , me je takoj presenetilo udeleženec duhovnih vaj . bilo moč čutiti med otroki prijetno vzdušje, ki ga je al ušč evih sem Želimlje zap Po treh lepo preživetih dn m do gle po i spomini in novim z novimi prijatelji, lepim vaj h , ko se duhovni na vero in molitev. Danes lahko rečem, da na njih pre , tor ma udeležujem kot ani dar ven pa , rat tak li sem ga čut vladuje isto vzdušje, kot o h vaj nauči nekaj novega vni ho du n me vsak termi zspo ko lah aj tuk i i. Otroc sebi, otrocih in o naši ver , kev cer v o pim sto ko o, najo, da kristjani nismo sam film o v telovadnici, gledam ampak tudi, ko se igramo imeljskem klubu. žel ali pa kupujemo čips v

Andrej Jelenc, 18 let, župnij Gorenjskem

a Cerklje na

Stopim v časovni stroj in se vrnem šest let nazaj.

Prvič prestopim želimeljski prag, prvi č sem na duhovnih vajah. Strah me je, ker je tako drugače.

Vsi se poznajo, kako naj se najdem tuka j? Na koncu vikenda bi kar jokala, ker mor am domov.

Toplo mi je. Ker – so ljudje, ki znajo biti preprosto veseli. In so ljudje, ki znajo dati Boga tudi najbolj odmaknjenim, nabritim ali plašnim.

To želim drugim dati tudi sama. Pa ne le v Želimljah, ampak povsod, kjer sem, v kateremkoli trenutku. »Poglej svoje roke. Z njim i lahko narediš, da se Gospod Bog spusti na Zemljo.«

Špela Krnc, 19 let, župnija Krško

stran 253

Statistika Jesen 2018 Post 2019 Poletje 2019

4.–7. razred 110 otrok 25 animatorjev 118 otrok 24 animatorjev

7.–9. razred 120 otrok 23 animatorjev 123 otrok 26 animatorjev

Srednješolci 25 mladih 12 animatorjev 28 mladih 8 animatorjev

135 otrok 25 animatorjev

96 otrok 17 animatorjev

39 mladih 4 animatorji

Skupaj otrok od 4.–7. razreda: 363

Skupaj ministrantov: 40

Skupaj srednješolcev: 92

Skupaj animatorjev: 201

Skupaj mladih od 7.–9. razreda: 339

Ministranti 40 ministrantov 12 animatorjev

Birmanci

110 mladih 25 animatorjev

Skupaj birmancev: 110

Skupno 1145 otrok, mladih in animatorjev

stran 254

Zavod sv. Frančiška Saleškega

stran 255

Dogajanje v zavodu

stran 256

Izkušnja drugega me bogati

Projekt Erasmus+ Željni novih, svežih idej, ki bi jih lahko uporabili pri pouku in vzgoji mladih, smo s pomočjo Inštituta za raziskovanje in evalvacijo šolstva zasnovali prvi Erasmus+ projekt Izkušnja drugega me bogati. S sedmimi sodelavkami smo se iskreno razveselile odobrenega projekta in izobraževanj v tujini.

Priprave so stekle in kmalu smo tako profesorji kot vzgojitelji v e-poštne nabiralnike pričeli prejemati utrinke z izobraževanj v Italiji, Veliki Britaniji, na Finskem, Švedskem. Iz njih je bilo razbrati navdušenje nad videnim in slišanim ter nad samo izkušnjo mreženja s kolegi iz številnih držav. Seveda pa so učinke take osvežitve začutili predvsem dijaki, kajti novi pristopi so popestrili vsakodnevno prakso.

Mobilnost šolskega osebja (KA101) se je izkazala za dragoceno pri dopolnjevanju znanja, spretnosti in izkušenj pedagoških delavcev naše ustanove in prepričana sem, da nas je opogumila k snovanju projektov Erasmus+ tudi v prihodnje.

Kaj so udeleženke zapisale o svojem izobraževanju v okviru tega projekta, lahko preberete na naslednjih straneh.

Obvladovanje konfliktov, čustvena inteligenca in preprečevanje ustrahovanja Firence, Italija • 9.–14. 7. 2018 • Klara Pavlinič Erasmuska se uči

Ne glede na to, kako se upiramo tej ideji, so čustva povsod okoli (in v) nas. Bolj kot se jim upiramo, več težav prinašajo; bolj kot se jih zavedamo in jih razumemo, lažje si z njimi pomagamo k bolj kakovostnemu življenju.

Psihoedukacija je za pedagoge pomembna vsaj z dveh vidikov: tako lažje razumemo svoje učence in lahko izbiramo boljše strategije dela, pa tudi sebe in svoje odzive razumemo bolje. Vedno znova se izkaže, da je dobro razumevanje čustvenih odzivov (in njihovega ozadja) pomembno tudi pri

obvladovanju konfliktov. Visoka čustvena inteligenca je namreč po mnogih raziskavah večje zagotovilo za uspeh v življenju kot pa tako opevani IQ. Zakaj se ji potemtakem ne bi nekoliko bolj posvetili?

Erasmuska se druži Težko bi v en odstavek ujela vse nitke odnosov, ki so se med nami spletle v firenškem tednu. Ko gledam fotografije zadnjega dne in nas opazujem vse objokane, kako si izmenjujemo naslove in se drug drugemu zahvaljujemo za čudovito izkušnjo, se sprašujem predvsem, ali je našemu čustvenemu slovesu

botrovalo dejstvo, da smo bile v skupini skoraj same ženske, ali pa morda to, da smo cel teden razpredali o čustvih. Kdo bi vedel. Morda pa smo bili pač preprosto tako sijajna skupina, da se solzam ob slovesu ni dalo izogniti. Vsekakor sem hvaležna za vse strokovne pogovore med predavanji, za deljenje izkušenj (dragoceno je videti, kako se z enakimi pedagoškimi izzivi spopadajo na Poljskem, v Španiji, v Avstriji, na Reunionu ...), za večerne klepete dolgo v noč (ki občasno niso imeli več prav nobene povezave s pedagoškim svetom, pa zato niso bili nič

stran 257 manj zanimivi), za skupno raziskovanje Firenc, kulinarične užitke in občasne napade smeha (ki so bili sem ter tja povezani tudi z jezikovnimi preprekami).

Obrazi na naši skupinski fotografiji imajo za sabo zgodbo; niso le pedagogi z drugega konca sveta, ampak so ljudje, ki so me obogatili in se me dotaknili.

Erasmuska potuje

Ob pakiranju svojega firenškega kovčka sem se z Googlom malce posvetovala o vremenu, ki me čaka v Toskani, spakirala nekaj primernih oblačil, potem pa se mi je že skoraj mudilo ujeti avtobus. Nočna vožnja do Firenc, nečloveško zgodnji pohod po mestu do hotela, nato pa samo še pristna firenška izkušnja. V tednu dni sem imela dovolj časa, da sem ob popoldnevih pretaknila vse ulice starega mesta, pojedla kar precej sladoleda ob reki Arno, se več kot enkrat sprehodila čez Ponte Vecchio, obiskala Michelangelovega Davida na drugi strani reke, se omamljala z vonjem v parku

vrtnic, občudovala katedralo Santa Maria del Fiore (in še precej drugih cerkva), se pretvarjala, da stanujem v palači Medičejcev ... Izkoristila sem tudi ponujeno možnost univerze in se kar dvakrat z lokalnimi vodniki sprehodila po mestu.

Prvič smo raziskovali »Firence, ki jih več ni« – vodička nam je pričarala mesto, kakršno je bilo pred kakšnimi 2000 leti. Na drugem raziskovanju pa smo se dodobra posvetili Medičejcem in njihovi burni zgodovini, ki prepreda Firence po dolgem in počez.

Ob zaključku izobraževanja nas je čakalo še celodnevno pohajkovanje po Toskani: obiskali smo San Gimignano, Monteriggioni, Chianti in Sieno – več kot dovolj lepote za en dan, sploh ob pripekajočem julijskem soncu! Toskana res ne razočara.

Erasmuska ob zaključku zapiše še ...

Izkušnja, ki bi jo brez oklevanja ponovila še enkrat. Premalokrat stopimo izven svojih okvirjev, premalokrat svojo izkušnjo

podelimo z drugimi in premalokrat odpremo ušesa (in srce) za zgodbe drugih ljudi. Pa vendar lahko svojo vrednost prepoznamo šele, ko se postavimo ob bok drugim.

Rečem lahko, da me je izkušnja Erasmusa obogatila na mnogo področjih: s strokovne plati sem okrepila svoje znanje in ga nadgradila, spoznala kup novih metod dela, užila sem lepoto čudovitih Firenc, spoznala odlične ljudi ... Prav zares se že vnaprej veselim naslednjega Erasmusovega izziva!

stran 258

Inovativni pristopi k poučevanju Helsinki, Finska • 6.–10. 8. 2018 • Jana Jemec Erasmuska se uči

Frontalno učenje je metoda preteklosti oz. samo še dopolnilo skupinskemu delu. Inovativni pristopi vključujejo učenje veščin 21. stoletja z uporabo vseh čutov.

Učence je treba učiti kritičnega in kreativnega razmišljanja, zato moramo k pouku pristopiti na manj klasičen način. Pristopi, kot so problemsko učenje, učenje s pomočjo asociacij, učenje s pomočjo drugih učencev, učenje s pomočjo sovrstniškega ocenjevanja, na nalogo obrnjeno učenje, učenje z raziskovanjem in učenje s pomočjo metakognicije, so učinkoviti zato, ker se učenci

učijo neposredno iz izkušenj.

Tehnologija, ki se ji pogosto izogibamo, pa lahko uro naredi precej bolj dinamično in nam je v pomoč, če jo znamo pravilno uporabiti.

Erasmuska se druži

Naša skupina je bila resnično mednarodna. Glavna predavateljica je prihajala iz Indije, njen pomočnik je bil s Češke, ostali udeleženci pa so prihajali iz Anglije, Nemčije, Italije, Španije, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Hrvaške, Portugalske, Reuniona.

Povezovali smo se tako med izobraževanjem kot v prostem času – skupaj smo spoznavali kulinariko Fincev, sproščeno pohajkovali po mestu in poklepetali ob večerih. Vsi ti novi obrazi so mi ne samo postali domači, ampak so mi tudi razširili obzorje s svojimi izkušnjami in zabavnimi zgodbami.

Erasmuska potuje

Potovanje na sever. Prvič sem poletela v Skandinavijo. In očitno sem imela srečo, kajti v njihovi jeseni sem se še vedno lahko sprehajala v kratkih rokavih in hlačah. Finska mi je pokazala drugačno arhitekturo, s pomočjo vodičke, ki nas je vodila po mestu, pa sem lahko ponovila bližnjo zgodovino. Zanimivo je bilo tudi učenje dveh jezikov hkrati. Večina napisov je namreč v finščini in švedščini. Proste trenutke sem izkoristila tudi za to, da sem z drugimi udeleženci obiskala bližnji otoček in si ogledala razstavo barbik. Lahko bi rekla, da so mi Helsinki v petih dneh prirasli k srcu.

Erasmuska ob zaključku zapiše še ...

Zaključim z mislijo, da je Erasmus izobraževanje vedno dobra ideja. Dnevi v Helsinkih so tekli prehitro in ob koncu tedna mi je bilo kar malo žal, da sem se morala odpraviti nazaj proti domu. Sem pa to severno državo zapustila precej lažje, saj sem vedela, da ljudi, ki sem jih spoznala, in veščin, ki sem se jih naučila, še dolgo ne bom pozabila.

stran 259

Poglobljen tečaj za učitelje angleščine Edinburg, Velika Britanija • 20.–27. 10. 2018 • Barbara Novak Erasmuska se uči

Kako motivirati dijake?

Kateri pristopi so učinkoviti za nadgrajevanje besedišča?

Kako redno ocenjevati pisne sestavke, ne da bi pri tem izgoreli? To je bilo nekaj vprašanj, ki so vodila vsebino našega seminarja za učitelje angleščine v slikovitem škotskem mestu Edinburg. Seminar je bil obogaten z izmenjavo dobrih praks – vsak učitelj je predstavil svojo najljubšo aktivnost. Na koncu je bil seznam novih idej kar dolg, po mojem mnenju pa je bila najbolj duhovita predstavitev Martine iz Nemčije, ki je našla »kazen« za dijake, ki pri pouku angleščine preveč radi uporabljajo nemščino.

Erasmuska se druži

Po pouku smo imeli možnost dokazovanja svojih nepedagoških veščin. Hitro smo opazili, kdo med nami obvlada orientacijo, kdo ve veliko o kiltih in kašmirju ter kdo je najboljši v igri skittles (kegljanju podoben šport). Bolj pohodniško navdušeni smo se povzpeli na izumrli vulkan vzhodno od mesta, Arthur's Seat – vzpon sicer ni bil ravno naporen, zagotovo pa močan veter na vrhu ni dopuščal dostojne fotografije.

Erasmuska potuje

Ker je Škotska znana po svojih gradovih, je bil na programu tudi obisk graščin v regiji East Lothian – in to s »pravim« vitezom. Bilo je tudi dosti časa za raziskovanje mesteca St.

Andrews, ki slovi po najstarejši univerzi na Škotskem, ostankih čudovite katedrale in golfu.

Erasmuska ob zaključku zapiše še ...

Za konec dodajam uporaben slovarček za nekaj škotskih izrazov: bairn lass kirk gate bonnie

child girl church street pretty

stran 260

Disleksija v šolskem okolju Škotska, Velika Britanija • 22.–26. 10. 2018 • Špela Potočnik Erasmuska se uči

Na izobraževanju sem pridobila teoretična znanja o specifični učni težavi – disleksiji. Kje tiči vzrok za nastanek disleksije? Kako jo lahko prepoznamo in na podlagi razumevanja prilagodimo šolski prostor, način poučevanja, pisanja testov in domačih nalog tako, da

spremembe vnašamo v celoten razred in ne izvajamo prilagoditev samo za dislektike? Predavatelj je kot osnovno učno metodo, ki lahko dislektikom zelo pomaga, navajal t. i. KISS – Keep it super simple. Vprašanje, ki mi še zdaj odzvanja v mislih, ko se spomnim na Erasmus, pa se glasi: »Zakaj se

obdajamo z ravno površino – zakaj te površine ne upognemo?« Erasmuska se druži

V družbi z Grkinjo, Nemko, dvema Bolgarkama in Italijanko sem pozabila na svoje luknje v znanju angleščine ter se z njimi uspešno posvetovala, kako izkoristiti prosti čas. Skupaj smo večkrat prehodile mesto ter ocenile tamkajšnjo glasbeno in kulinarično ponudbo.

Erasmuska potuje

Izsek iz potovalnega dnevnika: Vmes se ustavimo na bencinski črpalki, kjer se moja zmedenost pokaže, ko najprej ne najdem WC-ja, nato pa skoraj uničim avtomat z žetoni, ker silim kovance v prostor za bankovce. »Še dobro, da me nihče ne pozna,« si mislim. Isti preblisk dobim, ko na svoj pametni telefon panično nalagam aplikacijo za prevoze, urejam plačilo prek spleta, da bi le dospela do hotela, ki sem ga imela ves čas pred nosom.

Neizmerno sem hvaležna taksistu, da mi namesto izstavljenega računa za 10 funtov prijazno pove, da lahko grem tudi peš, saj je do hotela le 5 minut hoje. »Še dobro, da me tu nihče ne pozna,« gre ponovno skozi moje misli tudi, ko ob alarmu v pižami hitim po evakuacijski poti ven iz hotela.

Erasmuska ob zaključku zapiše še ...

Še bi šla in si vzela čas za znanje, potovanje, druženje in tudi močno iskani … čas zase.

stran 261

Obrnjena učilnica in inovativne didaktične metodologije Verona, Italija • 4.–10. 11. 2018 • Vida Šinkovec Erasmuska se uči

Erasmuska potuje z busom, vlakom, kolesom in peš ...

• veščine komuniciranja (v angleščini!)

Ob tem spozna Verono: areno, katedralo San Zenno, slavni Julijin balkon … Navdušuje se nad italijansko kulinariko: nad špageti, rižotami, polento in najboljšim tiramisujem.

• teorije obrnjene učilnice • uporabe spletnih orodij • uporabe metod »teambuildinga« • novih metod poučevanja

Flipped classroom, Verona, NOVEMBER 2018, Vida Šinkovec

Erasmuska se druži

• s štirimi Finkami – in se nauči veliko o slavnem finskem šolskem sistemu • s tremi Špankami – in spozna, da nekateri stereotipi o Špancih držijo, drugi pa ne • z nekaj Italijani – in ugotovi, da obstaja tudi italijanska angleščina

Erasmuska ob zaključku zapiše še …

Težko sem se odločila. Rada hodim na izobraževanja, rada imam nove izkušnje, ampak sama, v tuje mesto, za en teden, pa še nikjer nikogar, ki bi znal slovensko (res, v celem tednu nisem slišala slovenske besede!), to je bil zame cel podvig. Ampak, ko si vržen v morje, plavaš. In tudi jaz sem. Skrbelo me je moje znanje angleščine, pa sem ugotovila, da sploh ni tako slabo. Ja, pametno se je posvetiti tujim jezikom, pa čeprav si po duši naravoslovec.

Program usposabljanja je bil odličen. Spoznala sem veliko novih metod, ki jih lahko uporabim v razredu, predvsem pa sem si razširila obzorja. Na taki izmenjavi imajo največjo vrednost »kliki«, ki se ti ves čas ustvarjajo v glavi – ko vidiš idejo in veš, da jo boš lahko enkrat na tak ali drugačen način uporabil.

stran 262

Renesančna umetnost v Firencah Firence, Italija • 24.–30.11.2018 • Eva Lajevec

stran 263

PISA – finski in evropski izobraževalni sistemi Joensuu, Finska • 19.–23. 1. 2019 • Tina Šlajpah Erasmuska se uči

Finsko prepoznavajo kot eno izmed držav z najboljšim učnim sistemom. Več let zapored namreč na mednarodnem testiranju PISA, ki preverja matematično, bralno in naravoslovno pismenost, dosegajo enega najboljših rezultatov na svetu. Spoznavati pobližje »skrivnosti« njihovega sistema tako – iz prve roke – je bil poseben izziv. Je res, da nimajo domačih nalog in ocen?

In da bodo izbrisali vse šolske predmete? Tudi naši mediji so pogosto objavljali tovrstne naslove v časopisih. Vsega naštetega je mnogo manj, zagotovo pa imajo tako ocene kot domače naloge. Ostajajo mi sledeči poudarki: učitelji imajo izjemno avtonomijo, družba jim zaupa brezpogojno; sistem je prilagojen tako, da nudi veliko podpore šibkejšim učencem; tekmovalnosti je manj – tudi med šolami. Velja namreč načelo, da je najboljša šola tista, ki ti je najbližja. Kako drugače od slovenskega pogleda, kajne?

Pa vendar – ostaja zavest, da je tudi slovensko šolstvo, kljub splošnemu mnenju, zelo dobro.

Le ceniti ga (še) ne znamo.

Erasmuska se druži Zdi se mi, da ni bilo teme, ki se je ne bi dotaknili. Ne samo v predavalnicah, ampak tudi pri kosilu, na izletih, v savni … Kako pa pri vas učitelj pride do prve zaposlitve? Kakšen je recept za to sladico, ki ji rečete gibanica?

Bi prihodnje leto naši šoli sodelovali na skupnem evropskem

projektu? Kaj si ti danes oblekla, da te pri –25 °C ne zebe, čeprav prihajaš z juga Italije?

Raznolikost udeležencev prinese tovrstnim izobraževanjem izredno dodano vrednost. Četudi se pogovor suka (le) okrog šolstva.

Skupaj večerjati z Grki, ki imajo za seboj finančni razpad države, z Nemcem, ki prihaja iz države z izjemnim pomanjkanjem učiteljev, pa Estonko, kjer so rezultati pri PISI še višji kot na Finskem … Lahko si mislite, da nam tem za pogovor ni zmanjkalo in jih nadaljujemo še danes prek socialnih omrežij.

Erasmuska potuje

Spoznavati (finski) šolski sistem pomeni spoznavati tudi (finsko)

stran 264 kulturo in državo. Izobraževanje se je odvijalo januarja, ko je na Finskem svetlobe manj, je pa mnogo drugega v izobilju: snega, nizkih temperatur (naš rekord je bil –27 °C), prijetnih savn in izjemnih območij

borealnega – iglastega gozda, ki ga občasno še dodatno okrasita breza ali macesen. Bili so pogledi, ob katerih smo obmolknili, in celo glasni Italijani so le strmeli in se čudili. Ledeno kraljestvo v živo! Vredno je bilo vsakega pomrznjenega prsta, ki smo ga potrebovali, da smo razglede lahko ovekovečili na fotografijah.

Erasmuska ob zaključku zapiše še ...

Da je izjemno hvaležna za možnost udeležbe na tako bogatem tednu! In da spodbuja vse, ki le imajo možnost, naj izkoristijo tovrstne mednarodne izmenjave, ki bogatijo! Ker ob drugem spoznavaš sebe – svoj šolski sistem −, se zavedaš tudi svojih močnih področij – vrednosti slovenske izobraževalne vertikale. Izkoristimo jo! Tudi prek programa Erasmus+, ki nam ponuja, včasih se mi zdi, pravi »koncentrat« Evrope.

Ob zaključku …

Prvi želimeljski Erasmus+ projekt Izkušnja drugega me bogati se počasi izteka. Vseh sedem odobrenih mobilnosti šolskega osebja (strukturirana izobraževanja v tujini) je bilo uspešno izvedenih in tako smo se z vodstvom odločili, da je čas pred pričetkom novega šolskega leta odličen termin za podelitev pozitivnih izkušenj, inovativnih pristopov in raznovrstnih spoznanj.

V sredo, 28. 8. 2019, smo tako pripravili diseminacijski seminar, na katerem smo se zbrali profesorji, vzgojitelji, knjižničar, računovodkinja in naše vodstvo.

Seznanili smo se z možnostmi, ki jih ponuja program Erasmus+, delili raznovrstne izkušnje, ki jih priprava in izvedba takega projekta zagotavlja, ter se udeležili predhodno izbranih delavnic s primeri dobre prakse. Po skupnem kosilu smo reflektirali,

evalvirali in prišli do skupnega zaključka, da z Erasmus+ izkušnjami rastemo vsi – tisti, ki so jih izkusili, in tisti, ki o njih le poslušamo. Zato se bomo tudi v prihodnje navdušeno lotevali razpisanih projektov.

Koordinatorica Erasmus+ Ana Špan Česen

stran 265

O j, Miklavž, le pridi k nam!

Tako so otroci, polni pričakovanja in trdno prepričani v sv. Miklavža, vabili dobrega svetnika v svojo sredo. Pesmico so jih naučili dijaki, ki so skupaj z mentorico Nežko Birk ustvarili pravo senčno gledališče in odigrali dobesedno sladko zgodbo.

Skupaj so ustvarili prijetno vzdušje in ob prihodu gosta večera sta v očeh otrok žarela nepopisno veselje in radovednost, s čim bo tokrat nagradil njihov trud. Zadnje dni pred pomembnim obiskom so najmlajši vsako leto še posebej pridni, saj si nadvse želijo čim več izpolnjenih želja. V svoji otroški iskrenosti pa seveda vedo, da na vse svoje ravnanje le ne morejo biti ponosni. Zato je ob vsem navdušenju vedno znova čutiti tudi nekaj nemira in strahu, ki ga začini še parkljeva navzočnost.

A ker Miklavž dobro ve, kaj se podi po malih glavicah, je tudi tokrat nepridiprava raje kar hitro odslovil in tako poskrbel za pravo sproščenost.

Otroci so se nato predstavili z najrazličnejšimi točkami, Miklavž pa se je ob koncu posvetil še čisto vsakemu posebej in mu namenil nekaj spodbudnih besed. Besed, ki so veljale prav zanj. In to je največji

čar tega dogodka, ki riše nepozabne spomine. Otroci so bili ob pohvalah ponosni nase, sprejeti pa so znali tudi kakšno dobrohotno opozorilo ali nasvet. Miklavževe misli imajo namreč zanje posebno veljavo in on sam zavzema pomembno mesto v njihovih srcih.

Ob iskricah v otroških očeh priznamo, da imamo Miklavža radi vsi, mladi in stari, zato hvala vsem, ki na svoj način ohranjate Miklavževo zgodbo živo.

Urška Ogrinc

stran 266

Pozdrav novemu šolskemu letu

Študijski dan za zaposlene v Želimljem

Narisala: Zoja Lovšin

27. 8. 2018 –

Vsak pedagoški delavec – naj bo profesor, vzgojitelj, svetovalna delavka, knjižničar – se zaveda, da je še kako pomembna kvalitetna priprava na novo šolsko leto. Tako vsi z

navdušenjem pričakujemo konec avgusta, ko se zberemo na študijskem dnevu zaposlenih v Zavodu sv. Frančiška Saleškega. Pripravljalna skupina nam vsako leto pripravi zanimiv in poučen dan.

Na začetku nas je čakalo nekaj povezovalnih igric, s katerimi smo se uglasili, pripravili na delo in oblikovali posamezne študijske skupine. Tako povezani smo

se razkropili po različnih koncih gimnazije in doma. V telovadnici smo spoznavali različne možnosti povezovanja skupine (t. i. »team building«), v učilnicah smo postavljali meje v odnosih, doživljali stres, travmo in se učili o obrambnih odzivih.

Nekaj časa smo namenili tudi digitalnim orodjem, ki jih lahko uporabljamo pri delu. Kapela je bila prostor, kjer smo raziskovali salezijansko karizmo v našem življenju, del časa pa smo namenili tudi osebnemu delu in razmišljanju o viziji našega zavoda. S trdim delom smo si

zaslužili kosilo, ki je hkrati nova priložnost za prijetno druženje in poglabljanje prijateljskih vezi.

Dejavnosti poln dan smo zaključili z refleksijo in nagovorom zavodskega direktorja.

Mija Vodenik

stran 267

Duhovno srečanje na Kureščku

Tik pred začetkom novega šolskega leta 2018/19, torej na zadnji avgustovski dan, smo se vsi zaposleni v Zavodu sv. Frančiška Saleškega zbrali na Kureščku.

Nekateri smo se k Mariji podali peš, drugi s kolesom, utrujeni z avtomobili, vsak po svojih zmožnostih, da smo le v srcu vedeli, da lahko ta čas osmislimo kot pravo malo romanje.

Po uvodnem zbiranju, malici in kavici nas je nagovoril salezijanec, rojak, ki dela na avstrijskem Koroškem, mag.

Hanzej Rosenzopf. Kot profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu in predsednik društva Iniciativ Angola, ki mlade spodbuja k dobrodelnosti, ima obilo izkušenj na področju dela z mladimi, zato smo mu z zanimanjem prisluhnili. Po njegovem nagovoru smo se kot čebelice umaknili vsak v svoj

kot prelepega stvarstva, kjer smo lahko v miru razmišljali ob vprašanjih o svojem poslanstvu in delu z mladimi. Res je velik blagoslov, če se lahko tudi duhovno pripraviš na novo šolsko leto, ga izročiš v Božje roke in zaupaš, da bo že On popravil in dodal tam, kjer sami ne zmoremo. Vse, kar se je porodilo v naših srcih, vse prošnje in zahvale, smo nato prinesli v cerkev k Mariji, kjer smo v skupnem občestvu s salezijanci darovali sveto mašo.

Po obilju duhovne hrane smo srečanje zaključili še ob obloženi mizi.

Vsestransko podprti in opogumljeni smo se tako napotili novim zmagam naproti.

Petra Berčan

Narisala: Zoja Lovšin

30. 8. 2018 –

stran 268

To šolsko leto so nam pomahali v slovo ...

Nekateri zaposleni so se letos od nas poslovili zaradi odhoda na drugo delovno mesto ali zato, ker so zaključili delovno dobo. Pri delu z mladimi se pogosto zdi, da svojo dušo nosiš na pladnju in ni lahko najti informacij, ki jih še ne bi slišali. Vseeno smo pobrskali po arhivu in o njih odkrili nekaj zanimivih dejstev.

Barbara Hvala Pelicon, profesorica angleščine, v Želimljem zaposlena od januarja do avgusta 2019 • V srednji šoli se je ukvarjala z jadralnim padalstvom. Potem ko je tik pred maturitetnim esejem pristala na vratolomno visoki smreki ter se rešila s komaj omembe vrednimi praskami, je svoje padalo za nedoločen čas posodila kolegu.

• V študentskih letih je postavljala nove mejnike nizkoproračunskim potovanjem. Cel mesec je npr. z interrailom potovala po Italiji in pri tem za bivanje in hrano (z izjemo vozovnice za vlak) porabila manj kot 50 evrov. Prenočišče je našla na železniških postajah, plažah, zasebnih vrtovih, tam pa so jih s sopotniki skoraj obstreljevali, saj so jih zamenjali za potepuške pse.

Marija Kisilak, čistilka, v Želimljem zaposlena od septembra 1995 do junija 2019 • Po izobrazbi je šivilja.

Preden se je zaposlila na naši gimnaziji kot čistilka, je svojo službo opravljala v Pletenini. Ker je bilo po stečaju podjetja šiviljsko službo težko najti, je novo zaposlitev našla kar v svojem domačem kraju, na Gimnaziji Želimlje.

• Gospa Marija je tudi ljubiteljska slaščičarka.

Ena njenih najokusnejših slaščic v domači zbirki so meseci, ki jih je poimenovala po svoji nekdanji sodelavki Snežani. Recept lahko dobite tudi v uredništvu Letnega poročila.

Leopold Koren, delo v sprejemnici, v Želimljem od 1. 9. 1992 do 24. 6. 2019 • Njegovo najmočnejše področje so jeziki − živi in manj živi. Svojega znanja ni držal samo zase, ampak ga je razdajal z inštruiranjem; med drugim je znanje latinščine pri njem dobil sedanji beograjski nadškof.

• Svoj vsakdanji kruh je gospod Polde pred prihodom v Želimlje služil z organizacijo ladijskega, letalskega in ostalega potniškega prometa. Pri tem mu je znanje jezikov zelo koristilo. Naučil se je celo mednarodni jezik esperanto.

Luka Planinc, vzgojitelj, v Želimljem zaposlen od septembra 2007 do decembra 2018 • Preden je postal vzgojitelj v Domu Janeza Boska, je delal na najrazličnejših delovnih mestih. Bil je pomočnik mizarja, pomočnik v trgovini, natakar, pomivalec posode, osebni šofer, zavarovalni agent, pospeševalec prodaje za Coca-Colo na Irskem, pomožni učitelj v zasebni dekliški šoli v Angliji ...

• V Domu Janeza Boska je bil eden redkih izbrancev, ki so skozi leta delovno mesto vzgojitelja opravljali v vseh treh fantovskih nadstropjih.

• Po izobrazbi je geograf.

Morda je tudi zaradi tega še posebej navdušen nad Slovenijo. Najbolj so mu pri srcu globine korit reke Soče, veličastvo Škocjanskih jam, mogočni masiv Triglava, črnina Lovrenških jezer, urejenost teras štajerskih vinogradov, prostornost dvoran rudnika pod Peco, neskončna raznolikost slovenskih okusov in narečij ter nikoli dolgočasno vreme.

stran 269 Simona Rebolj, čistilka, v Želimljem zaposlena od 1. 6.

2015 do 21. 7. 2019

Karolina Repar, tajnica, v Želimljem zaposlena od septembra 2008 do oktobra 2018

• Večina ne pozna njenega talenta za glasbo. Več let se je učila igranja na diatonično harmoniko, ki jo še danes rada igra.

• Čeprav je opravila vse študijske obveznosti, je najraje počela stvari, ki niso bile nujne. Dokončala je lektorat švedščine, se udeležila vojaškega tabora, obiskala mnoge kuharske in zborovodske seminarje.

• Po izobrazbi je kozmetični tehnik – tudi zato je bilo pri njej vedno moč opaziti negovane nohte.

• Večkrat si je postavljala visoke cilje. Tako je npr. osvojila vrh Kilimanjara, v Želimljem pa pogosto zapustila pisarno Janeza Drnovška, zavodskega ekonoma, ne da bi ga ujezila.

• S seboj še vedno nosi del želimeljske zapuščine. Poleg krščanskih vrednot je to tudi »sindrom Petra Polca«: na vabilu na koncert, jedilniku ali dopisu z ministrstva vedno najde kakšno slovnično napako.

Petra Živec, profesorica nemščine, v Želimljem zaposlena od septembra 2006 do marca 2019 • Lahko se sporazumeva kar v osmih jezikih, želi pa jim dodati še kitajščino, katere učenje jo čaka v prihodnosti.

• Rada bi šla večkrat v svet, a zadnja leta svet prihaja k njej. V njeni družini je namreč zadnjih šest let gostovalo že 16 varušk au pair, ki prihajajo iz zelo različnih držav. Njenih 5 otrok učijo različnih jezikov ter jim širijo obzorja s svojo kulturo.

• Vodenje šolskih skupin na ekskurzijah je zamenjala z vodenjem turističnih skupin po Obali. Med njimi se kdaj pa kdaj znajde tudi kakšna slavna osebnost.

Petra Zavašnik, profesorica biologije in laborantka, v Želimljem zaposlena med letoma 2005 in 2007, med letoma 2009 in 2010 ter od septembra 2017 do avgusta 2019 • Je zelo spretna šivilja, ki ustvarja od svojega 10. leta. Začelo se je s preprostim dekliškim krilom, sedaj pa je v njeni zbirki moč najti vse – od prevlek za otroške avtosedeže do otroških spalnih vreč in imenitnejših dekliških obhajilnih oblek.

• Je učiteljica plesa, ki je dolga leta vodila plesne tečaje. Prav zaradi te dejavnosti je spoznala tudi svojega moža.

• Še kot gimnazijka je naredila tečaj za potapljanje.

Hvala vam za vse, kar ste v svojih želimeljskih letih naredili za mlade in za našo ustanovo. Želimo vam srečno in uspešno hojo po različnih življenjskih poteh.

Tina Šlajpah

stran 270

Štirje stebri – štirje letošnji novorojenčki zaposlenih v Zavodu sv. Frančiška Saleškega Don Bosko je svoj preventivni vzgojni sistem in prvi oratorij začrtal na štirih stebrih, ki jih je poimenoval dvorišče, kapela, šola in dom. Predstavljajo elemente, ki naj bi se jih veselilo vsako salezijansko vzgojno okolje. Štiri so bila tudi rojstva, ki so v letošnjem

letu razveselila Zavod sv. Frančiška Saleškega.

Dijakinja Maša Marolt se je poigrala s svinčnikom in okrasila fotografije dojenčkov z atributi don Boskovih stebrov.

Mirjam Planinc,

28. 10. 2018

Izak Rojko, 1. 3. 2019

Tereza Berčič, 8. 10. 2018

Rok Česen, 18. 1. 2019

stran 271

Drugi zaposleni v zavodu

Andreja Cvetkovič

Anica Cimerman

Damjana Giovani

Danila Kos

Gabrijela Kranjec

Janez Drnovšek

Janja Hrovat

Karolina Repar

Leopold Koren

Lidija Virant

Marija Kisilak

Mojca Arko

Petra-Marija Berčan

Polona Stegu

Simona Rebolj

Stanislav Zupančič

Špela Potočnik

Tadeja Strahan

Urša Bukovec

Zvone Rebolj

pralni vložki - zanesljiva naravna menstrualna zašèita brezplaèna poštnina na

www.pleniceRACMAN.si koda za 3 % popust: zelimlje

tel.: 04 510 8000

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 2018/2019 Zavod sv. Frančiška Saleškega Želimlje 46 SI-1291 Škofljica 01 470 2 100 01 470 2 109 zelimlje@zelimlje.si www.zelimlje.si Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 18/19 • ISSN C503-5996 • Uredili Mija Vodenik (Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje), Klara Pavlinič, Bernardka Rupnik (Dom Janeza Boska) in Gašper Otrin (Majcnov dom) • Lektorirali Aleš Vrbovšek, Jana Poljšak (Zavod sv. Frančiška Saleškega in Gimnazija Želimlje) in Klara Pavlinič (Dom Janeza Boska in Majcnov dom) • Korektorica Eva Lajevec • Fotografije: iz arhiva Zavoda • Oblikoval Marko Hrovat • Odgovarja Peter Polc • Izdal in založil Zavod sv. Frančiška Saleškega • Tisk Špes, grafični studio, d. o. o. • Naklada 1000 izvodov • Želimlje, november 2019