Revija Tabor 1999/3

6 ZOT 34 Test svetilk

12 Bela sled

Nov taborni{ki priro~nik

Borut Cerkveni~ je tabornikom bolj poznan kot Crga. Poleg tega da je stare{ina Mariborskega obmo~ja pa je velik ljubitelj narave in poznavalec divjih rastlin. Plod njegovega dela je tudi priro~nik U`itne rastline, ki ga bo v zbirki Tabornikov priro~nik v kratkem izdala Zveza tabornikov Slovenije. Crga bo v ilustriranem priro~niku predstavil skoraj 70 razli~nih u`itnih divjih rastlin, bralci pa bodo poleg fotografij za prepoznavanje v njem na{li veliko uporabnih nasvetov za zdravje, zdravo prehrano in uporabo pri naravni kozmetiki in higieni. Priro~nik bo nepogre{ljiv pri obisku narave na potepih in bivakiranjih, saj vsebuje tudi obilo receptov za "pre`ivetje v naravi"; za~imbe, solate, prikuhe, sladke jedi, namazi, marmelade in `eleji bodo popestrili jedilnik pre`ivetnikov. @e poleti se ponuja tudi prilo`nost za prakti~ni preizkus. V okviru specialisti~nih te~ajev bo Crga vodil te~aj za pre`ivetje v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje.

Format priro~nika bo 12x17 cm, tako da bo svoje mesto na{el tudi v `epu taborni{kih hla~. Priro~nik je prvi v seriji priro~nikov s podro~ja pre`ivetja v naravi, v okviru te specialnosti pa pripravljamo {e priro~nik bivanja in gibanja v naravi.

Pa {e to. Crga v teh dneh praznuje okroglo obletnico, ob sre~anju z Abrahamom mu ~estita tudi uredni{vo revije Tabor.

Ideja ustanovitelja {e `ivi

Na Dan ustanovitelja skavtstva (Founders day), 22. februarja, smo se spomnili Lorda Roberta Baden Powella. Ob tej prilo`nosti bralcem revije Tabor poklanjamo eno izmed njegovih misli:

"@ivljenje je kratko, ljudje ga veliko zapravijo, ko postanejo rastline, pravzaprav nezadovoljne rastline. Malo potepanja po tej ~udoviti zemlji jim, medtem ko `ivijo na njej, lahko pokloni {irino in razumevanja, ki razvijajo du{o posameznika ter dobro voljo in mir na svetu."

Techuana 2001

Res je mednarodni tabor Techuana 2001 kljub geografski bli`ini ~asovno {e zelo oddaljen, saj se bo zgodil od 3. - 12.avgusta leta 2001. Se pa organizacijski odbor, v katerem sodelujejo tudi predstavniki ZTS, redno sestaja in v pripravljalnem obdobju `e izvaja planirane aktivnosti. Ena izmed aktivnosti je tudi zbiranje predhodnih prijav udele`encev. Tako bodo rodove uprave v tem mesecu med M^-ji in GG-ji opravili anketo o `elji po udele`bi na tem mednarodnem taboru. Predvideno {tevilo udele`encev iz {tirih dr`av (Italije, Avstrije, Nem~ije in Slovenije) je 2.000, seveda pa bodo na tabor povabljeni tudi skavti ostalih skavtskih organizacij. V priprave so se z zbiranjem denarja vklju~ili tudi avstrijski Rotarijanci, pri~akujejo pa, da se bodo v podobne aktivnosti vklju~ili tudi "kolegi" iz ostalih dr`av. In {e moto odbora:"mednarodni tabor moramo pripraviti dobro, ne hitro."

Crga v akciji

Z Z Z Z Z O O O O O T T T T T – Avantura

12 B B B B B ela sle ela sle ela sle ela sle ela sle d d d d d –

vsebina vsebina

nizka udele`ba je razveselila udele`ence, saj je zanje ostalo ve~ krofov

Zakaj potrebujemo tekmovanja

^e sem {e pred kratkim mislil, da so tekmovanja namenjena predvsem temu, da se taborniki dru`ijo med sabo in da poka`ejo svoje znanje, me vse bolj ~udi, da je udele`ba vedno manj{a.

R R R R R umeni daljnogle umeni daljnogle umeni daljnogle umeni daljnogle umeni daljnogle d

[okantno! Namerava IO res sprejeti nova pravila za kroj?

18

d d d d

16

T T T T Taboro aboro aboro aboro aboro v v v v v a potuha a potuha a potuha a potuha a potuha

– vodova sre~anja v marcu

20 SOS SOS SOS SOS SOS

– nova rubrika za vse vodnike, ki imajo te`ave s predstavljanjem taborni{kih znanj M^-jem in GG-jem.

K K K K K rr rr r itik itik itik itik itik a a a a a ZOT-a ali kako pre`iveti koristen ~as na avtobusni postaji, na katero avtobus sploh ne pripelje

34

Sam sem {el na ZOT, edino orientacijsko tekmovanje, na katerem je bila udele`ba solidna. Sicer {e vedno pod pri~akovanjem organizatorja, ki je na nek na~in imel sre~o, saj organizatorji Glasa Jelovice in Bele sledi niso imeli te sre~e.

O koristnosti tekmovanj ve marsikdo povedati veliko zanimivega, pa tudi to, da se ne izpla~ajo. Kako je mo`no, da se taborni{ko tekmovanje ne izpla~a. Ne re~em, da morajo rodovi na vsak na~in prirediti tekmovanje, ~eprav to pomeni pol leta pobiranja denarja od ~lanov, da lahko pokrijejo neznanski minus, ki so si ga pridelali z organizacijo.

30

T T T T Test sv est sv est sv est sv est sv etilk etilk etilk etilk etilk – vse

skrivnosti dobrih svetilk in baterijskih vlo`kov, tako da ne boste nikoli ostali brez lu~i.

38

II II I z pr z pr z pr z pr z pr v v v v v e rok e rok e rok e rok e rok e e e e e – posvet IO v Bohinju

V naslednji {tevilki

TVIL – improvizirana reporta`a

Zimovanja – va{a, na{a in nji- hova zimovanja

Gre za to, da nekateri – in s tem ne mislim nobene konkretne osebe – ob organizaciji tekmovanja pomislijo tudi na finan~no plat in ugotovijo, da bi nekaj dodatnega denarja gotovo pri{lo prav.

Vendar je kljub temu veliko rodov presre~nih, ~e uspejo speljati tekmovanje s pozitivno ni~lo. Tako so veseli tekmovalci, pa {e organizator nima skrbi.

Nere{eno ostaja le {e vpra{anje udele`be. Tudi ~e pada sneg in de`uje – mar ni to {e ve~ji izziv, da se udele`i{ tekmovanja in doka`e{, da zmore{ tudi v nemogo~ih razmerah priti do cilja? Smo taborniki res postali turisti, ki se skrivamo med {tirimi stenami, ~e se pojavi le slutnja, da bodo nebo zagrnili temni oblaki?

Letos bo {e veliko tekmovanj. Udele`ite se jih in poka`ite, da ste pravi taborniki.

Matija Tonejc

Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic

Odgovorni urednik: Matija Tonejc

Namestnik odgovornega urednika: Miha LogarMalus

Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~

Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje).

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov

Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA:

Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/ 300-08-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html.

Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM.

Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

Naslovnica: Pugy

mnenje mnenje

Po~eti vse in do`iveti

V slu`bi mi je v roke slu~ajno pri{la februarska {tevilka TABORA. Ko sem jo prelistal, sem bil prijetno presene~en. Ne samo to, lahko bi rekel, da celo navdu{en nad prispevkom o jamboree-ju, ki je letos potekal v ^ilu. Pred letom dni sem prekinil 16 let dolgo gimnasti~no kariero, ki mi je vzela vse preve~ ~asa. Zato bi sedaj rad po~el vse, kar prej zaradi treningov nisem mogel. Zato bi te prosil, ~e mi lahko napi{es kaj ve~ o tem, kje, kako, zakaj, kdaj bo spet kaj takega, kot je bil ta jamboree. Star sem 22 let in {tudiram na fakulteti za {port.

Igor iz Maribora

To in podobna pisma, ki v~asih zaidejo na na{ naslov, so vzpodbudna. V `elji premagovanja samega sebe in doseganja vrhunskih rezultatov (bolj{e, vi{je, mo~neje), vse preve~krat pozabljamo na tisto "vse", kar zaradi obveznih treningov ni bilo mogo~e do`iveti. In potreba po "do`iveti" nam je malo mar, dokler imamo pred o~mi samo `ivljenje, torej "`iveti". Enkrat se ~lovek ustavi in potegne ~rto pod svoje `ivljenje. Toliko prej, ~e v sebi ne ~uti izpolnitve tistih drobnih `elja, ki ostajajo v du{i prekriti s prahom "vi{jih ciljev".

Ko napravimo inventuro in pobri{emo prah ugotovimo, da so {e vedno tam.

Kdo me ima rad!?

Pozdravljeni. Ime mi je Zveza. Mogo~e bi pismo sodilo v Skelotov ~ebelnjak, a sem za Medota `e prestara. Zato se `e na za~etku opravi~ujem, ker zasedam te vrstice v na{i reviji, vendar se moram izka{ljati.

Opazila sem, da me taborniki nimajo preve~ radi. Zanje ne naredim dovolj, od njih zahtevam same nemogo~e re~i. Odvajati morajo ~lanarino, ki je previsoka in od tega nimamo nobene koristi, od ~asa do ~asa jim po{ljem neke pravilnike, ki se jih morajo dr`ali, pa so tako ne`ivljenjski, v svojem naro~ju imam Zadrugo, ki je najdra`ja trgovina na svetu. To so o~itki, ki jih poslu{am `e dolgo in moram priznati, da je v mojih letih to kar veliko breme, ki ga moram prena{ati. V u{esih pa odmevajo besede: “Zveza bi morala…”, “Zveza ni naredila…”. Po vsem tem sem se za~ela spra{evati, kdo sploh sem in kdo so moji “star{i”? Ali so to zaposleni v moji pisarni, morda ~lani izvr{nega odbora ali ~lani komisij, ali morda stare{instvo, ali pa taborniki v rodovih? Kup vpra{anj na katera ne najdem odgovora. Pa bi raje sedela nekje v gozdu pod smrekami in poslu{ala razigrano mno`ico tabornikov, od ~asa do ~asa pa bi pritekel kak popotnik, me objel in s ponosom rekel: “Rad te imam, rad sem tabornik”.

Upam, da bodo zgornje besede koga predramile in mi bo pomagal pri iskanju odgovorov ter mi podal vsaj roko.

Z NARAVO K BOLJ[EMU ^LOVEKU!

Va{a Zveza

Glas Jelovice 1999

Opravi~ujemo se vodji tekmovanja Tinetu Radinji Tinetu Radinji Tinetu Radinji Tinetu Radinji Tinetu Radinji, ker ga nismo podpisali pod njegovo besedilo. Prvi stolpec reporta`e Glas Jelovice v februarski {tevilki Tabora je namre~ njegovo delo in ne del ~lanka Rafaela Kalana, kot je razvidno iz ~lanka.

PREDSTAVITVE OSEBNIH PROJEKTOV IN[TRUKTORSKIH TE^AJEV 1. STOPNJE

Predstavitev opravljenega osebnega projekta pomeni zaklju~ek temeljnega te~aja za in{truktorje 1. stopnje. Zato Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih vabi na predstavitve projektov.

Predstavitve projektov udele`encev temeljnih te~ajev temeljnih te~ajev te~ajev bodo: v sredo, 10. su{ca (marca) ob 17. uri - prva in{truktorska {ola (9. – 16. 8. 98) prva in{truktorska {ola (9. – 8. in{truktorska {ola (9. v ~etrtek, 11. su{ca ob 17. uri - druga in{truktorska {ola (16. – 23. 8. 98) in vsi udele`en- druga in{truktorska {ola (16. – 23. 98) in vsi in ci temeljnih te~ajev preteklih let, ki {e niso opravili predstavitve projekta. ci te~ajev preteklih ki {e niso opravili predstavitve projekta. ci temeljnih te~ajev preteklih let, ki {e niso opravili predstavitve projekta. ci te~ajev preteklih ki {e niso opravili predstavitve projekta. ci preteklih projekta. Predstavitve projektov bodo potekale v sejni sobi na ZTS, Parmova 33 v Ljubljani, za ~im bolj nazorno predstavitev lahko uporabi{ video rekorder, diaprojektor, grafoskop, tablo s papirjem in flomastre oziroma sredstvo, ki ga prinese{ s seboj. Na voljo bo{ imel(a) 10 minut.

Predstavitve projektov udele`encev nadaljevalnih te~ajev (generacija G[ 98) nadaljevalnih te~ajev G[ 98) te~ajev 98) bodo v Gozdni {oli v Bohinju 13. in 14. su{ca (prihod v soboto ob 17. uri). Predstavitev osebnih projektov te~ajnikov nadaljevalnih te~ajev iz preteklih let

nadaljevalnih te~ajev iz preteklih let

nadaljevalnih te~ajev iz preteklih let

nadaljevalnih te~ajev iz preteklih let iz bo v ~etrtek, 18. marca ob 17. uri v sejni sobi na ZTS.

Osebni projekt je naloga, ki si jo zastavi vsak te~ajnik(ca) v sladu s potrebami v rodu ali obmo~ju. Oblika predstavitve ni predpisana. V bistvu gre za poro~ilo o tem, kako si opredelil problem, ki je osnova projekta, kak{en program nalog si si zastavil(a) in zakaj, da bi projekt izpeljal(a), kaj in kako si `e opravil(a), kak{ni so rezultati in na koncu tvoja ocena celotnega projekta (ovrednotenje). Za`eljeno je, da projekt odda{ tudi v pisni obliki (oblikujemo knji`nico projektov, ki bodo kot pripomo~ek na voljo na~elnikom in bodo~im in{truktorjem).

Prosim te, da na sede` ZTS po telefonu 3000 820 Poloni takoj sporo~i{ tvojo udele`bo. OPOZORILO!

Te~ajniki, ki ne bodo opravili predstavitve projekta temeljnega te~aja, se ne bodo mogli udele`iti leto{njega nadaljevalnega te~aja v Gozdni {oli v Bohinju.

KVIO in vodje temeljnih te~ajev

Udele`i se krvodajalske akcije tudi TI!

Lani se je krvodajalskih akcij udele`ilo 103.228 krvodajalk in krvodajalcev. Udele`i se je tudi ti, saj s tem lahko pomaga{ njej, njemu, prijatelju, sosedu, znancu, nekomu, ...

Se`ana2. in 3.3. Slivnica3.3. Fram4.3. Vransko4.3. [o{tanj4.3. Ljubljana5.3. Kranj8., 9., 10., 11., 12., 15., 16., 17.3. Benedikt v Slov. Goricah11.3.

Pivovarna La{ko12.3.

Vitanje19.3. Litija18. in 19.3. Bre`ice23. in 24.3. Pod~etrtek25.3.

Ljubljana – Univerza25.3.

Zg. Kungota25.3. Oplotnica26.3.

La{ko – Rade~e26.3. Ljubljana30.3. Radovljica – Bled31.3.

reporta `a

Avantura na ledenem Pohorju

Na pol

poti zagledam za sabo skupino tabornikov. Po~akam jih v upanju, da bom naredil nekaj fotografij in zapisal izjave. Vedno bli`e so, vedno manj me mika, da bi roke vzel iz toplih `epov. Tako ostanemo samo pri pogovoru, skupaj pa pridemo do tretje KT. Za nekaj ~asa se jim pridru`im. Medtem ko na ~etrti KT ri{ejo skico terena in se ba{ejo s keksi, `e tradicionalnimi na ZOT-u, ter ~ajem, se jaz odpravim v trgovino po najbolj{e kratkotrajno sredstvo proti mrazu – ~okolado. Skupaj {e poi{~emo peto kontrolno to~ko, ki sta si jo bistra kontrolorja prestavila, ker: "na toti strani je plac za {otor, na oni pa ga ni blo."

Na progo sem namre~ {el kar sam. Dali so mi karto z vrisanimi kontrolnimi to~kami, v roke sem vzel kompas in fotoaparat ter {el. Po pol ure hoje po visokem snegu sem se dokopal do prve kontrolne to~ke, na kateri sem ostal ravno dovolj dolgo, da sem videl najzanimivej{i na~in signaliziranja. Zastavice lahko pozabite. Zvijanje trupa v razli~ne ~rke je dosti bolj razumljivo, pa {e zdravo za telo. Na `alost prinese le to~ke za izvirnost.

Pot, Pohorje je namre~ prepredeno z njimi, me je vodila mimo doma~ije na vrhu hriba, in ~e sem bil `e ravno tam, sem povpra{al, kje to~no sem. Seveda so morali o~e po o~ala, medtem pa me je skrbno pazil njegov pes. Lepo se zahvalim in se odpravim do druge KT. Zapodim se po hribu navzdol, presko~im potok in pridem na cesto, vendar prenizko, da bi se skozi gozd odpravil do KT. ^as me `e priganja in odlo~itev, da se odpravim do glavne ceste in potem poi{~em KT 3, se mi je zdela {e najbolj{a.

@elodec se tu in tam oglasi, da `e kar nekaj ~asa ni jedel, in takrat se

spomnim ve~era pred za~etkom tekmovanja. V kuhinji je bilo najbolj veselo. Gru~a tabornikov je s skrbno razdeljenimi delovnimi nalogami sestavljala sendvi~e. Da ne bi pri{lo do kak{ne pomote, so odgovorni na tablo napisali celo recepte za sestavo. 4 x klobasa + 1 x solata + ... Popoln nadzor. Ker moram ujeti {e ostale ekipe, pospe{im hojo. Po uri iskanja {este KT obupam in se prav leno odpravim do najbli`je ve~je ceste in po njej v dolino. ^evlji so popolnoma premo~eni, hoja po cesti pa noge {e bolj utruja. Ravno ko se odlo~im, da grem naravnost v {olo, pride iz bli`njega gozda skupina GGjev. Pridru`im se jim pri iskanju sedme KT.

Prihod pod kotom?

@e med potjo ugotavljamo, pod kak{nim kotom neki bi morali priti, ~e le-ta ni naveden. Mogo~e pa je na drugi strani lista? Pogledamo – ni~. Kaj pa, ~e bi ga morali izra~unati v~eraj? Tudi to ne dr`i. ^e ne poznamo kota, lahko pridemo pod katerimkoli kotom, se veselimo. Ob prihodu na KT o kotu, prihodu in {e mnogih stvareh povpra{amo kontrolorja. Skomigne z rameni in podpi{e list.

Ostale kontrolne to~ke so zelo dale~, zato se dokon~no odlo~im, da se vrnem v {olo. Kon~no tri ure ~istega po~itka, si mislim. Najprej eno uro lenarim in spro{~eno raztegujem otrple prste na nogah, potem pa se le zganem in odpravim v telovadnico. Zelo zgovorne tabornice in taborniki so z navdu{enjem prispevali ocene za Taborovo redovalnico, ob tem pa {e rekli kak{no ~ez organizatorja.

Signalizacija druga~e – dobra za telo

Dobrovoljna modra rutka

Kon~no na vrhu hriba

Po podelitvi nagrad in odhodu ekip je v prostorih {ole zavladala skoraj more~a ti{ina. Vsak je vedel, kaj mora narediti in nih~e se ni prito`eval. Zavidljiva marljivost po dveh napornih dnevih.

Matija

TABOROVA REDOVALNICA

Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

S S S S S plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na

ena ena ena ena ena pr pr pr pr pr a a a a a v dobro v dobro v dobro v dobro v dobro

Vremeodli~no

Hranadobro

Lepota pokrajineprav dobro

Te`avnost proge dobro

Dru`enje med ekipamiprav dobro

Ocene za Taborovo redovalnico je prispevalo 73 udele`encev, Tabor pa si je pridr`al pravico, da povpre~je zaklju~i navzgor ali navzdol.

r e orta`ap

oc

Z o~ali mi je takoj vedel povedati, kje sem

Pregledovanje rezultatov

Zmagovalci

Priprave vodje tekmovanja

Tovarna sendvi~ev

V kuhinji je bilo najbolj veselo – gru~a tabornikov je skrbno sestavljala sendvi~e.

Sanjam o blondpruftrotlziher, programu

Vol – ra~unalnikar, programer in tisti, ki v XI. SNOUB skrbi za to, da je ZOT tekmovanje, ki ga ni povozil ~as

Ob vhodu v prijavni prostor ti v o~i takoj pade projektor, ki na platno projicira tabelo ekip iz ra~unalnika. Videti je bilo res ~udovito, vendar me je takoj zanimalo, ~e deluje tako kot bi moralo. Program, ki ga Vol razvija `e tretje leto, je deloval brez napak. Vol je {tudent ra~unalni{tva, o~e pa je lastnik programerskega podjetja, tako da program ne bi mogel nastati v bolj{em okolju. Najzanimivej{i in hkrati tudi del programa, na katerega je Vol {e posebej ponosen, je algoritem, ki preme{a ekipe iz razli~nih kategorij in jih razvrsti v optimalni vrstni red za vrisovanje in TOTI test.

Kon~ne ~ase so v ra~unalnik vna{ali s ~italcem ~rtne kode. Ko je ekipa prispela na cilj, je nekdo za ra~unalnikom samo od~ital ~rtno kodo, program pa je poskrbel za negativne to~ke pri prekora~itvi ~asa.

Vol vlaga ne~love{ke napore v razvoj programa, ki bo omogo~al programerju, da "bo lahko {el popoldne spat, pa ga ne bo nih~e budil, ker bo vsak znal delati s programom ". Kljub temu, da mu v treh letih to {e ni uspelo, ne odneha. Za naslednja leta obljublja popoln nadzor s pomo~jo ~rtnih kod. Vsaka kontrolna to~ka bi lahko imela svojo ~rtno kodo – in ne samo to – ~rtna koda posamezne KT bi lahko vsebovala tudi podatke o {tevilu to~k. Operater za ra~unalnikom bi ob prihodu ekipe na cilj tako le preprosto od~ital ~rtne kode in izra~un prepustil ra~unalniku.

Bilo je nekaj vpra{anj, ki s topografijo niso bila neposredno povezana, ampak veduta JE v topografskem priro~niku.

Kje so tisti keksi? Na katerem tekmovanju sploh so?!?

Edini pravi razsodniki o tekmovanju so – kot na vsakem tekmovanju – tekmovalci. Kaj so povedali o leto{njem ZOT-u in kako se je na odgovore odzval vodja tekmovanja Windy? Najglasnej{i so bili taborniki, ki so bili na tekmovanju `e lani. Pogre{ali so namre~ tisto ~udovito doma narejeno drobno pecivo in nikakor jim ni {lo v ra~un, da ga letos ni. Uganka ni ostala nere{ena, saj so dobri sponzorji dali toliko peciva, da niso uspeli pojesti niti tega, kaj {ele, ~e bi ga spekli {e doma.

TOTI test – posebnost ZOT-a – je bil tar~a tabornikov, ki zvesto prisegajo na topografijo in samo topografijo. Bilo je nekaj vpra{anj, ki s topografijo niso bila neposredno povezana, ampak veduta JE v topografskem priro~niku, razlo`i Windy. "Pa kak{ni IQ testi!!! Jaz ne poslu{am CITA," se je razburjala mlada tabornica, ko je bojevito zagovarjala svojo pripadnost Take that, Kelly family ali pa morda Michaelu Jacksonu. Gujo in Matja`, avtorja testov, sta z vpra{anji ciljala na splo{no razgledanost. "Saj niso testi za Zoisovo {tipendijo," razlaga Windy – zadostuje redno gledanje televizije in branje Mikijevega zabavnika.

Spet so se oglasili zagovorniki zelenjavne kuhinje in ostro protestirali, da vegetarijanska hrana ni navadna hrana brez mesa. Pot je bila nekaterim zares dolgo~asna, saj so skoraj ves ~as hodili po cestah in poteh, pa so {e vedno pri{li na cilj izven ~asovnice. Traser Primo` se z njimi ne strinja, saj je sam z uporabo le del~ka svojega orientacijskega znanja prehodil progo po hribih in dolinah in pri{el na cilj krepko znotraj ~asovnice.

besede organizatorja

ZOT

V petek, 29.1.1999 smo se spet zbrali, tokrat na Lovrencu na Pohorju, da se pomerimo v taborni{kih ve{~inah in zimskih spretnostih.

^eprav je bil zbor ekip zaradi tehni~nih problemov prelo`en, smo se vseeno na{li, povedali najnujnej{e in `e za~eli s topotesti in vrisovanjem. Ekipe so zdru`ile svoje znanje o orientaciji in se s skupnimi mo~mi prebile skozi zahtevne naloge. Zve~er nas je {e ^rtomir razveselil s svojim prispevkom; gledali smo namre~ diapozitive iz jamboreeja v ^ilu, katerim so seveda sledili tudi komentarji in kratka obnova velikega do`ivetja.

Organizatorji ZOT-a se iz dna srca opravi~ujejo Zmajem, saj so njihovo Ekipo note, ki si je delila drugo mesto, razglasili za ~etrto. V tola`bo ostalim, ki jih organizatorji niso prizadeli – Zmajem so se `e opravi~ili, popravili rezultate na doma~i strani in poslali nove diplome. Vse o ZOT-u najdete na: http:// www2.arnes.si/guest/mbzts1s/ zot

Zmago Zmago Zmago Zmago Zmago v v v v v alne ekipe: alne ekipe: alne ekipe: alne ekipe: alne ekipe: gozdovnice: Ta ~udne, gozdovniki: Pasji kvartet, popotnice: FKK, popotniki: Ciniki, gr~e: Krmaki, izven konkurence: Tito d.o.o.

Povsod se je sli{alo: "Pridete na Belo sled?"

Ko je ^rtomir nehal govoriti in smo se vsi zbudili, je bil `e skrajni ~as, da se {e malo poveselimo in zaple{emo. Ob dveh zjutraj se je po~asi za~ela ~aga (za Zmajev rod: `urka). Ko se je razigrano vzdu{je poleglo in smo odplesali {e zadnje po~asne pesmi, so nekateri obupali in se predali mamljivim sanjam in pri~akovanjem naslednjega dne, najbolj vrli taborniki pa smo se {e optimisti~no namenili odigrati kak{no taborni{ko igrico. Namen je bil dober, vendar so nas okoli{~ine (ura je odbila pol {est zjutraj in pred nami je bil naporen dan) prisilile v nasprotno in tudi mi smo se (~eprav samo za pol ure) odpravili spat. Bujenje je bilo (kot `e tradicionalno za ZOT) zelo prijetno, osebje je delalo vso no~, da so lahko ekipe pravo~asno {tartale. Da, pred tekmovalci je bil {e en veliki (eden izmed najve~jih na ZO-u) izziv, orientacijsko tekmovanje. Ekip je veliko, konkurenca je nevarna. Kljub tekmovalnosti pa je seveda prevladoval prijazen, taborni{ki, prijateljski duh.

Na sami progi so bile kot vedno postavljene kontrolne to~ke, na njih pa je bilo treba opraviti {e nekaj nalog. Mrzel zimski veter nas ni pregnal in tekmovalci so uspe{no opravili svojo misijo.

Ob vrnitvi vseh ekip (tudi tistih, ki smo jih ~akali ve~ino popoldneva) smo kosili in se malo odpo~ili. Rezultati so bili kaj kmalu znani, najbolj{i so dobili zabavne majice in seveda pokale. Kljub razli~nim uvrstitvam so bili vsi tekmovalci zadovoljni z rezultati. ^as je, da se poslovimo. Povsod se je sli{alo: "Pridete na Belo sled? A ti lahko pi{em? Se vidimo na ROT-u!" in podobno. Kdo ve, kdaj se spet sre~amo. Morda na ZOT-u 2000...

Kje je moj rezultat? Hojka

Luna in pojavi v zvezi z njo

L L L L L una una una una una

Primo`

je Zemljin edini naravni satelit. Navidezno je dovolj velika, da na njej lahko opazimo `e s prostim o~esom posamezne podrobnosti. Prav zato je bila verjetno tudi najbolj opazovan objekt na no~nem nebu v zgodovini. S svojimi menami je o~arala prve astrologe ({amane, ~arovnike ali karkoli so `e bili). Pomor{~aki so se z njeno pomo~jo orientirali, povezovali pa so jo tudi s plimovanjem morja. Po Luni so napovedovali vreme ali pa celo prihodnost. Kljub temu, da se Luna ka`e stalno v drugi meni, pa nam dejansko ka`e stalno isti obraz. Temu je krivo sre~no naklju~je, da se ravno v ~asu, ko se enkrat zavrti okoli Zemlje, zavrti ravno enkrat okoli svoje osi. To pa pomeni, da njene druge strani z Zemlje ne moremo nikoli videti. Posneli so jo lahko {ele takrat, ko so prve sonde obkro`ile Luno. Najbolj ob~udovanja vredni pa so seveda son~ni mrki. Spet je naklju~je hotelo, da je Luna ravno prav velika in da je ravno prav dale~ od Zemlje, da je njena navidezna velikost ravno tak{na kot navidezna velikost Sonca. Pribli`no dvakrat na leto se zgodi, da nekje na Zemlji lahko opazujemo son~ni mrk. Le na manj{em podro~ju in tudi ne vedno pa lahko opazujemo popoln mrk. Tak{no sre~o bomo imeli prav letos 11. avgusta. Na ta dan bo skoraj opoldne v Sloveniji tema. In to dobesedno. Tam, kjer bo jasno, boste lahko videli tudi zvezde in planete. Pa {e kak{en komet, ~e se bo ravno takrat zna{el v bli`ini Sonca. Sonce bo postalo ~rna krogla, okoli katere se bo {irila korona svetlih son~nih `arkov. To bo hkrati zadnji son~ni mrk sploh v tem tiso~letju. Naslednji, ki bo spet viden iz Slovenije se bo zgodil {ele ~ez pol stoletja. Tudi lunini mrki pritegnejo pozornost. Ti so bolj pogosti in se dogajajo ravno ob polni luni za razliko od son~nih, ki so ob mlaju. Lunini mrki so vidni od povsod, od koder se lahko vidi Luna. Mrk povzro~i zemljina senca, v katero vztopi Luna. ^eprav je zem-

LUNINE MENE

Marec:

{~ip02.03.1999ob08:00

zadnji krajec 10.03.1999ob09:44

mlaj17.03.1999ob19:50

prvi krajec 24.03.1999ob11:20

{~ip31.03.1999ob23:50

Pomlad se za~ne 21. marca ob 02:43

ljina senca veliko ve~ja od Lune pa Luna ob popolnem mrku nikoli popolnoma ne izgine. Vzrok je v tem, da se `arki s Sonca vedno deloma lomijo skozi zemljino atmosvero in v njeni senci nikoli ni popolna tema. Zato takrat Luna sveti v rde~e rjavi barvi. Luna lahko na poti po nebu prekrije tudi kak{no zvezdo ali planet. Takrat govorimo o okultaciji zvezde ali planeta. Zanimiv je trenutek, ko zvezda ugasne za temni del lunine povr{ine, ali pa se iza nje naenkrat pojavi. To~ni ~asi takih dogodkov nam pomagajo pri izra~unu to~nej{ih podatkov o gibanju Lune. [e bolj uporabna pa je bolj redka tako imenovana dotikalna okultacija, kjer se zvezda zgolj dotakne lunine povr{ine. Tako zvezda ve~krat izgine in se pojavi izza gorovij na luninem robu. Z meritvami tak{nih okultacij zares

Vzhod Zemlje iznad lunine povr{ine

Son~ni mrk

lahko dobimo zelo to~ne podatke o luninem gibanju. Luna je prav gotovo najbolj raziskan objekt v vesolju. Kljub temu pa skriva {e ve~ skrivnosti. Verjetno najve~ja skrivnost je razmerje v velikosti med Zemljo in Luno. Obi~ajno je razmerje med velikostjo planetov in njihovih lun veliko ve~je v korist planetov. Luna pa je le {estkrat manj{a od Zemlje. Zakaj Zemlji ka`e stalno le eno stran ? Je to naklu~je ? Drzna hipoteza pravi, da je lahko celo umeten satelit neke civilizacije mnogo pred nami ...

Planeti na ve~ernem nebu

Meseca marca bomo lahko opazovali kar {tiri planete naenkrat na isti strani neba. Merkur, Venera, Jupiter in Saturn se ta mesec nahajajo navidezno relativno blizu skupaj, vsi pa so vzhodno od Sonca. To pomeni, da so vidni zve~er, takoj potem, ko se Sonce skrije za zahodnim obzorjem. Za mnoge bo zelo zanimivo opazovanje konjunkcije Jupitra in Merkurja (pojav, kjer sta planeta navidezno zelo blizu skupaj), ki se bo zgodila med 7. in 11. marcem. Merkur je namre~ `e tako ali tako redko viden na nebu, ~e pa je takrat {e v konjunkciji s kak{nim planetom, je to {e posebej zanimivo. Merkur se bo nahajal desno od Jupitra. Zanimivo konjunkcijo smo imeli 23. februarja med Jupitrom in Venero (Ve~ernico). Planeta, ki sta na nebu najsvetlej{a predstavnika na{ega Oson~ja sta bila tako tesno skupaj, da bi povr{en pogled lahko opazil eno samo "zvezdo", ki pa je tako svetla, kot nobena (so kaj takega videli v Betlehemu leta ni~ ?). No, Venera se sedaj `e po~asi oddaljuje od Jupitra, ki pa se pribli`uje Soncu in v drugi polovici marca skorajda ne bo ve~ opazen v ve~erni zarji. Vsi {tirje planeti se nahajajo pred ozvezdjem Rib, ki nekako ustrezajo polo`aju znamenja Ovna iz astrologije. V eni izmed prej{njih {tevilk Tabora sem opisal, zakaj pride do razlike med astronomskimi ozvezdji in astrolo{kimi znamenji. Kakorkoli `e, Sonce vstopi v znak Ovna na prvi pomladanski dan 21. marca, vemo pa, da takrat, ko je Sonce v bli`ini, planetov zaradi njegove svetlobe ne moremo ve~ videti. Tako, da je bolje, da si za opazovanje planetov izberete ve~ere v za~eteku meseca.

ZNANE IZJAVE

Skrivnost uspeha v `ivljenju

ni, da ~lovek dela to, kar mu

je v{e~, ampak da mu je

v{e~ to, kar dela. (Churchill)

se v nebo

Zahodno obzorje ve~ernega neba po son~nem zahodu v za~etku marca

Jupiter in njegove lune

reporta `a

Sledi na pot

Bela sled 1999

So dnevi

naravnost za v knjigo rekordov: Ko podre{ rekord v pozabljenih stvareh, ko v naglici, da ne bi zamudil na tekmovanje, doma pozabi{ gojzarje, "überhose" in (bognedaj!!!) celo taborni{ko rutico (ampak se kesam in pojo~a travica {e zdaj na vse pretege prepeva!). Ko podira{ rekord za rekordom v cestno hitrostnih dirkah in ugotovi{, da gre katrca tudi krepko ~ez 130 km/h, ~e zamuja{ na tekmovanje. Ko ekipe iz cele Slovenije podirajo rekord v minimalni prijavi in se jih na {tartu pojavi neizmernih 10?!?

Ampak gremo lepo po vrsti… Organizatorji »Bele sledi« (Zmajev rod) so se zna{li pred obilico te`av. Najprej jim je “zagodel” sneg, ki je zapadel nekaj dni pred tekmovanjem in jim na glavo obrnil progo in ~asovnico (~eprav sumim, da je sneg bil naro~en - konec koncev je »Bela sled« zimsko tekmovanje). Potem so spet ugotovili, da nas je ravnatelj O[ Vrhovci, kjer je bil glavni {tab tekmovanja, zamenjal za katoli{ke skavte, pa je po sistemu »Rode je nas,

»Nimam ~asa! Zdejle pridejo na cilj ekipe, pa je vpra{anje, ~e bom {e pol sploh kak krof dobu!«

»Kaj naredi{ pri odrgninah notranjih organov?«

»Ne morem se odlo~it: al' bi bil kurir~ek al' pa

mi bomo pa njegove ov~ice« pozabil na polovico danih obljub. Da pa je bila mera polna, se je {tevilka prijavljenih ekip ustavila pri enormnem {tevilu deset (10)! Iz vesoljne organizacije ZTS, ki naj bi {tela deset ali petnajst tiso~ ~lanov, se je tekmovanja udele`ilo, reci in pi{i, 50 tabornikov!

Zmaji se ne dajo

»Dobro, se zgodi,« so rekli zmaji in z odli~no organizacijo in obilico dobre volje (kljub vsem problemom ni mene, kot pregovorno te~nega pressovca, nadrl nih~e, razen ene kontrolorke, ki sem ji stopil na nogo, ampak to je `e druga zgodba…) speljali tekmovanje kot se {ika.

Za polurno zamudo so se tekmovalcem oddol`ili s pala~inkami (seveda {ele takrat, ko so vrisali vse KT-je, re{ili teste iz PP in @VN ter {e malo posignalizirali). Da pa smo la`je zaspali, nam je mo{ki del vodstva {e malo zaplesal. V V V V V minikah! minikah! minikah!

Kon~no v sneg

Vstajanje naslednje jutro je bilo definitivno prezgodaj. A kaj ~e{; ekipe je ~akalo risanje skic, prebijanje ~ez minsko polje, streljanje s fra~o (baje se je tistemu reklo zra~na pu{ka, ~eprav je mene bolj spominjalo na fra~o…), signalizacija in seveda - preganjanje po hrib~kih in dolincah skoraj do pasu v snegu. Prav fletno, moram priznat!

re orta`ap

Ekipe so po dobrih petih urah bolj ali manj na~rtovanega lutanja prikapljale na cilj, direktno na kosilo in nakrofe! Ni kaj: kot so v razpisu obljubljali, hrana je bila res dobra.

Konec dober - vse dobro

V »hudi konkurenci« sta pokala domov odnesli ekipi Volkcov in Samorast-

Ravnatelj O[ Vrhovci je po sistemu: "Rode je nas, mi bomo pa njegove ov~ice," pozabil na polovico danih obljub.

Ocena za umetni{ki vtis: ~ista desetka!

ostrostrelec...«

reporta `a

»Se vidimo prihodnje leto«

Ni kaj: kot so v razpisu obljubljali, hrana je bila res dobra.

»Do ve~erje je {e 2 uri, nohti so pa tako zelo dobri«

TABOROVA REDOVALNICA

Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo

S S S S S plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc plo{na oc ena ena ena ena ena pr pr pr pr pr a a a a a v dobro v dobro v dobro v dobro v dobro

Vremeprav dobro

Hranaprav dobro

Lepota pokrajineprav dobro

Te`avnost proge dobro

Dru`enje med ekipamiprav dobro

Ocene od 1 do 5 je prispevalo 41 udele`encev, Tabor pa si je pridr`al pravico, da povpre~je zaokro`i navzdol ali navzgor.

nikov. Je pa ta »huda konkurenca« in tako »ogromna« udele`ba imela tudi svoje dobre strani: zmaj~ki so seveda pri~akovali konkretno nekaj ducatov ve~ tekmovalcev in toliko ve~ so prinesli tudi krofov. Zatorej bi se na koncu {e enkrat rad zahvalil vsem tistim, ki niso pri{li: res so nam teknili! Matja`

Bazni tabor na ju`nem te~aju? Ne, kontrola na »Beli sledi!«

Vodja tekmovanja Fi{i razgla{a rezultate: Slovenija:ZTS - 2:0

Sami svoje poti zidarji

Tokrat sem razmi{ljala o sebi ob Coelhovi knjigi Peta gora.

“Videti si moder mladeni~, ki je spoznal in doumel veliko tistega, ~esar sam ne bom nikoli. Vendar pa me je narava nau~ila nekaj, na kar nikdar ne pozabim: vsakdo se mora tako kot pastir ozirati na tok ~asa in na letne ~ase; pastir lahko le tako pre`ivi vse neizbe`no, kar mu pride naproti. Skrbi za svojo ~redo, pazi na vsako `ival, kot da bi bila edina, ovcam, ki so povrgle, pomaga hraniti mladi~e in nikdar se ne oddalji preve~ od kraja, kjer je voda za `ivali. Potem pa se zgodi, da ovca, ki se ji je to-

“Neizbe`no lahko pre`ivimo le z disciplino in s potrpe`ljivostjo,” je dodal pastir.

“In z upanjem. Ko tega ni ve~, ne gre ve~ izgubljati mo~i za boj proti nemogo~emu.

Ne govorim o upanju v prihodnost, pa~ pa o tem, da ponovno ustvari{ lastno preteklost.”

(...)

“Tistega, kar si rekel prej, nisem razumel,” je rekel Elija. “Tisto, da ponovno ustvari{ lastno preteklost.”

“Ljudje `e leta hodijo tod mimo proti Tiru in Sidonu. Nekateri to`ijo, da

sti za dobro vzgojo svojega otroka - a le to, ni~ drugega. Kajti neuspe{no obdobje, ki so ga pre`iveli v Akabarju, jih je za ve~no zaznamovalo z bojazljivostjo; in nikoli niso zares premogli dovolj zaupanja vase, da bi si drznili storiti to, kar so si `eleli.

Vendar pa so mimo mojih vrat prihajali tudi zares sre~ni ljudje. Izkoristili so vsako minuto `ivljenja v Akabarju in naposled z veliko truda zbrali dovolj denarja, da so lahko potovali tja, kamor so si `eleli. Zanje je bilo `ivljenje eno samo zmagoslavje in vedno bo tako.

Tudi ti ljudje so se vra~ali, a s pre-

liko posve~al, pogine po neumnosti ali v nesre~i. Lahko jo pi~i ka~a, lahko jo napade divja `ival ali pa zgrmi v globok prepad. A neizbe`no se zgodi, tu ni mogo~e ni~esar spremeniti.”

Elija je pogledal proti Akabarju in pomislil na pogovor, ki ga je nekega davnega dne imel z angelom. Neizbe`no se zgodi, tu ni pomo~i.

v Akabarju niso dosegli ni~esar in da gredo zato sre~o iskat drugam. ^ez ~as se vrnejo. Tistega, kar so iskali, niso na{li nikjer, kajti kamorkoli jih je zanesla pot, povsod so nosili s seboj - skupaj z neumnostjo - te`o lastnega poraza. Nekateri od njih se vrnejo in veselo pripovedujejo, da so na{li slu`bo na dvoru ali pa da so imeli ve~ prilo`no-

~udovitimi zgodbami. Osvojili so vse, kar so hoteli, kajti bili so osvobojeni mej, ki jih postavlja zagrenjena preteklost.”

Lrga

trenutki

RU RU RU RU RU MENI D MENI D MENI D MENI D MENI D ALJNOGLED ALJNOGLED

ALJNOGLED ALJNOGLED ALJNOGLED

izredno resna rubrika za dru`abno kroniko in druge nor~ije

Neverjetno

Neverjetno odkritje

odkritje novi-

odkritje

novi- Neverjetno

novi- Neverjetno odkritje novi- Neverjetno odkritje novinarja RD - Konec zgodbe o narja RD - zgodbe o narja RD - Konec zgodbe o narja RD - zgodbe o RD zgodbe o enakopra enakopra enakopra enakopra enakopravnosti!? - Koga IO vnosti!? - Koga IO vnosti!? - IO ZT ZT ZT ZT ZT S vle~e za nos? S vle~e za nos? S vle~e za nos? S vle~e za nos? za

Ob obi~ajnem terenskem delu (odkrivanje skrivnosti JFK-ja, kako so gradili piramide...) je novinar Rumenega daljnogleda pri{el na sled izjemno {okantni aferi. Kot ka`e, nas IO ZTS `e leta vle~e za nos, ko nam kot spodnji del taborni{kega kroja predpisuje hla~e sumljivega kroja in nesramno ogabne barve, sami pa se obla~ijo po zadnji evropski modi. Na{ novinar je namre~ v svoj objektiv ujel tajno agentko IO-ja, Francko Leponogec, v njenem uradnem kroju, in `e ob hitrem pogledu na njeno spodnjo polovico se nam porajajo naslednja vpra{anja:

1. Kak{ne privilegije imajo ~lani IO-ja, da jim lahko pogled po~iva na tako estetsko izoblikovanem delu... (kroj!)?

2. Zakaj so nas toliko let pustili v temi oz., zakaj je navadnim smrtnikom prepovedana uporaba tak{ne garderobe?

3. Kdaj bomo v teh krojih lahko videli {e ostale ~lane IO-ja?

4. Kaj ima doti~na tabornica - agentka oble~eno pod krilom?

Za komentar smo poprosili ~astno ~lanico IO-ja Okorno Milko Okorno Milko Okorno Milko Okorno Milko Okorno Milko, ki je ekskluzivno za Rumeni daljnogled izjavila:

»^e bi sodila po fotografiji, bi rekla, da je va{ novinar naletel na tajni projekt komisije za popularizacijo taborni{tva. Glede na to, da je upad ~lanstva v veji PP ogromen, je ta projekt nujna in povsem logi~na odlo~itev. Novinar je posnel na{ poskusni model, prototip (seveda kroja, ne tabornice!).«

Milka, zakaj se IO ni odlo~il in re{itev takoj lansiral med slovensko taborni{ko srenjo?

»Potrebna so bila dolgoletna preizku{anja, saj smo ugotovili, da pri nepravilni uporabi spodnjega dela lahko pride do hudih in nepredvidljivih posledic, ki se, na`alost poka`ejo {ele ~ez nekaj mesecev, praviloma ~ez devet.

Kako bo nov kroj vplival na razvoj slovenskega taborni{tva?

»Projekcija IO ZTS je, da bo porast ~lanstva v prvi etapi pribli`no 100%, za {e pribli`no 200-250% pa v drugi etapi, ko nameravamo odkriti, kaj se nosi pod krilom. Ob tem je treba omeniti {e to, da bo uvedba novega kroja verjetno odlo~ilnega pomena v prevladi ZTS-a v slovenskem skavtskem prostoru, saj predvidevamo, da bomo s tem zadali dokon~ni udarec ZSKSS-u, ki se `e itak otepa s problemom dolgo~asnih krojev. To pa je tudi drugi razlog za strogo tajnost projekta, ker saj veste: sovra`nik nikoli ne po~iva.«

Milka, kaj ima komisija za popularizacijo taborni{tva v na~rtih za prihodnja leta?

»Prirediti in preurediti moramo {e zgornji del uniforme, na~rtujemo pa {e tu{ kabine iz super prosojnega stekla.

Vodova sre~anja

V V V V Vodo odo odo odo odo v v v v v o o o o o

sre~anje lahko razdelimo na ve~ delov: uvodno seznanjanje ~lanov s potekom sre~anja, nove informacije od minulega sre~anja in glavni del sre~anja, ki naj zajema nekaj novega, kar ~lani {e ne poznajo. Za konec pripravimo kratek zabavni del ali zaklju~ek. Na~rtujmo vnaprej. Ne pozabimo obvestiti ~lanov o pomembnih stvareh. Potem nas obi~ajno ~aka obve{~anje s pomo~jo telefona. Tu je nekaj idej za februar.

Sre~anja za mlaj{e M^-je

Pi{emo z nevidnim ~rnilom - limoninim sokom ali mlekom. Pazimo, da je besedilo {iroko, risbica preprosta. Kar smo zapisali preprosto po~rnimo nad plamenom sve~e. Seveda ne preblizu, da se list papirja ne vname.

Izdelamo bralni znak ali zahtevnej{o pustno lasuljo iz tekstilnih trakov. Ali bo lasulja spadala k opremi klovna ali ~arovnice, pa se bo izkazalo kasneje.

Sre~anja za starej{e M^-je

[ifriranje besedila ni nobena posebnost - nau~imo se ga tudi mi. [ifriranje s pomo~jo {tevilk. Recimo beseda TABOR - spremenimo jo s pomo~jo {tevila 31.

T + 1 ~rka = U, A + 3 ~rke = ^ … dobimo U^C[S. [tevilo je lahko poljubno. Drug na~in je s pomo~jo {ifrantov. [ifrant ima v vseh vrstah in stolpcih isto {tevilo ~rk. Posamezne kvadratke izre`emo tako, da se pri {tirikratenem vrtenju izrezana mesta nikoli ne pokrijejo. Tako po celotnem vpisu zapolnimo vsa polja s po eno ~rko. Brez enakega {ifranta je nemogo~e dobiti smisleno sporo~ilo.

Ocenjevanje razdalj lahko povzro~a neto~nost. Vzrokov za to je ve~. Pri pribli`ni oceni razdalje si lahko pomagamo s pal~evim skokom. Iztegnjeni palec na roki pokrije na razdalji stotih metrov pri izmeni~nem pogledu z levim in desnim o~esom od 7 do 10 metrov. Najve~je napake nastanejo pri merjenju razdalj prek dolin, sotesk, pri slab{i vidljivosti …

potuha

Sre~anja za mlaj{e GG-je

Transverzale, kro`ne poti in druga pe{ pota so primerni za nekaj dni hoje skupaj, ali pa samo za konec tedna. Ve~ina poti ima svoj vodni~ek z opisi. Poti so poleg obi~ajnih markacij {e dodatno ozna~ene s kraticami.

Spoznavamo lahko gradove na Slovenskem; kak{nega med njimi vklju~imo v naslednjo akcijo voda.

Orientacija ne poteka samo na terenu. Osnove lahko spoznavamo tudi na vodovem sre~anju. Razdalje med posameznimi to~kami lahko merimo s parnimi koraki, merimo ~as prehojene poti, upo{tevamo vi{insko razliko, ovire na poti .. Zapi{imo ~asovnico med razli~nimi to~kami na karti, kasneje preverimo na terenu. (@VN, str. 344-348, Pre`ivetje v naravi, str. 90-96)

Sre~anja za starej{e GG-je:

Hoja po utrjenih poteh se v marsi~em razlikuje od hoje po brezpotju. [e posebno v zimskem ~asu, ko je dan kraj{i, pristopi pa te`ji zaradi snega, pomrznjenosti tal … Najpomembnej{a je izbira primernega cilja in opreme. (@VN, str. 147-161, Nevarnost v gorah, str. 11-50)

Fosili, minerali, razli~ne kamnine so lahko tema za vodovo sre~anje in kasneje za iskanje le-tega na razli~nih najdi{~ih. (Svet okrog nas, Kamnine, Narava v gorskem sveti, str. 30-74)

Simona Kos in Ale{ Ferenc, @erjavov rod, Dolsko

ZABAVNA SIGNALIZACIJA ? KAKO NEKI ?!

Verjetno `e vsi poznamo tisti slavni vodnikov rek: "Do naslednjega tedna se nau~ite Morsejevo abecedo, saj bomo pisali test!" Ne, ne, ne in ne! Nikoli ne recite tega svojim gozdovnikom, kajti neuspeh vam garantirava! Preberite si to stran in morda boste na{li kak{en predlog, ki bi va{im tabornikom signalizacijo pribli`al.

Najprej bi bilo lepo, da bi vsi vedeli, kaj signalizacija sploh je in kdo jo je uporabljal in jo {e vedno uporablja. Pogovorite se z njimi, kak{ne vrste signalizacij poznamo in kak{en je njihov namen. Ne bova vam na{tevala teh vrst, ampak se bova predvsem osredoto~ila na problem, kako gozdovnika prepri~ati, naj se nau~i to nujno zlo.

Morsejeva abeceda:

Ena od mo`nosti, ki jo lahko uporabimo na katerikoli dalj{i akciji zgolj za popestritev programa, je dimna sig- dimna sig- dimna sig- dimna sig- dimna nalizacija nalizacija nalizacija nalizacija nalizacija. Sama imava s tem bolj malo izku{enj, vendar se vam spla~a pozanimati, kako to stvar izvesti. Nekaj ~asa bo trajalo, preden boste "pogruntali", kako zakuriti ogenj, kak{no smre~je uporabiti, kak{no pokrivalo je prav{nje (da vam ne bo zgorelo, tako kot je nam), najte`je pri tej vrsti pa bo seveda dekodiranje - dolo~iti kaj zaboga je pika in kaj ~rta. Tu bodo pogosti stavki: "Ma, dej, glej, kaj dela{! Jaz `e pol ure tu oddajam, ko se ti {ele spomni{, da bo verjetno treba sprejemati!". Tudi prerekanja bo verjetno precej, prav tako pa ne bo manjkalo zabave. Pustite torej mladim nadobudne`em, da sami odkrijejo ~udesa indijanstva.

Druga zabava je splo{no znana tudi kot kategorija - signalizacija s svetilko svetilko svetilko svetilko svetilko.

Naj ne bo ovira starost. Naj poizkusijo, kaj jih neko~ ~aka! Poleg te lahko poizkusite tudi s pi{~alko pi{~alko ali `vi`ganjem `vi`ganjem `vi`ganjem `vi`ganjem `vi`ganjem. Zelo prakti~no je signaliziranje s pokanjem po mizi pokanjem po mizi pokanjem po mizi pokanjem po mizi mizi. Za to potrebujemo bolj malo pripomo~kov, predvsem pa veliko posluha.

Najbolj zabavna se zdi zadnja domislica. To je signalizacija z me`ikame`ikame`ikame`ikanjem njem njem. Pa naj ne bo to z enim o~esom in z obema za piko in ~rto, ampak kratek in dolg me`ik. Ta bo la`ja, a {e vedno zelo te`ka varianta.

Ostajamo pa pri problemu, kako naj te ljudi nau~imo znakov. Za~nimo z igrami igrami igrami igrami igrami. Lahko jih preprosto posedemo v krog in dolo~amo ~rke ali povemo znake. Tisti, ki ga pogledamo, nam pove odgovor. V primeru, da ga ne ve, se obrnemo k nekomu drugemu in nadaljujemo z igro. (Poglede uporabljamo namesto imen zato, da imamo njihovo stalno pozornost, pa {e hitreje gre vse skupaj!)

Prav tako preprosta je igrica SpoSpomin min min min min, ko na eno kartico napi{emo znak, na drugo pa ~rko. To igro se moramo igrati v manj{ih skupinah (z najve~ {tirimi igralci).

Obstaja pa (poleg ne{teto novih, ki {e ~akajo na odkritje) {e ena igrica {e ena {e ena igrica {e ena {e za u~enje Morsejeve abecede. Po parih se primemo za roke in si tako oddajamo sporo~ila. To lahko poteka na kak{nem vodovem izletu, zve~er, ko se `e umirimo in samo {e malo klepetamo z najbli`jim sosedom. (Ina~ica tega je lahko telefon, vendar pri njem vmesni ~leni lenarijo).

V na{em rodu se je za u~enje semaforja najbolj obnesla naslednja meto- naslednja meto- naslednja meto- naslednja meto- naslednja da da da da da. Najprej so si GG-ji sami pogledali

(za nekaj minut) abecedo. Potem smo se vsi zbrali na kup (28 ljudi) in izpostavili tri. Ostalim sem povedala, kdo mora koga od njih opazovati. "Igralcem" sem nato govorila ~rke, oni so jih kazali, vsak od njih pa je imel pred seboj skupino, ki ga je popravljala in mu svetovala. Seveda smo se potem menjali.

Mogo~e bova kmalu sestavila tudi preprosto ra~unalni{ko igrico ra~unalni{ko igrico ra~unalni{ko igrico ra~unalni{ko igrico igrico, vendar vas bova o tem {e obvestila.

To bi bilo vse za danes. ^e imate kak{ne predloge o tej temi ali vpra{anja o njej, nam pi{ite. Prav tako nam tudi sporo~ite predloge, o katerih temah naj vam damo nasvete.

Upam, da ste z novo rubriko zadovoljni in da nam boste pomagali narediti {e bolj{o! Lep pozdrav do naslednji~, ko bomo GG-jem predstavljali taborni{tvo!

Barbara in Urban

glasilaglasila

Na taborejne {li sma mi, dabre uole bli sma usi, bedn ne~ sitmaru ni, wariwara, wariwara!

Srakin odmev

Glasilo ~rnu{kih tabornikov

Februar 1999, {t. 1, letnik 7

Najprej ~estitke rodu Heroja Viteza

iz ^rnu~, ki bo 25. februarja praznoval 20. obletnico delovanja. Vse najbolj{e!!!

@ur nedvomno bo, opozarjajo v svojem glasilu Srakin odmev. V glasilu lahko preberemo, kako se navadno kopanje spremeni v mno`i~ni pomor. Zakaj so umrli ma~ka, pti~, mravlja in ~mrlj je izletni{ki petorici ostalo neznano. Najbolj "iks-fajlovska" pa je bila smrt desetih slepcev. Ali so se odlo~ili za skupinski samomor ali so dehidrirali na vro~em asfaltu, do danes niso odkrili.

Je`ek

Glasilo tabornikov Rodu Aragonitnih je`kov Cerkno

Februar 1999, {t. 1

Oglasili pa so se nam tudi iz Cerknega, kjer se je zgodila velika sprememba. V glasilu Je`ek nas obve{~ajo, da Rod aragonitnih je`kov (RAJ) ne zdru`uje ve~ vseh cerkljanskih skavtov, {e vedno pa zdru`uje cerkljanske tabornike. Poleg tega vljudno vabijo star{e k sodelovanju in ~e bo zanimanje zadostno, obstaja mo`nost, da bodo ustanovili klub star{ev RAJ Cerkno.

Ka sma ejnkat se zbudil, sma hit pajidl in se umil, pal uodnikam sma te`il, wariwara, wariwara

Kendi~ biu je totaln drist, s pi{toulca kot an uelk fa{ist, uarn ni biu naben `urist, wariwara, wariwara.

Ka sma Kendi~a umiril, sma {ele se razvedril, takrat @are je zavpilwariwara, wariwara.

Tole pism se kampli, drugi~ se spejt uidmo mi, zdej {e ejnkrat dejma usi, wariwara, wariwara.

glasila

Da so ^rnu~ani obiskali Kras ter od{li na zimovanje v Borovec ni skrivnost. Najnapornej{i dan v Borovcu je bil lov na lisico, {e posebej po `ivahni no~i. Vodnica Mojca, drugi~ ne pozabi doma kombinezona, ker nikoli ne ve{, kdaj te bo presenetila kepa snega.

Slovenija je s Krima videti majhna – to je potrdilo enajst tabornikov, ki so se kljub mrazu povzpeli na 1107 metrov visok vrh. Pametno se je prej pozanimati za to~en odhod vlaka iz vasice Preserje nazaj proti Ljubljani, da ni treba drveti na postajo, nato pa pol ure ~akati na vlak.

De`evnega oktobrskega dne so se taborniki odpravili na tretje tradicionalno sre~anje gozdovnic in gozdovnikov v Ajdov{~ino, novembra pa so izvedli no~no avanturo z lizikami, ali natan~neje, 14 tabornikov je moralo za sprejem v dru`ino GG podariti ‘stra`arjem’ na KT liziko. Upamo, da so si ‘~uvaji’ nato umili zobe!

Je`ek pa nam posreduje tudi zanimivo informacijo: ali ste vedeli, da je bil dan pred 900 milijoni dolg le 18 ur? Vzrok za dalj{anje dneva je ve~anje razdalje med Zemljo in Luno. Poslali pa so nam tudi zbirko svojih hitov, ki so nastali v {tirih letih. Meni je bila najbolj simpati~na pesem Wariwara (z opazko pod naslovom - Butast komad, nastal nekega ve~era v Dija{kem domu), pa {e osnov cerkljan{~ine se lahko nau~i{:

Opravi~ilo

Na Taborov naslov je konec januarja in v za~etku februarja pri{lo mnogo va{ih glasil. A `al se dogaja tudi to, kar se je pripetilo nam. Ve~ino glasil se je, ko so v kuverti ~akali avtorico ~lanka, nekje izgubilo. Ne bomo krivili sne`nih razmer, pa tudi po{tarji niso imeli prstov vmes. Prosimo, ~e lahko vsi, ki ste poslali glasila, po{ljete glasila {e enkrat, da jih objavimo v naslednji {tevilki. Res nam je `al in se za neljub dogodek globoko opravi~ujemo vsem prizadetim.

Tina

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

RAZPIS ZA SO[KO OLIMPIADO

Rod so{kih meja{ev iz Nove Gorice organizira v soboto, 17. 4. 1999 tradicionalno drugo So{ko olimpiado. Zabaven taborni{ki mnogoboj bo potekal v Novi Gorici in okolici.

Leto{nja So{ka olimpiada bo vklju~ena tudi v praznovanje Mesta mladih, ki ga organizira Klub gori{kih {tudentov (KG[).

Discipline So{ke olimpiade so:

• orientacijsko tekmovanje – orientozgub orientozgub

• zanimiv nogomet na hoduljah – hoduljomet

• premagovanje ovir – jabkohod jabkohod jabkohod jabkohod

• postavljanje {otorke ali {tabnega {otora z zavezanimi

o~mi – kravodvig kravodvig

Podrobnej{a pravila disciplin bomo prijavljenim ekipam poslali prve dni aprila.

Tekmovanje je namenjeno trem starostnim kategorijam: kategorijam: kategorijam: kategorijam:

• GG (letniki 87 do 84)

• PP (letniki 83 do 79)

• Gr~e (letnik 78 in starej{i).

Ekipo sestavlja pet (5) ~lanov, ne glede na spol, ki morajo biti v popolni taborni{ki opremi (kroj in rutka). Nespo{tovanje tega pravila, prav tako kot neprimerno obna{anje, se kaznuje s kazenskimi to~kami.

Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip Zbor ekip je v soboto ob 10.00 na travniku pred Perlo soboto 10.00 na pred Perlo soboto ob 10.00 na travniku pred Perlo soboto 10.00 na pred Perlo na Perlo.

Ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo `e v petek. Spali Spali Spali Spali Spali boste in bomo v {otorih, ki jih prinesete s seboj. Oprema Oprema Oprema Oprema Oprema, ki jo potrebujete: {otor, spalka, armafleks, mena`ka in {otorska krila. Za`eljeni so glasbeni in{trumenti.

[tartnina [tartnina zna{a 5.000,00 SIT na ekipo in vklju~uje zajtrk, kosilo in ve~erjo v soboto ter spominske rutke in nagrade za najbolj{e ekipe.

[tartnino naka`ite do petka, 2. aprila 1999 do petka, 2. aprila 1999 petka, na `iro ra~un DRU[TVO ROD SO[KIH MEJA[EV, 52000-678-61075, s pripisom za So{ko olimpiado (fotokopijo polo`nice prinesite s seboj). Po tem datumu bo {tartnina 8.000,00 SIT.

Prijave Prijave Prijave Prijave s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe po{ljite na elektronski naslovmejasi@ iname.com iname.com iname.com iname.com iname.com, ali po po{ti na naslov - Melita [krlec, XXX. divizije 13d, 5000 Nova Gorica.

Vse dodatne informacije dobite na tel.: 065/23-843 (Melita) in 065/13-595-17 ali 22-160 (Vi~o).

Taborni{ki pozdrav - RSM

I[^EMO TABORNI PROSTOR

Dru{tvo tabornikov Rod srnjak iz Logatca i{~e taborni prostor za taborjenje 80 ~lanov. @elijo si prostor s pitno vodo in urejenimi sanitarijami. Prosimo rodove, ki imajo take taborne prostore, da posredujejo ponudbe na naslov: Ale{ Hren, Ja~ka 85, 1370 Logatec, telefon: 061 743485.

RAZPIS ZA OSEBJE NA

TABORU POSO^JE '99

Projekt Poso~je '99 kot slovenski Evrokorak je tabor, namenjen otrokom iz ob~in, ki jih je lansko leto prizadel hud potres: Bovec, Kobarid in Tolmin. Pri njegovi izvedbi potrebujemo pomo~ 120 slovenskih in tujih tabornikov in skavtov, starej{ih od 16 let.

Tabor bo potekal od 17. 7. do 17. 8. 1999 v {tirih 17. do 8. 1999 {tirih 1999 {tirih izmenah izmenah izmenah po {est dni, od torka do nedelje (za~etek prve je v torek, 19. 7.). V prvih treh izmenah bodo taborili otroci iz prej omenjenih ob~in, zadnja pa je namenjena vsem, ki bodo na prvih treh sodelovali kot osebje (na programu zadnje izmene so razli~ne delavnice na temo ekologije, izleti, okrogle mize, rafting, projekti za Potni list za Evropo...).

Vsi, ki `elite sodelovati, se lahko odlo~ite in prijavite za eno od funkcij osebja:

• VODNIK VODNIK VODNIK - njegova vloga je predvsem spremljanje voda na delavnice, animiranje ~lanov voda v prostem ~asu ter druge vodni{ke funkcije; pri vsaki od prvih treh izmen lahko sodeluje 5 vodnikov, torej skupaj 5 vodnikov, torej 5 vodnikov, torej skupaj 5 vodnikov, torej torej 15; 15; 15; 15;

• VODJA DELAVNICE VODJA VODJA DELAVNICE VODJA VODJA DELAVNICE - njegova naloga je priprava, izvedba in vodenje delavnic za tabore~e otroke; sodeluje lahko 5 vodij delavnic na izmeno, skupaj vodij delavnic na izmeno, skupaj delavnic 15; 15; 15; 15;

• ^LAN DELOVNEGA OSEBJA ^LAN DELOVNEGA OSEBJA ^LAN DELOVNEGA OSEBJA ^LAN DELOVNEGA OSEBJA OSEBJA - preko taborne izmene se njegova funkcija spreminja: del tabora sodeluje kot

~lan delovnega voda (pomo~ v kuhinji, drva, higiena, administracija...), drugi del tabora pa neposredno pomaga pri obnovi Poso~ja; vseh ~lanov delovnega vseh delovnega vseh ~lanov delovnega vseh delovnega vseh osebja na izmeno je 30 osebja na izmeno je 30 osebja na izmeno je 30 osebja na izmeno je 30 na je 30, od tega 10 v delovnem vodu in 20 pri obnovi Poso~ja, skupaj 90 ~lanov delovnega osebja.

Prijavnice Prijavnice Prijavnice ter podrobnej{e informacije lahko dobite v v v v v pisarni ZTS pisarni ZTS ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. Prijave zbiramo do do konca maja konca maja konca maja, prijava je popolna {ele ob vpla~ilu simbolne cene 5.000 SIT 5.000 SIT (vanjo je v{teta prehrana, majica in rutka ter vsaj ena aktivnost na vodi).

VABILO NA NOT '99

Leto{nje no~no orientacijsko tekmovanje bo, kot `e vsi veste, potekalo v no~i s 27. na 28. marec, ni pa nam {e znan kraj tekmovanja. Torej: letos bo NOT v Vodicah, pribli`no 25 km iz Ljubljane. Tja lahko pridete z avtobusom ali lastnim prevozom, tisti zahtevnej{i pa se lahko vsedete v letalo in pristanete na brni{kem letali{~u. ki ni dale~ stran. Zbor vseh ekip bo ob 1700, zato vas prosimo, da se na O[ Vodice zberete in prijavite do 1630

Vse ostalo o tekmovanju `e veste, saj ste zvedeli `e v februarski {tevilki Tabora. Ne pozabite se prijaviti do 19. do 19. do 19. do 19. marca 1999 marca marca 1999 marca na naslov: Helena Fakin, Ro`na dolina c.III/8, Ljubljana in pla~ati {tartnine, ki zna{a 8000 SIT na {tartnine, ki zna{a 8000 na ki ekipo ekipo ekipo, na `iro ra~un Dru{tva tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, Ljubljana, {tevilka @R: 50101-67852373.

Propozicije tekmovanja se od lanskih razlikujejo le toliko, da bo hitrostna etapa vredna 100 to~k namesto prej{njih 50, lahko pa tudi pri~akujete proge dalj{e od lanskih, saj je teren brez omembe vrednih vzponov.

[TPM ali [e Ta Po~asnemu Mine 1999

Tudi letos [TPM bo! Zgodil se bo, kot ponavadi, v {ir{i okolici Velenja in bo trajal od 7. do 9. maja 1999 7. do 9. maja 1999 od 7. do 9. maja 1999

7. do 9. maja 1999 1999. Udele`i{ se ga lahko s svojo pet-~lansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in podobnih taborni{kih ve{~inah, ter je stara vsaj 13 let za kategorijo Babyface ali 18 in ve~ za Seniorje. ^e te zanimajo propozicije, jih lahko dobi{ na naslovu: Andrej Bra~i~, Ko`eljskega 1, 3320 Velenje, tel.: 063 / 852 – 370 ali po{lje{ mail na peter.vrckovnik @guest.arnes.si ali pogleda{ na doma~o stran rodu Jezerskega zmaja. Letos premierno poleg vseh ostalih nagrad podeljujemo tudi pokal »ferko« (za naj fer ekipo). Vse ostale potrebne informacije bo{ lahko prebral v naslednji {tevilki Tabora.

Pri~akujemo vas!

V Gozno {olo na po~itnice

Vse ostale informacije o NOT-u

Vse ostale o NOT-u

Vse ostale informacije o NOT-u

Vse ostale o NOT-u o skupaj s propozicijami si lahko preberete na na{i strani: http://members.xoom.com/rodmt http://members.xoom.com/rodmt http://members.xoom.com/rodmt http://members.xoom.com/rodmt

Taborniki rodu Mo~virski tulipani

Vsi, ki {e ne veste, kam bi {li ob koncu tednatermini v Gozdni {oli v Bohinju so {e prosti. Lahko hodite na izlete v okolico, ali pa smu~ate na Voglu in Kobli. Podrobne informacije dobite v pisarni ZTS.

Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI

'99 '99 '99 '99

Jezerski Zmaji

VODNI[KI TE^AJ JPN OBMO^JA

Rod kra{kih viharnikov iz Postojne, v ~asu

do 1. 5. 1999 1. 1999 do 1. 5. 1999 1. 1999 organizira vodni{ki te~aj za vodnike M^ in GG. Te~aj bo potekal v taborni{ki ko~i na Ma~kovcu. Podrobnej{e informacije bodo udele`enci prejeli pisno ob prijavi. Prijave do 6. 4. 1999 Prijave do 6. 4. 1999 1999 sprejema Ga{per Rupnik, Tr`a{ka c.4, 6230 Postojna; tel.: 067 23-276. V prijavi navedite ime in priimek te~ajnika, naslov, leto rojstva, telefon in smer te~aja (M^, GG). Cena te~aja zna{a 13.000 SIT na udele`enca, vsoto naka`ite do 13.4.1999 na @.R.: 52200-678-92815, sklic: 254-15-99, Rod kra{kih viharnikov Ul. Prekomorskih brigad 6, 6230 Postojna.

Vodja te~aja: Ga{per Rupnik

VSI NA KOLO, SAJ BI^IKLETA @UR BO

Jadranski stra`arji `e pripravljajo traso in vabijo, da si na na koledarju rezervirate 24. in 25. april 99 koledarju 24. in 25. april 99 koledarju rezervirate 24. in 25. april 99 koledarju 24. in 25. april 99 koledarju rezervirate 24. in 25. april 99. Takrat bo v okolici Izole potekalo dvodnevno orientacijsko tekmovanje z gorskimi kolesi "Bi~ikleta `ur". Ker ekipo sestavljajo trije ~lani, se `e sedaj za~nite ozirati nokoli. Tiste najbolj{e boste `e sedaj opazili trenirati (razpoznavni znak bodo ledene sve~e pod nosom).

Pa {e to. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je na Primorskem tla~ilk (pump) `e zmanjkalo, saj so jih pokupili organizatorji. Ni pa jasno, ali je to ote`evalna okoli{~ina za udele`ence, ali pa jih bodo podjetni taborniki ob progi prodajali obupanim ekipam. [e nasvet; pazite na risalne `eblji~ke.

(milostno) odlo~ili, da znova organiziramo nojbolj fino in super in oh in sploh tekmovanje: Bra~i~eve dneve! Bra~i~eve dneve! Bra~i~eve dneve! Bra~i~eve dneve! Letos se bodo Bra~i~evi dnevi odvijali in zavijali - ne boste verjeli - v Slovenskih Konjicah, in sicer 20. marca, leta 20. marca, leta 20. marca, leta 20. marca, leta gospodovega 1999-ega. gospodovega 1999-ega. gospodovega 1999-ega. gospodovega 1999-ega. 1999-ega. In kaj bomo po~eli? Malo se bomo sprehajali, malo bomo risali, malo bomo signalizirali, malo se bomo povijali, malo bomo jedli (!!!), malo bomo vozlali, VELIKO se bomo zabavali ({e posebej ko bomo "{latali" kontrolorke in - hopla!- kontrolorje)! Fino, ne?

Ja, {e malo »tehnikalij«: zbor ekip bo ob 8.00 zjutraj pred gasilskim domom v Slovenskih Konjicah (pri cerkvi na levo – "ne morte zgre{it!") Rok prijave je do 15. marca 1999. 15. marca 1999. 15. marca 1999. 15. marca 1999. Cena te neverjetne avanture je borih 6.000,00 SIT, za ekipe, ki bi rade pri{le en dan prej in ga {e malo po`urirale (tradicionalen `ur zagotovljen!), pa enega jurja ve~. Za to ceno dobite kosilo (tisti, ki bodo celo no~ `urali {e zajtrk), na{itek in poleg dobre organizacije {e lepe nasmehe na{ih sexy kontrolorjev in kontrolork.

Prijavite se lahko po telefonu 063/ 754-332 (Katja) oz. 063/ 754-332 (Katja) oz. 063/ (Katja) 041/736-342 (Matja`) 041/736-342 (Matja`) (Matja`) ali po po{ti: Rod Belega konja, Rod konja, Rod p.p. 55, 3210 Slov. Konjice, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice, tolar~ke pa naka`ite na `.r.: `.r.: `.r.: `.r.: `.r.: 50720-678-72429, 50720-678-72429, s pripisom »Za Bra~i~eve dneve«. Torej ne pozabite se prijaviti pravo~asno (zamudniki bodo pla~ali enega jurja ve~!!!) Propozicije dobite po po{ti (po prijavi), za vse dodatne informacije pa sta vam na voljo zgornja telefona.

Rod Belega konja

Ve~ informacij na http://www.na{a-

Ve~ informacij na http://www.na{a-

Ve~ informacij na http://www.na{a-

Ve~ informacij na http://www.na{apumpavsenapumpa.si pumpavsenapumpa.si pumpavsenapumpa.si pumpavsenapumpa.si pumpavsenapumpa.si.

Bra~i~evi dnevi

Leto je naokoli in ker vemo, da ste nas mo~no, mo~no, mo~no pogre{ali, smo se

ZOT '99

kon~nirezultati

Legenda: topo.topotesti pp.testznanjaprvepomo~i ‘vn.testznanja‘ivljenjavnaravi vrisov.vrisovanje morse.signalizacijamorse ve~.ve~ernidogodek min.t.negativneto~ke zr.p.streljanjezzra~nopu{ko k.t.najdenekontrolneto~ke m.p.prehodminskegapolja skicaskicapodkotom prih.prihodpodkotom sem.signalizacijasemafor ^as~asovnica hit.hitrostnaetapa Σ se{tevek

Ekipe: 101–Lesenikamni; 102–Huligani; 103–Note; 104–Pasjikvartet; 106–Jager~ki; 107–Pankeri; 201–Bejbe; 202–Ta~udne

Organizatorjitekmeseponovnozahvaljujemovsem rodovom,kisosetekmeudele‘ilikljubobilnim sne‘nimpadavinam.Posebnazahvala{eekipi Rumenegadaljnogleda.Va{ihvtisov,pohvalinkritik seveselimo.

mesto101RJZ50505412000-100282000000004028102ZR63301812000082000000004397103RSV32153020000-5016001000027-1001009553104RR44653380025-10025700100000-60809922105RSV52503020030003560010036050-449012291106ZR43402460050-5020600100000-10709474107ZR43,5505214000030300000000615,56108RR3404080010002660000000609405PPEkipaRodtopo.p.p.‘.v.n.vrisovmorseve~.

Kaj se je dogajalo V tem

koti~ku vas bomo odslej obve{~ali o dogajanju na taborni{kih konferencah na USENETu (glej Tabor 12/98), novostih na spletnih straneh, morda bomo poro~ali tudi o dogajanju na na{em kanalu #ZTS na IRCu. Zagotovo pa se bo na{lo {e kaj zanimivega. No, preden za~nem bi rad povedal le {e to, da malo dvomim, da bo ta rubrika, ki naj bi se kasneje v Taboru redno pojavljala, res zanimiva za bralce Tabora. Prosim vas, da mi zato posredujete svoja mnenja na moj elektronski naslov.

Poglejmo najprej na konferenco si.org.zveza.tabornikov. V januarju je namre~ do`ivela pravi preporod. V enem mesecu je bilo objavljenih ve~ ~lankov kot v prej{njem letu. Pa pojdimo lepo po vrsti. Prva novost, ki jo je mo~ opaziti je, da si lahko na konferenci ogledate izvle~ka iz Taborni{kega vestnika in PoRODa (po{te rodovom); {e posebno koristen je slednji, saj se je izkazalo, da se nemalokrat zgodi, da informacije iz po{te ne prispejo do prave osebe znotraj rodu.

Najbolj radikalen predlog je bil, da bi postavili neuradne doma~e strani ZTS.

Pravi plaz sporo~il pa se je spro`il na temo prenove doma~ih strani ZTS na Internetu. Dogodku je botrovalo sre~anje nekaj tabornikov na taborni{kem kanalu #ZTS na IRCu. Vsi s(m)o se strinjali, do so na tem podro~ju potrebne korenite spremembe – najbolj radikalen predlog je bil, da bi postavili neuradne doma~e strani ZTS. V nekaj manj kot enem tednu smo nato skupaj nanizali ogromen seznam idej, hkrati smo si `e sku{ali razdeliti naloge. Na{e navdu{enje je prekinil Igor - Bizi, ki je povedal, da zaradi obse`nosti na{e organizacije birokratski mlin~ki v ZTS nekoliko po~asneje meljejo in da bi trajalo {e ogromno ~asa, da bi uspeli na{e ideje po uradni poti spraviti na svetlo. Tako ideja o neuradni strani kljub temu, da je bila odlo~itev o pridru`itvi vseh pobudnikov k Podkomisiji za Internet soglasna, {e vedno ostaja aktualna. Lepo presene~enje pa smo pri na{i nameri do`iveli s strani ZSKSS – skupine, ki vodi projekt SkavtNET. Trije fantje, Matej, An`ej in Ga{per so nam namre~ ponudili pomo~ pri oblikovanju in postavitvi strani, `e sedaj pa se je Igor iz RGT z njimi dogovoril o zdru`itvi Slovenskega skavtskega imenika z njihovo bazo podatkov – zadeva je bila dokon~ana prav v ~asu pisanja tega ~lanka.

Bubi, RAJ Cerkno klemen.kenda @ guest.arnes.si

http://idrija1.skavt.net/tprostor/tp_index.htm

http://imenik.skavt.net/

Skupen skavtski imenik za Slovenijo – v njem najdete vse slovenske skavte – tako ~lane ZTS kot ZSKSS.

Na konferencah se je na{el tudi tale oglas: Napro{am vse lastnike starih {tevilk revije Tabor (letnik 1952/53, 1965, 1967-70, 1973, 1984-90), ki le-teh ne potrebujejo ve~, da mi jih odstopijo ali prodajo. Marino, tel. (061)349-098

Prihodnji~

• recenzija “Skavtske tla~enke 1”, ki jo je izdala ZSKSS

• kako se v resnici obnese nov sistem posredovanja podatkov o ~lanstvu

Kranjski taborniki v Sarajevu

V sredo

, 27. 1., me je zjutraj prebudil telefon. Ðure, na drugi strani `ice, mi je sporo~il, da je v kombiju {e prosto mesto za v Sarajevo. Zbor malo pred sedmo v Kranju, obvezna oprema pa gojzarji, spalka, armafleks in hrana za prvi del vo`nje.

V no~i s srede na ~etrtek sem bolj malo spal. Razmi{ljal sem, kako je videti Sarajevo, »olimpijsko mesto« sedaj, nekaj let po vojni. V ~etrtek zjutraj sem bil malo pred sedmo uro neprespan na zbirnem mestu pred kinom Center v Kranju. Bil sem prvi in edini, ki je tudi po{teno zmrzoval. Mraz, ki je silil vame z vsemi svojimi zobmi, me je delal nerazsodnega, tako da sem pri~el dvomiti o na{em odhodu. To~no ob sedmih je s te`kim dizelskim glasom priropotal F^ s kombijem Mestne ob~ine Kranj. Kmalu za njim so pricapljali tudi ostali udele`enci: ure, MC in oni (RS@-ml), Lrga (RSO), Klinjo in Sadjovc (RZJ).

Pot nas je, s kraj{imi postanki za razne male in velike potrebe, vodila po Dolenjki, ~ez slovensko-hrva{ko mejo, mimo Zagreba, po avtocesti »bratstva in enotnosti« do Slavonskega Broda. Tu smo se preko pontonskega mostu, ki ga je postavil SFOR na mestu poru{enega, odpeljali ~ez Savo v Bosno. V Bosanskem Brodu (sedaj Srbski Brod), obmejnem mestu Republike srbske, so nas srbski policisti skrbno pregledali in izpra{ali, kam in kod potujemo, zvezni policisti konfederacije BiH so nas opazovali samo od strani in z varne razdalje.

Sledi vojne se vidijo na vsakem koraku. Kar nekaj ~asa smo rabili, da smo se popolnoma (skoraj) navadili na poru{ene hi{e. Do Doboja smo se brez problemov vozili po Republiki srbski. V Doboju smo se ustavili, da bi si malo poplaknili suha usta in na na{e presene~enje smo na bencinski postaji dobili skoraj samo slovenske izdelke (la{ko pivo, Fructalove soko-

ve,…). Na koncu mesta zopet pontonski most in preko mostu `e federacija BiH. Na meji ni zapornic, mrgolelo pa je preprodajalcev, ki so ponujali cigarete, kasete, avto radie in {e veliko druge, po ve~ini pokradene robe. Na enem koncu mosta so nas pozdravili srbski policisti, ki so nas hitro spomnili na staro jugoslovansko milico, na drugem koncu pa so bili policisti federacije, katerih videz pa je deloval mnogo bolj evropsko.

Pot nas je vodila preko Maglaja mimo Zenice, kjer je bila za ~asa SFRJ najve~ja `elezarna, do rudarskega mesta Kakanj. To je bil kraj na{ega snidenja s sarajevskimi taborniki, odreda Mraku{a. Preden smo na{li hotel Sretno, smo prevozili mesto podolgem in po~ez. Ko smo za pot vpra{ali taksiste, so nam sprva hoteli ra~unati vsako informacijo, po dolgotrajnem prigovarjanju Klinjota so se omeh~ali ter nam razlo`ili vsaj tri razli~ne poti do hotela. Nekako smo se uspeli prebiti do hotela, kjer so nas ~akali `e najmanj tri ure gostitelj Dino in taborniki splitskega skavtskega zbora. Vsi so na{i stari znanci, saj smo se spoznali jeseni v Splitu, kjer smo bili RS@-mljevci na kulturni prireditvi »Plava nota 98«. Prijateljstvo, ki ga je ure sklenil s »Sarajlijami« v Splitu, nas je tudi pripeljalo v Bosno.

Odpeljali smo se proti planinski ko~i na Bobrovcu. Spremljevalec Zoki nam je svetoval, naj kombiju nataknemo verige in avantura po bosanskih hribih se je pri~ela. Po Zokijevih besedah naj bi se do planinske ko~e povzpeli preko dveh kraj-

{ih vzpetin, toda `e po prvem vzponu smo vedeli, da bo {lo s kombijem precej te`je, kot s tankom. Prvi so to ob~utili Split~ani, ki so se obrnili `e sredi prvega klanca, verige pa so spravili na varno v neki trgovini v Dalmaciji. Pogled iz kombija je bil zelo `alosten. Vas, velika pribli`no dvesto hi{, je bila po`gana in poru{ena do tal. Z grenkobo v srcu, v~asih zaradi vasi, ve~krat pa zaradi kombija, smo napredovali zelo po~asi. Kon~no zagledamo na{ cilj, planinski dom na Bo~ici. Ob prisr~nem pozdravu na{ih gostiteljev tudi zelo so~en komentar na na{ ra~un: »Ovi ludi Slovenci, do{li sa kombijem do gore!«

Sprejeli in pogostili so nas enkratno. V tako veli~astnem trenutku je tudi na{ oni, zaprise`en vegetarijanec, postal gurman za bosanske mesne jedi. Ob spro{~enem razgovoru so nam predstavili svoje `elje in na~rte za prihodnost, razkrili pa so nam tudi, s kak{nimi te`avami se sre~ujejo po kon~ani vojni. Najve~jo oviro za njihovo ponovno rast in razvoj predstavljajo obse`na podro~ja Bosne, polna min in drugih neeksplodiranih ostankov tragi~ne vojne. Sledilo je presene~enje, ki so nam ga pripravili otroci s petjem njihove himne in spu{~anjem zastave. Slovenci `a kar nismo vajeni, da otroci tako s srcem zapojejo himno svoje domovine.

Dva dneva v ko~i na Bo~ici sta hitro minila. V soboto nas je pri~akalo presene~enje v obliki pol metra novo zapadlega snega. Vrnitev v dolino je bila avantura zase. Po dobri uri ga`enja smo se spustili do vasi, kjer nas je pri~akalo novo presene~enje. Zlomljena klju~avnica na Dinovem golfu, ukraden avtoradio ter izpraznjem rezervoar za

gorivo, so bili nova dobrodo{lica. Ceste seveda niso bile splu`ene, tako da sva z onijem porivala kombi na vsakem manj{em klancu navzgor in deskala kot `ive ute`i po divjih klancih navzdol.

Iz Kaknja smo se odpeljali v Sarajevo. Vodil nas je Dino. Na vhodu v mesto, iz predmestja Vogo{~a (tu so v ~asu SFRJ izdelovali zelo popularne golfe), nas je pozdravilo nepregledno pokopali{~e, v daljavi na hribu televizijski stolp in blokovska naselja s preluknjanimi stenami. Na poti do Dinovega stanovanja smo se peljali mimo Zetre, poleg je pokopali{~e na pomo`nem stadionu. Po kraj{em po~itku in obvezni kavi pri Dinu, je sledil ogled mesta Sarajeva. Dino nam je vneto pripovedoval, kaj vse so do`iveli v mestu med vojno. O~i smo imeli na pecljih. Mestni klini~ni center, predsedstvo BiH, po{ta, Pravna fakulteta, centralna knji`nica, voja{nice nekdanje JLA. Vsaka stavba s svojo legendarno vojno zgodbo in istimi posledicami bojev v mestu. Kombi smo parkirali pred slovensko ambasado ter se po~asi odpravili proti Ba{~ar{iji. La~ne kot volkove nas je Dino peljal v ~evabd`inico @eljo. Enkratna, okusna, obilna in za Gorenjce {e poceni ve~erja v obliki ~evap~i~ev, pleskavic, lepinj in jogurta. Ko smo dodobra poskrbeli za na{e prazne `elod~ke, je sledil ve~erni ogled in sprehod po Ba{~ar{iji. Majhne uli~ice s trgovinicami, d`amijami in skoki v sla{~i~arne na baklave, »tuljumbe« in druge sladke radosti orientalskega izvora. V mestu je bilo {e vedno videti precej posledic vojne, toda veliko ve~ino so jih `e popravili, nekatere pa bodo ostale kot pomnik prihajajo~im generacijam. Sledil je ve~er ob bosanskih narodnih pesmih. Enkratno vzdu{je. V ljudeh je polno `ivljenjske radosti, polno `elja in upanja na novo prihodnost. Malo pred spanjem je oni zavrtel {e {tevilko mestnega radia M. Sledila je Aida (ena izmed najbolj popularnih bosanskih nacionalnih pesmi) v obliki glasbene `elje ter pozdrav vsem sarajevskim tabornikom.

V nedeljo smo se odpravili zajtrkovat v buregd`inico na Ba{~ar{iji. Dobrega bureka na kile. Po zajtrku nakupi v trgovinici s spominki in ogled plo~nika, od koder je Gavrilo Princip zanetil prvo svetovno vojno. Poizkusil sem tudi vodo iz vodnjaka poleg Gazi Husrev-begove d`amije. Legenda pravi, da kdor pije vodo iz tega vodnjaka, se bo

vedno vra~al v Sarajevo. Sledil je ogled prve bojne ~rte. Odpeljali smo se na trdnjavo Vratuk, od koder je najlep{i razgled na celotno mesto. Dino nam je sproti razlagal, kako se je mesto branilo in kje so bile kriti~ne to~ke. Posledice vojne so stra{ne. Mine sredi mesta, poru{ene hi{e, bloki, dvoj~ici –UNISovi stolpnici, po{kodovana Skenderija, po`gane {ole in stolpnice z ve~jimi in manj{imi luknjami v stenah. Sledil je obisk Dinovih star{ev in obvezna pogostitev s »kahvo« (izraz za tur{ko kavo). Po kavi smo se odpeljali na Grbavico, kjer sta oni in ure kupila vsak svojo vre~o kajmaka, midva s Klinjom pa kaseto za onija. Od Koketa in njegove Aide je bil ~isto prevzet. Ker se je `e naglo pribli`evalo poldne, smo sklenili zaklju~iti na{e pohajkovanje po Sarajevu ter se odpraviti proti Kranju. Vo`nja preko Republike srbske pono~i ni najbolj varna.

Ceste na poti domov so bile zelo slabo splu`ene, tako da je imel ure za volanom v~asih kar malo prete`ko nogo. Pa vendar smo {e pred no~jo sre~no prispeli na hrva{ko mejo, kjer sta imela ure in hrva{ki carinik najbolj{e namene, prvi da pripelje kajmak do Kranja, drugi da ga prevzame on. Malo pred deseto smo prispeli na slovensko mejo. Mi in dve vre~i kajmaka smo komaj ~akali, da pridemo v Kranj. Malo pred polno~jo se je na{a {tiridnevna avantura kon~ala.

Hvala Sarajevu, tabornikom odreda MRAKU[A in Dinu, ki so nas tako prijazno sprejeli in pogostili. Obljubljamo, da vam vrnemo vse po vrsti ob va{em obisku v Kranju, v mesecu maju.

Markl, RS@-ml

ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT

V prej{nji

{tevilki Tabora smo izvedeli, da kratica NOT pomeni Ne Organiziraj Tekmovanja (ker te bodo vsi spljuvali). Upam, da se organizatorji leto{njega ZOT-a ne boste strinjali s to trditvijo, ko boste prebrali tale ~lanek. Pridrvimo na ZOT. Nastanitev v telovadnici. ..zbor ekip....Organizatorji smo tukaj za vas.... sestanek vodij ekip....kdor nima prevoza naj pove, bomo organizatorji poskrbeli, da pridete do avtobusa, ki pelje v Maribor...zanimivi TOTI testi.... malce nam kruli v `elodcih.......zabavno vrisovanje....kje so pa na{itki........malce nam kruli v `elodcih ........in potem zabavni ve~er!!!

Znajdemo se sredi sne`enih poljan....kje je

avtobus....a je to sploh postaja.....avtobusa ni.

Muska od stene do stene ampak nikjer nobenega did`eja..... zraven se nam na ekranu od{tevajo sekunde do {tarta...... veselo presene~enje, ko ugotovimo, da smo dobili tudi vegetarijanske sendvi~e.......spimo nekaj uric ali pa tudi ne......{tart.....prijazni kontrolorji in kontrolorke......dirkamo ~ez progo in re{ujemo naloge..... kaj je s prihodom pod kotom......ja, ni ga.......O.K.......prisopihamo na cilj.......vr`emo vase joto......po~asi bo treba nazaj proti daljni Ljubljani......dobesedno

daljni.....spra{ujemo organizatorje kaj je z obljubljenim prevozom......~akamo........spra{ujemo organizatorje, kdaj so kak{ni avtobusi.....hmmm........napokamo se v tri avtomobile in drvimo......drvimo.....ampak kam......nih~e ne ve, kje je postaja na katero nas peljejo....znajdemo se sredi sne`enih poljan....kje je avtobus....a je to sploh postaja.....avtobusa ni.... za~nemo ustavljati vse prihajajo~e avtomobile.....nekateri nas skoraj povozijo, drugi nas prijazno odpeljejo do Maribora.......v eni uri 10 tabornikov sre~no prispe na postajo.......dve uri in pol na vlaku......spimo .......kaj pa rezultati......ena ekipa tretja, druga, ki je padla za eno uro iz ~asovnice pa ~etrta....."n~ jasn".......gledamo rezultate ZOT-a na internetu. .......ena na{a ekipa si deli drugo mesto, ta druga ekipa pa je na ~etrtem mestu......"{e zmeri n~ jasn".......na{itkov {e zmeraj ni.......ampak vseeno smo se imeli v redu.

Leseni kamni & co

Tudi

letos smo se Zmaji udele`ili ZOT-a v zelo velikem {tevilu. Pripeljali smo 3 GG, 1 PP in 1, 5 ekipe GR^. Tekmovanje je potekalo dobro, brez zapletov. Topoti, vrisovanje, proga, za vse je bilo poskrbljeno. Problem (saj veste, vedno se najde kdo, ki v stvari vidi problem, danes sem to jaz) je bil s prevozi.

Iz Ljubljane smo se v Maribor pripeljali z vlakom. Preprosto in udobno. Do Lovrenca pa se je bilo treba `e malo bolj potruditi. Na sre~o je enega od na{ih ~lanov pripeljala mama z avtom, ki je potem prepeljala tamale v Lovrenc, pomagal pa

kritika

Oprostite, ali lahko tele tri mulce zapeljete do Maribora?!

ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT

ji je tudi nekdo od organizatorjev (traser). V soboto, ko naj bi ujeli vlak v Mariboru ob petih, pa ne enega ne drugega ni bilo nikjer ve~. Mi pa v Lovrencu, bogu za? Organizatorji so sicer poskrbeli za prevoz do avtobusa, s katerim pa mi ne bi mogli ujeti vlaka. Zato so nam svetovali naj gremo na naslednji vlak ob osmih in naj si do takrat ogledamo Maribor. Ogled bi nam vsekakor koristil, ne vem pa , kako bi nas gledali star{i na{ih GG- jev, ko bi ob enajstih prikolovratili domov.

Ravno sem se za~ela ozirati po telovadnici, koga naj za~opatim, da nas zapelje do Maribora, ko pride novica, da pelje {e en avtobus in da imamo {e nekaj minut ~asa, da ga ujamemo. Ni pa peljal iz Lovrenca, ampak od ''Drave''. Zato smo se zbasali v tri avtomobile in odpeljali so nas do ''postaje''. Res je delovala kot avtobusno postajali{~e. Ena od voznic se je odpeljala pogledat gor po cesti, ~e bus `e prihaja. Vsa nasmejana se je vrnila in zagotovila, da gre. Kmalu ni bilo nobenega od treh avtomobilov ve~. Mi pa smo ostali na postaji in lepo ~akali. Malo nas je zeblo. Malo smo bili utrujeni od proge. In smo ~akali. V daljavi se je sli~alo {umenje reke. Na Zemljo je po~asi legala senca, mi pa smo kar ~akali. Busa ni bilo ob dolo~eni uri, pa tudi dvajset minut pozneje ne.

Zna{li smo se na drug na~in in vseeno ujeli vlak. Slu~ajno sem potem sre~ala enega od na{ih treh ''voznikov''. Povedala sem mu, da tisti bus ni pri{el in da tudi postaja verjetno ni bila prava. Rekel je, da ni~ ne ve, da ni vozil prvi in da to ni njegova stvar.

Super. Morda se organizatorjem res zdi, da si morajo tekmovalci prevoz priskrbeti sami. Lahko pa jim pri tem vsaj pomagajo. S kak{nim listom o voznih redih busov in vlakov, kakr{ni so obi~ajni na tekmovanjih. ^e pa tega niso sposobni naj vsaj ne odlagajo GG-ekip v totalnih rovtah, na zastarelih avtobusnih postajah, ker tam mimo pa~ ne pripelje noben bus.

Saj ni ZOT, pa je!

Ja, pa {e kako je. Pa tudi {e kdaj bo, verjetno `e kar drugo leto. Letos smo sicer nekaj stvari malo zamo~ili, ampak smo se iz njih tudi kaj nau~ili. Pa lepo po vrsti:

1. Kadar da{ na tekmovanje prihod pod kotom, ne pozabi vpisati na {tartni list kota, pod katerim prihajajo ekipe na KT.

akritika

... vsi ne razmi{ljajo tako kot ti. Potem

prihaja do kratkih stikov in ljudje

zastonj ~akajo

avtobus

2. Kadar obljubi{ tekmovalcem, da jih bo{ spravil na avtobusno postajo, daj {oferjem natan~na navodila, kam naj peljejo, ker vsi ne razmi{ljajo tako kot ti. Potem prihaja do kratkih stikov in ljudje zastonj ~akajo avtobus tam, kjer ga sploh ne bo. Ali {e bolje: "zrihtaj" avtobus.

3. Kadar da{ rezultate na internet, se skrbno prepri~aj, ~e so pravilni in ne verjemi na slepo ra~unalniku, kar je izra~unal.

4. Naslednje leto pripravi vozni red avtobusov, vlakov in ostalih javnih prevoznih sredstev in ga daj `e vnaprej na internet, tako da si bodo lahko vsi `e vnaprej izra~unali, kdaj se bodo vrnili domov, da ne bodo star{i komu skakali za vrat.

5. Nujno napi{i ~as umika KT, tako da bo{ lahko pravo~asno kon~al tekmovanje, ne pa {ele takrat, ko se vrne zadnja ekipa.

6. Daj pi{kotke na vse KT.

7. Ne zamujaj.

Za vse oslarije se tekmovalcem opravi~ujemo. Potrudili se bomo, da do njih ne bo ve~ prihajalo. Tekmovalce in vse ostale pa prihodnje leto spet vabimo, da se udele`ijo ZOT-a. Spet bomo poskrbeli za pi{kotke na KT, za sneg in za najbolj mrzel vikend zime. Zagotavljamo vnetje grla in en teden {olskega dopusta!

Sinica, ZR

utrip iz slovenije ... ... in od drugod

BELE VODE – na{ zimski raj

^lani

voda Lakotniki (RJZ Velenje) smo prednovoletno zimovanje letos `e drugi~ pre`iveli s postojnskimi RKV-jevci. Tokrat na na{em terenu. Poleg nas - GG-jev, so bili na zimovaju tudi M^-ji in PP-ji. U`ivali smo vsi, {e posebej pa mi!

Bilo je…{e nikoli tako! V programu smo imeli kar nekaj zimskih disciplin – kot se za zimovanje spodobi. Ena izmed njih je bila sankanje z lopatkami, kro`niki, gumami in vsem, kar nam je pri{lo pod roke. Na drsalkah smo bili prav spretni in smo v hokeju skoraj premagali doma~ine!

Pohod na bli`nji hrib – Sveti Kri` – sploh ni bil tako napa~en. Na vrhu smo ob pi{kotih pri~akali son~ni zahod, nato pa z lopatkami in gumo nazaj v dolino.

Po zelo dobri predstavitvi alpinisti~ne opreme, ki sta jo s sabo prinesla Kekec in Matja`, smo to seveda tudi preizkusili. Ve~ini se je spust 30 metrov v globino za vedno vtisnil v spomin. [li smo se tudi jamarje in v Moli~ki zijalki odkrili nekaj spe~ih netopirjev.

Na{a vodnika – Mojca in Matja` – sta nam pripravila no~no presene~enje. Ob enih pono~i sta nas zbudila in nas peljala na no~no sankanje. Po sankanju naj bi si v kuhinji spekli {e pala~inke, a smo se izkazali za prave LOLEKE (tako se je imenoval na{ vod). Vsi bi jih jedli, pekel pa nih~e. Tako smo se morali zadovoljiti kar s kruhom in marmelado. Bili smo tudi ustvarjalni. Iz Fimo mase smo si izdelali obro~ke za rutice, poslikali smo si maj~ke, izdelali novoletne vo{~ilnice…

Ob spro{~enem vzdu{ju smo imeli veliko prilo`nosti za pogovore in igre, ob katerih smo se dodobra spoznali in izvedeli marsikaj novega. Postali smo dobri prijatelji in kar prehitro je napo~il ~as slovesa… Zdaj doma obujamo spomine in `e na~rtujemo novo sre~anje. V upanju, da se ~im prej spet sre~amo, po{iljamo pozdrave vsem, ki so bili z nami v Belih Vodah.

Vod Lakotniki, RJZ

Nekateri smo bili prvi~ na drsalkah

Tale spust je pa samo za koraj`ne!

S Pre{ernom v Sveto de`elo

Zadnji~

me je malo zanimalo, ~e imamo na Vrhniki Rod Ivana Cankarja – nimamo. Kaj pa recimo v Vrbi Rod Franceta Pre{erna? Tudi nimamo. Dobro, imamo kaj podobnega (vsaj Rod Vilija Resnika) v vsej vesoljni Sloveniji? Seveda – nimamo. Ampak ne boste verjeli: rod oz. odred France Pre{eren obstaja –v Beogradu! Odred s sede`em na Dedinju obstaja pod tem imenom `e preko {tirideset let. To pa je `e skoraj toliko, kot je sam dr. France Pre{eren obstajal v Sloveniji!

Desetdnevna avantura se bo za~ela na Dedinju, od koder jo bomo z luksuznimi avtobusi mahnili proti Gr~iji.

V glavnem: Odred France Pre{eren v Zvezni republiki Jugoslaviji u`iva kar velik ugled, saj je navsezadnje v letu 1998 dobil najvi{je priznanje, ki ga odred lahko dobi: naziv "Odred orlova". Temu na ~ast so organizirali nadvse privla~no avanturo: kri`arjenje po Sredozemlju z obiskom "Svete zemlje" in {e cel kup zanimivih krajev. Ker bi seveda `eleli, da bi jim kdo recitiral Pre{erna v originalu, so zraven povabili tudi nas, Slovence.

Desetdnevna avantura se bo za~ela 29. 6. 1999 na Dedinju, kjer se bomo nalo`ili na luksuzne avtobuse in jo mahnili proti Gr~iji. Po nekaj "gr{kih" postankih se bomo v Atenah vkrcali na ladjo tipa Titanik (mislim glede na velikost, ne na zanesljivost), kjer se bo{ ob u`ivanju na prekrasnem Egejskem morju lahko prepustil razvratu, ki ga ponuja ladja: `iva glasba, kazino, dutyfree shop in seveda - kar nekaj bar~kov (za pitje soka in coca-cole!) Mimogrede si bomo ogledali Rodos, Ciper, Afroditin otok, dvorec Richarda Levjesr~nega,

brhke domorodkinje in {e sto in eno ~udo. Peti dan bomo pristali v Izraelu – v Haifi. In seveda krenili direktno za Nazaret in Jeruzalem. Ogledali si bomo slavni "zid solza", obiskali kak{en ducat svetih mest in se krstili v reki Jordan.

Po izraelski izku{nji bomo {e tri dni kri`arili po Egeju, obiskovali otoke in spet otipavali doma~inke, dokler se deveti dan, po ponovnem ogledu Aten, ne bomo vkrcali na avtobuse in se odpravili nazaj v ZRJ. Organizator na dan prihoda domov (v Beograd), to je 8. 7. 1999, obljublja {e deset dni pogre{ane vro~e lepinje s kajmakom.

Cena desetdnevnega kri`arjenja je od 550 DEM + 400 DIN do 610 DEM + 400 din, odvisno od tvoje starosti, zajema pa vsak dan zajtrk, kosilo, ve~erjo, prevoz z ladjo in avtobusi, dvodnevni izlet po Izraelu in {e nekaj tehnikalij

(vize in podobno) Glede lepinje s kajmakom pa nisem popolnoma prepri~an, tako da kak{en dinar le prihranite za vrnitev!

Dodatne in bolj natan~ne informacije (npr. natan~en program) lahko dobite na odredovem Emailu: scoutpf @ Eunet.yu ali pa kar pokli~ite na ZTS.

Baterijske svetilke

»Poglej,

kako dobra je Petrova svetilka !« To sli{imo na vsakem taborjenju ali ve~dnevnem izletu. Da bo takih ob~udovanj vedno manj oziroma bomo vsi imeli samo {e dobre svetilke, smo se odlo~ili pripraviti tale mini test baterijskih svetilk. @al se moram opravi~iti, ker tole testiranje ne bo ~isto pravo, kakr{nega sem si sicer zamislili, ker zaradi objektivnih vzrokov pri zastopnikih nisem uspel dobiti svetilk – so razprodane.

Ko kupujemo svetilko

- svetilka mora biti vodotesna - za{~itena proti de`ju - ne kupujte svetilk, ki uporabljajo ve~je baterijske vlo`ke, ~e bomo svetilko potrebovali samo ob~asno - svetilka ne sme biti iz krhke plastike, ker bo verjetno podlegla po{kodbam, ki jih lahko dobi v natla~enem nahrbtniku.

Katero svetilko kupiti

Kakor za drugo opremo, moramo tudi za svetilko natan~no vedeti, za kaj vse jo bomo potrebovali, ker bomo le tako lahko kupili tisto ta pravo, ki bo vedno pri roki, ko jo bomo potrebovali, ne da bo le`ala na dnu predala ali pa se bo kje na polici na njej nabiral prah. Menim, da je najprimernej{a svetilka za nas ~elna ali naglavna baterijska svetilka, za katero je zna~ilno, da si jo z elasti~nimi trakovi nataknemo na glavo ali po potrebi tudi na ~elado, ~e jo potrebujemo. Svetilka nam omogo~a, da imamo prosti obe roki, ki ju lahko s pridom uporabimo za druge namene, namesto da eno roko zaseda baterijska svetilka.

Vrste ~elnih svetilk

Seveda pa na na{ih glavah ni neomejeno prostora, zato se bomo morali odpovedati recimo avtomobilskemu akumulatorju in se pa~ sprijazniti z manj{im virom elektri~ne energije. Baterijske svetilke bom razdelil po velikosti v dve skupini.

Manj{e, la`je in nadvse prakti~ne so tiste baterijske svetilke, katere kot vir elektri~ne energije uporabljajo 2, 3 ali 4 majhne okrogle 1.5V baterijske vlo`ke (baterije) AA velikosti. Taka svetilka bi morala biti v vsakem nahrbtniku, ~e se `e ne boste odlo~ili za kak{en ve~ji in tudi dra`ji model. Svetlobni snop je dovolj mo~an, da nam svetilka pono~i povsem zadovoljivo osvetli pot, da se lahko varno gibamo po terenu. Njena {ibka to~ka so le baterije, ki imajo manj{o kapaciteto (ker potrebujejo manj baterij, si lahko zato »privo{~imo« dra`je in bolj{e baterije z ve~jo kapaciteto, pa se razmerje mo~i malce zbli`a).

V drugo skupino pa bom uvrstil tiste svetilke, ki kot vir elektri~ne energije uporabljajo plo{~ate 4.5V baterije, ki so na~eloma pritrjene na elasti~ni trak na nasprotni strani kot telo svetilke in je zaradi tega svetilka dobro uravnote`ena. Lahko pa je baterija povezana s svetilko z dalj{o `ico, tako jo lahko spravimo v `ep, lahko si jo s posebnim trakom obesimo okoli vratu ali pripnemo preko ramen. To nam pride lahko zelo prav pri izredno nizkih temperaturah, ker na ta na~in s telesom ogrevamo baterijo in ji zato precej podalj{amo »`ivljenjsko

dobo«. Vendar pa pri nas ni tako mraz, zato menim, da so svetilke, ki imajo baterije lo~ene od svetilnega dela, manj primerne oziroma nerodne.

Baterijski vlo`ki (baterije)

Kakor v ve~ini primerov, tudi za baterije velja star pregovor: Ve~ denarja, ve~ … svetlobe. Glede na to, kak{ni so njihovi sestavni deli, jih lahko razvrstimo v {tiri skupine.

V prvi skupini so »navadne« baterije, ki povsem zado{~ajo za ve~kratno kratkotrajno uporabo svetilke, pa tudi ne »ste~ejo« ve~, ko se izrabijo, kar je bil {e pred nekaj leti dokaj reden pojav.

V drugo skupino sodijo alkalne baterije, ki imajo {e enkrat ve~jo kapaciteto elektri~ne energije kot navadne, so pa zato tudi dra`je. Uporabljamo jih takrat, ko potrebujemo svetilko po ve~ ur skupaj, ali pa ~e gremo na dalj{i izlet, in v primeru, da se nam baterije izpraznejo, ne bomo mogli kupiti novih. So zelo zanesljive in tudi ko jim bo za~ela mo~ pe{ati, bodo {e lep ~as dajale dovolj energije, da bo svetilka {e uporabna.

V tretji skupini pa so litijeve baterije, ki nudijo {e ve~ elektri~ne energije kot njihove alkalne sestre, so pa tudi

...test...

zelo drage in jih v na{ih svetilkah ni mo~ zaslediti. Pomembna prednost teh baterij je, da dobro delajo tudi pri zelo nizkih temperaturah, s ~emer se vse ostale baterije ravno ne morejo pohvaliti.

V zadnji, ~etrti skupini pa so tiste baterije, ki jih je mo~, ko se izpraznejo, ponovno napolniti s posebnimi polnilnimi napravami (polnilci). Obstajajo dve vrsti baterij: nikelj-kadmijeve in mangan-hidridne. Prve so cenej{e in imajo tudi manj{o kapaciteto. Za te baterije je zna~ilno, da je na njih navedena kapaciteta in lahko tudi sami izra~unamo, koliko ~asa bo svetilka neprekinjeno svetila. ^e je kapaciteta baterij recimo 800mAh in je v svetilki `arnica skozi katero te~e tok 200mA, potem bo svetilka neprekinjeno svetila 4 ure, kar pa je seveda v veliki meri odvisno tudi od temperature okolice okrog baterije.

Trik

Baterije nam dajejo elektri~no energijo s pomo~jo kemi~ne reakcije, ki poteka pri ni`jih temperaturah dosti po~asneje in seveda tudi obratno. ^e so baterije mrzle (pozimi) in odpovejo, lahko iz njih »iztisnemo« {e nekaj elektrike tako, da jih vzamemo iz svetilke (fotoaparata ali drugih baterijsko napajanih naprav) in jih v pesti segrejemo ali pa jih damo na toplo za nekaj minut v kak{en notranji `ep obla~ila. Na noben drug na~in baterij NE SMEMO segrevati, ker lahko eksplodirajo.

Powerlite

Enduro SALEVA

Lens

Kaj je v na{ih trgovinah

Pri nas sem uspel izslediti svetilke treh proizvajalcev. Treking {port (Ljubljana) uva`a svetilke Petzl, ki imajo tudi pri nas `e dolgoletno tradicijo. Sprva so imeli pomisleke, ~e{ da se njihove svetilke itak dobro prodajajo in da jim testiranje lahko bolj {kodi kot koristi, nato pa so le pristali, da bodo tudi oni dali eno svetilko na preizku{njo, ko bo pri{la nova po{iljka iz uvoza (takrat bo Tabor `e iz{el). Pri njih je na voljo najve~ razli~nih modelov svetilk, za katere je zna~ilno, da so robustno izdelane, vodotesne (proti de`ju), imajo prilagodljiv snop svetlobe in rezervno `arnico. Svetilke so na voljo prakti~no v vseh trgovinah s planinsko in alpinisti~no opremo.

K & K Trade (@iri) uva`a svetilke Elderid in jih na{e testiranje ne zanima, ker da bodo svetilke samo ob~asno uva`ali, ~e{ da se ne spla~a. Njihove svetilke so zelo natan~no izdelane, so pa iz tr{e in precej tanj{e plastike kot Petzl-ove, kar {e ne pomeni, da so zaradi tega tudi bolj krhke, kar `al nisem mogel preveriti. [katlica za baterije je v celoti izdelana iz trde plastike. Tudi pri njih lahko nastavljamo svetlobni snop, so za{~itene proti de`ju in imajo rezervno `arnico.

Pri tretjem ponudniku pa bi te`ko rekel, kdo res izdeluje svetilko, ker je ve~ uvoznikov v bistvu iste svetilke, ki se razlikuje le po barvi elasti~nih trakov. Tako Iglu {port (Ljubljana) uva`a Ferrino svetilke, ProMontana (Kranj) pa Salewa, cena je pa enaka. Svetilka je robustno izdelana, vodotesna (proti de`ju), nima nastavljivega svetlobnega snopa, ima pa rezervno `arnico. Pri Iglu {portu so bili takoj za to, da testiramo tudi njihovo svetilko, vendar se je zataknilo, ker je po{la zaloga. ProMontano oziroma PD Matica, kjer so svetilke Salewa tudi na voljo, pa sem izsledil prepozno, da bi se lahko dogovoril za testiranje.

Marko Svetli~i~ – Medo

izvr{nega odbora ZTS na polovici mandata

Bolj jasni cilji in usklajeno delo med posameznimi podro~ji

Dolo~iti

bo treba prioritete, na katerih bo v prihodnje temeljilo delo ZTS; cilje, ki jih bomo kratkoro~no uresni~evali, pa bolj konkretno predstavili rodovom. Le na tak na~in bomo dosegli skladnost ravnanj z na~eli in strategijo razvoja, usklajeno ravnanje in kvalitetno delo pa lahko bolj{e predstavljali v dru`bi in s tem dosegali povratne u~inke. Ve~ poudarka bo treba posvetiti vlogi in delu obmo~nih organizacij, s tem pa bo omogo~eno la`je operativno delo celotne ZTS. Potrebno bo tudi ve~ usklajevanja med podro~ji, za to pa bodo odgovorni predvsem ~lani Izvr{nega odbora in njihova delovna telesa.

To so glavni poudarki predlogov za delo v drugi polovici svojega mandata, ki so jih na posvetu IO ZTS sredi meseca februarja v Bohinju oblikovali ~lani tega izvr{ilnega telesa Zveze tabornikov Slovenije. Na drugem tovrstnem posvetu (prvi je bil konec januarja 1998) so razen Mateje [u{ter{i~ Dimic, na~elnice za odnose ZTS z javnostmi, sodelovali vsi ~lani IO ZTS in strokovne slu`be.

@ivahna razprava se je za~ela `e pri analizi statisti~nih podatkov, ki naj bi na nek na~in osvetlili stanje v organizaciji. Rast ~lanstva je pojenjala, pove~uje se {tevilo murnov in pa popotnikov, {tevilo gr~ se zmanj{uje. Prihaja do vedno

ve~jega razkoraka med dejanskim {tevilom ~lanstva in pla~animi ~lanarinami. Drasti~no se je pove~alo {tevilo neregistriranih rodov, kar kljub povi{anju nekaterih kriterijev za registracijo signalizira, da rodovi za ~lanstvo v ZTS pri~akujejo ve~jo »ponudbo« ugodnosti in ustreznej{o podporo njihovemu delu. V nadaljevanju je sledil pregled doseganja ciljev po posameznih podro~jih. Analiza je bila u~inkovita, ker so si ~lani IO `e pri postavljanju ciljev oblikovali kriterije za analizo dela. U~inkovitost pa je pokazala tudi realno stanje. Podro~je programa je v hudi kadrovski stiski, saj se pozna `e ve~ kot enoletna odsotnost pomo~nika na~elnika za PP, manjka pa tudi motivacija za delo v programskih komisijah. Razloge bi lahko na{li v neizvajanju pripravljenih programskih aktivnosti na nivoju rodov, seveda pa ti~ijo najbr` tudi kje drugje. Univerzalnega recepta za izhod v krizi ni, verjetno pa bo pri prenosu smernic dela po posameznih vejah v izdatni meri pomagala pomo~ obmo~nih organizacij. Ve~ ~asa bo potrebno posvetiti vodnikom ({e posebej po opravljenih vodni{kih te~ajih), motivacija pa bo tudi mo`nost potrjevanja in{truktorskega naziva skozi delo na programskih projektih. Na podro~ju vzgoje in izobra`evanja kadrov se sre~ujemo s problemom nerealiziranega izobra`evanja za dolo~ene funkcije ali funkcionalna

znanja, ki izhajajo iz `elja po bolj{em delu v rodovih, vendar rodovi nimajo izoblikovane kadrovske politike, ne namenjajo ali nimajo finan~nih sredstev za izobra`evanje ali na izobra`evanje po{ljejo napa~ne ljudi. Krivda ni samo na strani rodov. Tudi ZTS ima verjetno interes, da njene ~lanice na dolo~enih podro~jih delujejo kvalitetno. Za to pa potrebujejo znanje in usposobljenost, in to jim moramo ponuditi na najbolj dostopen na~in; tudi brezpla~no, finan~no pokritje pa zagotavljati iz drugih virov.

Na podro~ju mednarodne dejavnosti je trenutno problem evidentiranje izmenjav s tujino na nivoju sodelovanja med rodovi in tujimi skavtskimi skupinami, kakor tudi odhajanje manj{ih skupin na aktivnosti v tujini. Tu ne gre za kontrolo ali omejevanje, ampak bi `eleli, da se taborniki predstavijo v najbolj{i lu~i, oboro`eni s pravimi informacijami in propagandnim materialom. To podporo jim bo komisija v {e ve~ji meri nudila tudi v prihodnje. Fundacija je za`ivela. Strategija zbiranja in porabe sredstev fundacije je oblikovana, potrebujemo le {e kapital. Dileme, ki nastajajo, bodo razre{ene skozi krepitev zavesti, da je fundacija na{a in bo uspe{na le z zavzetostjo vseh, ki jim ali jim je taborni{tvo nekaj pomenilo. Tega pa ne moremo trditi za projekt Taborni{ki dom v Ljubljani, ki `e dolgo vrsto let os-

prve

taja na papirjih. Birokracija v zadnjem ~asu pospe{eno melje in oblikuje zadnje dokumente za za~etek gradnje, ta pa upravi~eno vzbuja strahove. Pri oblikovanju finan~ne konstrukcije izgradnje doma naj bi pomembno vlogo za zbiranje finan~nih sredstev odigrala ravno fundacija. Ta pa v svojih novih dokumentih izgradnjo doma ne opredeljuje kot trajno nalogo – financirala naj bi nakup in ureditev tabornih prostorov po Sloveniji, sofinancirala izobra`evanje vodij in izdajanje strokovne taborni{ke literature. Smo po tej odlo~itvi za uspeh fundacije `rtvovali »paradnega« konja?

Tudi na podro~ju posebnih nalog, ki jih izvajajo ~lani IO ZTS, je `ivahno. Pobude o ve~ji vlogi pri oblikovanju mladinske politike so kon~no padle na plodna tla. Vendar bo potrebno {e veliko vode in sonca, da bodo oblikovana jasna stali{~a, kaj ho~emo – oblikovati »koalicijo« nestrankarskih mladinskih organizacij in vplivati na demokrati~ne procese v dru`bi ali samo izkoristiti potenciale, ki jih podro~je mladinskega dela v ~asu evropskih integracij ponuja. Trendi sodelovanja med "podobnimi" organizacijami so prisotni `e dalj ~asa in z odlo~nej{imi koraki bo potrebno skozi sodelovanje uveljavljati idejo o potrebah mladih (ne glede na pripadnost posamezni organizaciji). Enako kot mladinska politika tudi podro~je duhovnega razvoja potrebuje novo dimenzijo – nov korak na poti trdnega uveljavljanja temeljnih na~el duhovne vzgoje v ZTS. Nekatere elemente smo vgradili v program in vzgojno-izobra`evalne procese (vzgoja za mir, lai~nost…), vzgoja za vrednote se izvaja skozi prisego in zakone. V zadnjem ~asu sku{amo temu delu skozi proces sprejemanja Vzgojne izjave dodati formalno obliko, potrebovali pa bomo {e kaj ve~, da nas bo okolica in dru`ba kot take tudi sprejela. Na podro~ju usklajevanja pravilnikov in drugih aktov ZTS se stvari po~asi odvijajo, saj je le-teh dokumentov veliko. Ureditev podro~ja taborjenj v dr`avnem predpisu pa posega na podro~ja ve~ ministrstev in je vpra{anje, v kak{nem ~asu, ~e sploh, bo mo`no priti do ustreznih re{itev. Rodovi do sedaj {e niso izkoristili mo`nosti pravnega svetovanja in pomo~i pri re{evanju konkretnih problemov na tem podro~ju. Cilji in delo na podro~ju odnosov ZTS z javnostjo zaradi odsotnosti na~elnice niso bili obravnavani. Se je pa izoblikovalo mnenje, da bo na tem podro~ju potrebno vlo`iti veliko naporov in za oblikovanje javnega mnenja zagotoviti tudi podporo strokovnjakov, da bomo dosegli `eljene rezultate uveljavljanja in prepoznavnosti v dru`bi.

Ob navedenem se nismo dotaknili pomembnega podro~ja ureditve sistemskega financiranja organizacije, niti podro~ja slu`enja, solidarnosti in prostovoljstva ter vklju~evanja v dru`beno dogajanje. V dolgoro~nih izhodi{~ih zapisano »usklajenost na~el in ravnanja« lahko prevedemo v »od besed k dejanjem«.

roke

Za v razmislek je to kar precej. Posvet je bil, konec koncev pomemben in se je izkazal za koristnega. Predvsem v lu~i realne ocene stanja in oblikovanja izhodi{~ – ta se bodo oblikovala {e na nekaterih prihodnjih delavnicah za posamezna podro~ja. Potem bo nastopil ~as za oblikovanje ciljev, oblikovanje prioritet in akcijskega na~rta; in v tem se bodo verjetno na{li in svojo vlogo odigrali tudi ~lani organizacije.

I[KI VINTGAR ni zanimiv samo poleti, ko se ob njem tarejo »piknikarji«, ampak je vreden ogleda tudi pozimi. Sneg oblikuje skelet, ki {e bolj poudari skelet soteske in voda se spremeni v ledene slapove. Ko je sonce visoko na nebu, lahko skozi led opazujemo mavrico. Kot bi ~lovek stopil v ledeno kraljestvo.

Mavri~na svetloba, tema in brskanje po zgodovini

Ne skriva pa dolina samo ledenega kraljestva, ampak je v ~asu NOB skrivala tudi ranjence. O tem pri~ajo ohranjene sledi PARTIZANSKE BOLNICE KRVAVICA. Ko ~lovek po premagovanju preprek kon~no dospe do »ambulante«, ga spreleti srh. Verjetno si ob pogledu na »bolnico« tudi v najbujnej{i domi{ljiji te`ko predstavljamo, v kak{nih razmerah in s kak{nimi nad~love{kimi napori so ljudje ohranjali ranjence pri `ivljenju.

Sledi delovanja narave pa je mo~ videti tudi v podzemlju. VELIKA PASICA sicer ni obse`na jama, ponuja pa zaradi odro~nosti in majhnega obiska veliko ohranjenih zna~ilnosti jamskega sveta. Opazujemo lahko veliko oblik in velikosti stalagmitov in stalaktitov, naravni most, kamnite slapove in tudi prave netopirje. Pri vhodu se po{evno spustimo v »sprejemno« dvorano, potem pa nadaljujemo raziskovanje v ve~ smereh (zanimivo je, da se navidez kon~an rov ob natan~nem pregledu {e nadaljuje).

Raziskovanje lahko za~nemo `e na ljubljanski avtobusni postaji, od koder se s primestnim avtobusom odpeljemo do I{ke vasi (avtobus vozi tudi ob sobotah in nedeljah). Od tu se sprehodimo do Doma v I{kem Vintgarju. Od tu nadaljujemo po markirani poti proti Krimu in po cca 250 metrih vzpona opazimo odcep za bolnico Krvavica. Po ogledu se vrnemo do odcepa in nadaljujemo navkreber do glavnega kolovoza. Na kri`i{~u zapustimo markirano pot in po desnem kolovozu nadaljujemo proti vasi Gornji Ig. Po dobrem kilometru hoje pridemo do asfalta in odcepa, na katerem zavijemo levo proti osamljeni kmetiji. Po 50-ih metrih je na levi strani ceste vhod v jamo. Za jamo seveda potrebujete primerno obla~ilo, gojzarje ali {kornje, ~elno svetilko in tudi ~elada ni odve~. Vrnemo se po glavni cesti skozi Gornji Ig, na kri`i{~u zavijemo levo proti I{ki vasi in na robu jase, preden cesta zavije v gozd, poi{~emo bli`njico. gozdna pot nas pripelje prav do avtobusne postaje.

stare, lepe, taborni{ke...

Zdravo!

a a a a a v v v v v se zdaj, ko tole pi{em, zunaj {e vse {ibi pod kupi snega, je pomlad pred vrati. Tudi na novo uvo`en praznik zaljubljencev, Valentinovo, oznanja, da se bodo sr~eca medvedkov, gozdovnikov in popotnikov (da o gr~ah ne bi…) znova vnemala za pripadnice nasprotnega spola. In obratno, seveda. Ob vsem tem sem se spomnil pesmice, ki so jo v~asih ob tabornih ognjih peli nekoliko starej{i taborniki. Takratni M^ki je sicer nismo povsem razumeli, vedeli pa smo, da opeva nekaj ne povsem primernega. In take pesmice smo si poleg mastnih vicev najprej zapomnili (to, da tudi vicev nismo razumeli, a smo se vseeno smejali, je druga {torija). Pesmica sicer ne sodi strogo med taborni{ke pesmi, a ima zanimiv nauk. In ker smo taborniki mladinska vzgojna organizacija, mislim, da bo kar prava:

Primo`

Janezek in Micka

G Janezek in Micka v hrib gresta prav ra D da kjer je mehka travica D7 in oba sta ml Gada.

Kjer je, kjer je, `aba ima per D je, kjer je, kjer je D7 `aba ima re G p!

Da pa v vasi pri ljudeh ne pri{la bi v zobe, rekla sta, da gresta v hrib, v hrib nabirat gobe

A ~ez mesecev devet, `e tak hudo blo je, da {e Micka morala v bolnico zato je

Pa pri{la je {torklja, prinesla je tri pobe, zdaj pa obadva kolneta te presnete gobe.

^epr ^epr ^epr ^epr ^epr

Prej{nji~

sem se prito`eval nad pomanjkanjem snega, ~lanek pa zaklju~il:“^e zapade dovolj snega,...”. In je, zapadlo ga je dovolj. V gorah razmere sicer niso idealne, a za silo bo `e. Za~uda je snega v ni`jih legah pravzaprav skorajda ve~ kot visoko zgoraj. Res je v tem trenutku `e marec, vendar za ljubitelje zimskih radosti to {e zdale~ ni konec zime. Glede na njen slab za~etek, jo bomo pa~ nekoliko podalj{ali v pomlad.

izlet izletizlet

Po tako obilnem sne`enju, kot nas je doletelo v drugem tednu februarja, je mo`no smu~ati vsepovsod. V visokogorju po obilnem sne`enju sprva vlada precej{nja nevarnost sne`nih plazov in nekaj dni celo na strmej{ih pobo~jih v ni`jih legah. Zato je to ~as, ko izku{enej{i lahko izkoristijo ugodno prilo`nost za presmu~anje redko "presmu~ljivih" ciljev, ki so hkrati po dr ugi strani (vsaj zanje) v druga~nih okoli{~inah premalo atraktivni. Za manj ve{~e ali za tiste manj zagrete pa je to odli~na prilo`nost za sre~anje s prvinami turnega smu~anja na ravno teh istih terenih.

POLHOGRAJSKA GRMADA (898 m)

Je eden izmed ciljev, kakr{ne omenjam zgoraj. Sam gri~ s svojim strmim, piramidastim vrhom je sicer znana poletna izletni{ka to~ka Ljubljan~anov in okoli~anov, a meni se nekako mota po glavi popoldansko smu~anje tamkaj. Res je, da sem bil osebno tod samo enkrat, pa {e to poleti, a strmina se je zdela prava in tudi nepora{~enega sveta bi se na{lo nekaj. Seveda bi bil to tudi ~isto fin izlet mlaj{ih tabornikov, pogumnej{i pa morda res lahko poizkusijo (vsaj delni) spust s smu~mi.

Dostopa sta dva. Prvi nas pripelje do Doma na Govejku, ki je oddaljen pribli`no dve uri hoda. Ta varianta je bolj priporo~ljiva le, ~e je Polhograjska Grmada le eden izmed gri~ev katere bomo obiskali med celodnevnim (poletnim) izletom. Drugi dostop, ki je namenjen izklju~no obravnavanemu vrhu in je primernej{i v trenutnih zimsko-pomladnih razmerah, pa vodi iz Polhovega Gradca ~ez Gonte ali Setnico (1.30 h).

NANOS (1262 m)

Nanos je skoraj vsem Slovencem poznana gora, le da se marsikdo svojega “poznavanja” gore niti ne zaveda. Namre~ nikomur, ki se pelje po avtocesti iz notranjosti proti morju, prav gotovo ne more ostati neopa`ena mogo~na ple~ata gora z visokim v nebo {trle~im oddajnikom vrh nje, katero zagledamo desno od cestninske postaje Razdrto. V Taboru 5/97 sem Nanos `e omenjal. Predlagal sem vzpon iz Vipave oziroma iz Gradi{~a, preko Gradi{ke ture. Danes vam predlagam vzpon iz Razdrtega. Za~etek poti na severni strani avtoceste je nemogo~e zgre{iti, saj ga prakti~no vedno ozna~uje kolonica parkiranih avtomobilov. V nadaljevanju sta mo`ni dve varianti. Strma je primerna za vzpon, polo`na pa za sestop. Na prvi,

Izhodi{~e: Polhov Gradec, dostopen z avtobusom ali Dom na Govejku (734 m);

^asovnica: Iz Polhovega

Gradca 1.30h, od Doma na Govejku 2h;

Te`avnost: lahka ozna~ena pot;

Zaveti{~e: Dom na

Govejku (734 m, tudi

Mihel~i~ev dom, 061/611429, odprt stalno);

Primernost: tudi pozimi primerno za M^-je, (~e je ledeno, pa~ obrnemo), nekoliko ve~ji (recimo mlaj{i GG-ji) lahko poizkusijo s smu~mi (izogibajte se drevesom);

Vodni{ka literatura:

karta Okolica Ljubljane 1:50000, vodnik Slovenska

Planinska Pot in drugi vodniki;

tako imenovani strmi poti (direktno preko ju`nega pobo~ja), bomo v bli`ini vrha sre~ali nekaj jeklenic, zato previdnost ne bo odve~. Potrebno je tudi nekaj oziranja za markacijami, ki so ob~asno

Blaga “smu~i{~a” Nad {itom glave Med vzponom na Nad {itom glavo lahko opazujemo “gne~o” na Vratcih, ki predstavljajo naravni prehod z Vr{i~a v svet Mojstrovk.

nekoliko skrite. ^e se odlo~imo za polo`nej{o pot (rahel ovinek na zahodno stran), nas steza pripelje mimo cerkvice sv. Jeromna (Hieronima), katera je star in ~astitljiv simbol hriba na katerem se nahaja. Vzpon na Nanos je v zimskopomladnem vremenu, {e posebno kadar ni vetra, prav po`ivljajo~e do`ivetje. Ob obilnih sne`nih padavinah pa je seveda tudi Nanos pobeljen. Nekajkrat sem ga videl tak{nega in tedaj me je spreletelo. Morda bi se na{la kak{na mo`nost na njegovem vzhodnem pobo~ju...

Izhodi{~e: Razdrto, dostopno z avtobusom;

^asovnica: Iz Razdrtega

1.30 h - 2.00 h;

Te`avnost: Strma pot je delno zavarovana, polo`na pot je nezahtevna;

Zaveti{~e: Vojkova ko~a

na Nanosu (1248 m,

telefon: 067/24-529 ali

Ivan Bi{~ak 067/23-336),

oskrbovana vse leto, ima

6 postelj in 36 skupnih le`i{~;

Primernost: po polo`ni poti primerno tudi za

najmlaj{e, strma pot le za starej{e GG-je;

Vodni{ka literatura:

tistemu, ki ga zanima na kratko omenjena Gradi{ka tura, priporo~am

vodnik zalo`be Sidarta: 50 zavarovanih plezalnih poti;

RATITOVEC (1667 m)

Ratitovec zaradi svoje lege na severni strani Sel{~ice ne sodi ve~ v [kofjelo{ko pogorje, pa~ pa ga pri{tevamo med spodnje bohinjske gore. Sam hrib je mogo~na ple~ata tvorba, ki z juga nekako podpira mogo~ne jelovi{ke gozdove in s svojimi strmimi bregovi prepre~uje, da bi le-ti odtekli v globoko Sel{ko dolino.

Najkraj{i pristop na njegove grebene ter na njegov najvi{ji vrh - Gladki vrh, pod katerim stoji tudi ko~a, se ponuja z ju`ne strani. Izhodi{~e je Prtov~ (1011 m), slikovita vasica, do katere pridemo iz @eleznikov (cca 7 km, asfaltna cesta). Od tod sta mo`ni dve varianti. V zimsko-pomladnem ~asu priporo~am desno, ki vodi skozi krnico Razor, po kateri je mo`en tudi spust s smu~mi.

NAD [ITOM GLAVA (2087 m)

Je zaradi svoje slavne sosede Male Mojstrovke (2332 m) in neizrazite lege malo znan in obiskan vrh. Nahaja se zahodno nad prelazom Vr{i~ (1611 m) oziroma vzhodno od `e omenjene MM. Na tem mestu jo omenjam predvsem kot mo`en za~etni{ki cilj za vse tiste, ki bi se radi poizkusili v visokogorskem turnem smu~anju. Dostop je z Vr{i~a

Izhodi{~e: @elezniki, dostopni z avtobusom oziroma

Prtov~ (vozilo);

^asovnica: Iz @eleznikov

3.30 h - 4.00 h, s Prtov~a

1.30 h;

Te`avnost: Lahka ozna~ena pot;

Zaveti{~e: Ko~a na Ratitovcu (1642 m, tudi Krekova

ko~a, Rado Goljev{~ek, 064/ 66-489, 064/617-440, zdaj

odprt ob vikendih in praznikih);

Primernost: s Prtov~a v kopnem primerno tudi za

izlet

najmlaj{e, iz @eleznikov za GG-je, tudi v snegu, le za nekoliko ve~je;

Vodni{ka literatura: karta

[kofjelo{ko pogorje 1: 40000, vodnik Turni smuki in drugi;

prav kratek (2h) in enostaven, saj se pravzaprav povzpnemo le naravnost navzgor v bli`ino prvih skal in nato zavijemo desno ter nadaljujemo vse do vrha. ^e Vr{i~ ni prevozen, je dostop s Ko~e na Gozdu (1226 m) le malenkostno dalj{i (3h), a je zato dalj{i tudi smuk ({us po cesti).

ALBATROS

Ve~erno sonce obliva Triglav

MEDNAR DNE STRANI

Komisija za mednarodno dejavnost vabi

Komisija

za mednarodno

dejavnost ZTS bo od 26. do 27. marca organizirala spomladanski posvet ~lanov komisije. Namen posveta je preko ~lanov komisije vzpodbuditi ~lane organizacije za mladinsko delo na podro~ju mednarodne dejavnosti in razvijati ter vzpodbujati interes za aktivnej{e sodelovanje na podro~ju mednarodnega sodelovanja in s tem gibljivosti mladih.

Na posvetu bomo pregledali predstavitve udele`be na mednarodnih akcijah (skozi diapozitive in razlago nas bodo vodili udele`enci teh akcij) s poudarkom na prenosu znanj v organizacijo, predstavili rezultate dela podkomisij (evaluacija doseganja zastavljenih ciljev) in oblikovali cilje podkomisij in celotne komisije za MD v naslednjem obdobju. Poleg tega pa bodo imeli ~lani KMD mo`nost, da se skozi izobra`evanje {e bolj aktivno vklju~ijo v mednarodne aktivnosti; trening predstavitve organizacije, njenih temeljnih na~el in predstavitve dela v organizaciji, trening komunikacijskih ve{~in in ve{~in potrebnih za pove~anje mo~i aktivnega odlo~anja ter u~enja tujih jezikov za potrebe dela na tem podro~ju.

Na posvet ste vabljeni vsi, ki bi `eleli v bodo~e sodelovati v Komisiji za mednarodno dejavnost ZTS. Razlogov ni treba posebej poudarjati, saj `e podro~je kar samo kli~e po akciji, pogoji za sodelovanje pa so: pripravljenost za delo, vsaj srednje{olska izobrazba, dobro poznavanje taborni{tva - praviloma vsaj vklju~enost v in{truktorsko izobra`evanje ter pogovorno znanje angle{~ine.

Konec skupne ideje?

Eurofax, bulettin Evropske skavtske regije ima novo zunanjo podobo. Ta sprememba je povezana z odlo~itvijo evropskega komiteja WAGGGS, da bo poslej lo~eno informirala svoje ~lanice. Tako bo vsebina Eurofaxa v bodo~e namenjena le ~lanicam Evropske regije Svetovne skavtske organizacije (WOSM). Tako se je po konferenci v Luksemburgu in preselitvi prostorov evropskega biroja WOSM iz Bruslja v @enevo prekinila {e zadnja vez, ki je v preteklem obdobju v Evropi dru`ila obe skavtski organizaciji.

http://www.scout.org/europe/eurofax

PISARNA ZTS

»za mednarodno dejavnost«

Parmova 33, 1000 Ljubljana

Tel.: 300 08 20, fax.: 313 180

e-po{ta: ZTS @ guest.arnes.si

Veliko mo`nosti za dru`enje in zabavo

Izmenjave, nacionalni tabori in mednarodna sre~anja

Na sede` ZTS je v zadnjem ~asu prispelo veliko pro{enj in ponudb za mednarodno sodelovanje. Zato vabimo vse zainteresirane rodove, ~ete, vode ali posameznike, ki bi `eleli sodelovati v izmenjavah s tujimi skavtskimi skupinami, naj nam to namero ~im prej sporo~ijo v pisarno ZTS.

Poleg tega pa Svetovna skavtska organizacija in druge nacionalne organizacije pripravljajo {tevilna sre~anja z razli~no tematiko in razli~nimi udele`enci, a le enim ciljem – dru`enje in zabava.

ICELAND 1999 – simfonija `ivljenja

Islandski skavti, ki smo jih imeli priliko spoznati v ~asu bivanja v ^ilu po jamboreeju, vabijo na Islandski nacionalni jamboree, ki bo od 13 do 20 julija 1999. V duhu teme sre~anja bo poudarek na dru`enju, glasbi, igri umetnosti, kulturi in zabavi. Poleg tega bodo udele`enci lahko spoznali ko{~ek narave, ki se v marsi~em razlikuje od na{e (ledeniki, gejziri, termalni vrelci…). Islandci bodo svojo gostoljubnost izkazali tudi kot gostitelji udele`encev, organizator pa na jamboree vabi tudi skavtske glasbene skupine, soliste ali zbore, ki bodo za prebivalce glavnega mesta Reykjavika pripravili pravi koncert. Tabornina zna{a 260 USD, rok prijave pa je 15. april, zato pohitite in ne zamudite.

http://www.scout.is/jamboree

LANDSTRÆF – novo skavtsko leto z novimi idejami

Vam primanjkuje idej, kako izvajati skavtski program v okviru voda, ~ete ali rodu? Potem je vikend na Danskem prava prilo`nost za vas. Od 10. do 12. septembra 99 bo v Randersu blizu Aarhusa v Jutlandu v organizaciji Danske skavtske organizacije KFUM potekalo sre~anje okoli 2.000 doma~ih in tujih skavtov. Namen sre~anja vodij dru`in, ~et in rodov starih nad 17 let je izmenjava idej, mnenj in izku{enj ter re{evanje konkretnih problemov na podro~ju izvajanja skavtskega programa. Tabornina zna{a le 395 danskih kron, po sre~anju bo mo`no tudi podalj{ano bivanje pri doma~inih.

http://www.kfumscout.dk

SNOWJAM – prvi~ v snegu

»Pravo zimo«, ki je v februarju obiskala tudi na{e kraje, bodo zagotovo do`iveli tudi udele`enci prvega zimskega jamboreeja, ki ga organizirajo skavti iz Quebeca. Po podatkih meteorolo{kih opazovanj je povpre~na debelina sne`ne odeje ve~ kot meter in pol, `ivo srebro v termometrih pa vztraja na oznaki –10 tudi ve~ tednov. Vendar organizatorji ponujajo {tevilne zimske dejavnosti, za katere so bili prikraj{ani udele`enci vseh »letnih« jamboreejev (na jamboreeju v Bad Ischlu v Avstriji leta 1959 je padal sneg). Za udele`bo se na posebnih prijavnicah lahko prijavite v pisarni ZTS, prijave pa so mo`ne do 30. junija 99. http://www.jamneiges.org

MOOT 2000 - PO JU@NI [E SREDNJA AMERIKA

Po uspe{nem MOOT-u na [vedskem, ki so se ga udele`ili tudi {tevilni na{i ~lani, je sedaj na vrsti Mexico. Iz organizacijskega odbora 11. svetovnega skavtskega MOOT-a smo dobili informacijo o vi{ini tabornine za to sre~anje. Za udele`ence iz Slovenije ta zna{a 380 USD. Organizatorji `e zbirajo prijave, za predhodno prijavo in pla~ilo pa nudijo od 5 do 10 odstotni popust (31. marec in 30. september 99). Po mnenju organizatorja bo sre~anje enkratno in nepozabno do`ivetje. To smo lahko za~utili tudi iz predstavitve sre~anja na jamboreeju v ^ilu, kjer so se mehi{ki skavti {e posebej potrudili.

MOOT-a se lahko udele`ijo ~lani ZTS (~lanice WOSM-a) v starosti od 18 do 26 let, seveda pa so vabljeni tudi starej{i (mednarodno osebje). Predprijave na posebnih prijavnicah po{ljite v pisarno ZTS.

http://www.moot2000.org.mx

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, ki je povezano z jamboreejem v ^ilu.

1. V Tacnu je bilo v za~etku marca tekmovanje: D D D DNOT, G G G G G - Tabornik v IMPRO ligi, V V V V V - Bela sled.

2. Priloga Tabora o jamboreeju v ^ilu ima naslov: U U U - ^ile, S S S SManana, R R R R R - Ju`na obzorja.

3. Eno od dobrih del skavtov v Kostariki je: A A A - varovanje `elvjih jajc, E E E E E - elektrifikacija revnih obmo~ij, R R R R R - u~enje dru`in, kako se uporablja pra{ek proti diareji.

4. Handicap International je organizacija: T T T - ki pomaga ljudem s cerebralno paralizo, D D D D D - pomaga ljudem, ki so postali invalidi zaradi vojn, G G G G G - ki pomaga umsko prizadetim osebam.

5. Katere od na{tetih delavnic ni bilo na jamboreeju v ^ilu? O O O Ofolklora in ro~ne spretnosti, H H H H H - znanost in tehnologija, II II - izdelovanje smu~i in alpsko smu~anje.

6. Eden od projektov na jamboreeju je bil dan slu`enja lokalni skupnosti. Kak{no pla~ilo so dobili udele`enci tega projekta? P P P P - 10 US$ na uro, F F F - na{itek in majico, M M - hvale`ne poglede doma~inov.

7. Vod, ki je na jamboreeju uspe{no prestal krst proge pre`ivetja, je dobil naziv: II II I - Jekleni machoti, O O O O O - @elezni vod, [ [ [ [ - Supermen.

8. Katera od trditev je pravilna? S S S S S - prvi~ v zgodovini je imel jamboree svojo lastno radijsko postajo, JJ JJ J - televizijski program je na

jamboreeju o jamboreeju potekal 12 ur dnevno, ^ ^ ^ ^ ^ - na jamboreeju ni bilo ~asopisa zaradi jezikovnih te`av.

9. Na jamboreeju so imeli svoj denar, ki se je imenoval: B B B Borel, K K K K K - kondor, L L L L L - jastreb.

10. Kje bo 20. svetovni skavtski jamboree? N N N N N - v Angliji, T T T T - v Kanadi, U U U - na Tajskem.

11. Kako bomo taborniki pomagali pri odpravljanju posledic potresa v Poso~ju? P P P P P - organizirali bomo tabore za otroke, ki bi bili sicer prikraj{ani za po~itnice, saj se bodo star{i ukvarjali z obnovo prizadetih objektov, A A A - z izdatno finan~no pomo~jo, M M M - s prostovoljnim delom strokovnjakov za protipotresno gradnjo.

12. Kateri kraj je najbli`e Lisci? JJ JJ J - Zidani most, C C C C C - Jesenice, K K K K - Maribor.

re{itev iz {tevilke 2/99: OGLASNA DESKA, RODOVO GLASILO.

»Preko petdeset ekip `e drugi dan trudoma, a neustra{eno gazi novo sled v pravkar zapadli sneg. ^eprav premo~eni, premra`eni in do pasu v snegu se poganjajo mladci in mladenke z neverjetno lahkoto - vonj po zmagi je premo~an; biti najbolj{i med najbolj{imi, prvi izmed stotih, edini med izbranimi…«

Dobro, tak{ne in podobne ~lanke smo brali pred desetimi, dvajsetimi leti. Pa danes? Organizator je sre~en, ~e se mu prijavi ve~ kot dvajset ekip, moli boga, da ne bo de`ja ali, bognedaj, celo snega, pa ~etudi je na sporedu kak{no zimsko tekmovanje, ker to pomeni, da bo udele`bo odpovedala vsaj ~etrtina tekmovalcev. In ~e se ekipe `e prijavijo, se organizator zjo~e nad njihovo pripravljenostjo. ^e se `e ne izgubijo na progi, se `e skoraj po{kodujejo med signaliziranjem ali risanjem

skic… Pa se vpra{am, kam vse to pelje. Dobro, roko na srce, {e so rodovi, ki ohranjajo tradicijo in na tekmovanja po{iljajo dobro pripravljene ekipe, so pa presneto v manj{ini. In ~e ve{, da bo{ na tekmovanju zmagal {e preden za~ne{, zakaj bi se potem sploh {e trudil? Pa mi bo spet rekel kak{en vol~i~, da je to prav kul, ~e se na progo podajo ~isti "luzerji", pa se potem izgubijo, pa da se s tem krepi vodov duh.

Ja, morda prvi~, pa drugi~, tretji~ pa `e kar rahlo dvomim, da bo to ekipo {e zabavalo.

Na nas je sedaj, da se odlo~imo, ~e taborni{ka tekmovanja sploh {e potrebujemo. Konec tekmovanj pomeni konec `uljev, konec "muskelfibra", konec dolgih, ob knjigi "Signalizacija" pre~utih no~i. Hkrati pa konec tekmovanj pomeni konec dru`enj s taborniki sosednjih rodov, konec brezkon~nih zabav, konec tako slove~ih in `e skoraj pregovornih taborni{kih romanc; saj veste: on, ona in kitara in potem samo {e on in ona…

razvedrilo z znanjem do pravega odgovora

… in povpre~ni slovenski tabornik se bo po~uti prav prijetno praznega, z dobro mero ob~utka brezkoristnosti in zape~karstva. Morda pa se bo nekdo spomnil in ravno zanj priredil tekmovanje na Internetu?

Va{ stric Volk

NAGRADNI KUPON [TEVILKA 3

Re{itve so:

Re{evalec:

nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 3

Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z `rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji`ne nagrade zalo`be Egmont, tri baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade

DROGE PORTORO@, nagrado podjetja

men Horvat men Horvat Horvat iz Ljubljane, knjigo Jame in jamarji pa je prejel Marko Jerebi~ Marko Jerebi~ Marko Jerebi~ Marko Jerebi~ Jerebi~ iz Ljutomera. Tri DROGINE nagrade so prejeli Peter Grgini~ Peter Grgini~ Peter Grgini~ Peter Grgini~ iz Postojne, Du{anka Lepej Du{anka Lepej iz

Kopra in Vid, Ana Bahor Vid, Ana Bahor iz Velenja. Podjetje JAZON, d.o.o. je obdarilo Primo`a Kme- Primo`a Kme- Primo`a Kme- Primo`a KmeKmeta ta ta iz [kofje Loke, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {el Vod Duhci Vod Duhci Vod Duhci Vod Duhci Vod iz Kranja.

JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. aprila najkasneje do 15. najkasneje do 15. aprila najkasneje do 15. na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.