Luna in pojavi v zvezi z njo

L L L L L una una una una una

Primo`

je Zemljin edini naravni satelit. Navidezno je dovolj velika, da na njej lahko opazimo `e s prostim o~esom posamezne podrobnosti. Prav zato je bila verjetno tudi najbolj opazovan objekt na no~nem nebu v zgodovini. S svojimi menami je o~arala prve astrologe ({amane, ~arovnike ali karkoli so `e bili). Pomor{~aki so se z njeno pomo~jo orientirali, povezovali pa so jo tudi s plimovanjem morja. Po Luni so napovedovali vreme ali pa celo prihodnost. Kljub temu, da se Luna ka`e stalno v drugi meni, pa nam dejansko ka`e stalno isti obraz. Temu je krivo sre~no naklju~je, da se ravno v ~asu, ko se enkrat zavrti okoli Zemlje, zavrti ravno enkrat okoli svoje osi. To pa pomeni, da njene druge strani z Zemlje ne moremo nikoli videti. Posneli so jo lahko {ele takrat, ko so prve sonde obkro`ile Luno. Najbolj ob~udovanja vredni pa so seveda son~ni mrki. Spet je naklju~je hotelo, da je Luna ravno prav velika in da je ravno prav dale~ od Zemlje, da je njena navidezna velikost ravno tak{na kot navidezna velikost Sonca. Pribli`no dvakrat na leto se zgodi, da nekje na Zemlji lahko opazujemo son~ni mrk. Le na manj{em podro~ju in tudi ne vedno pa lahko opazujemo popoln mrk. Tak{no sre~o bomo imeli prav letos 11. avgusta. Na ta dan bo skoraj opoldne v Sloveniji tema. In to dobesedno. Tam, kjer bo jasno, boste lahko videli tudi zvezde in planete. Pa {e kak{en komet, ~e se bo ravno takrat zna{el v bli`ini Sonca. Sonce bo postalo ~rna krogla, okoli katere se bo {irila korona svetlih son~nih `arkov. To bo hkrati zadnji son~ni mrk sploh v tem tiso~letju. Naslednji, ki bo spet viden iz Slovenije se bo zgodil {ele ~ez pol stoletja. Tudi lunini mrki pritegnejo pozornost. Ti so bolj pogosti in se dogajajo ravno ob polni luni za razliko od son~nih, ki so ob mlaju. Lunini mrki so vidni od povsod, od koder se lahko vidi Luna. Mrk povzro~i zemljina senca, v katero vztopi Luna. ^eprav je zem-

Lunine Mene

Marec:

{~ip02.03.1999ob08:00 zadnji krajec 10.03.1999ob09:44 mlaj17.03.1999ob19:50 prvi krajec 24.03.1999ob11:20

{~ip31.03.1999ob23:50

Pomlad se za~ne 21. marca ob 02:43 ljina senca veliko ve~ja od Lune pa Luna ob popolnem mrku nikoli popolnoma ne izgine. Vzrok je v tem, da se `arki s Sonca vedno deloma lomijo skozi zemljino atmosvero in v njeni senci nikoli ni popolna tema. Zato takrat Luna sveti v rde~e rjavi barvi. Luna lahko na poti po nebu prekrije tudi kak{no zvezdo ali planet. Takrat govorimo o okultaciji zvezde ali planeta. Zanimiv je trenutek, ko zvezda ugasne za temni del lunine povr{ine, ali pa se iza nje naenkrat pojavi. To~ni ~asi takih dogodkov nam pomagajo pri izra~unu to~nej{ih podatkov o gibanju Lune. [e bolj uporabna pa je bolj redka tako imenovana dotikalna okultacija, kjer se zvezda zgolj dotakne lunine povr{ine. Tako zvezda ve~krat izgine in se pojavi izza gorovij na luninem robu. Z meritvami tak{nih okultacij zares lahko dobimo zelo to~ne podatke o luninem gibanju. Luna je prav gotovo najbolj raziskan objekt v vesolju. Kljub temu pa skriva {e ve~ skrivnosti. Verjetno najve~ja skrivnost je razmerje v velikosti med Zemljo in Luno. Obi~ajno je razmerje med velikostjo planetov in njihovih lun veliko ve~je v korist planetov. Luna pa je le {estkrat manj{a od Zemlje. Zakaj Zemlji ka`e stalno le eno stran ? Je to naklu~je ? Drzna hipoteza pravi, da je lahko celo umeten satelit neke civilizacije mnogo pred nami ...

Planeti na ve~ernem nebu

Meseca marca bomo lahko opazovali kar {tiri planete naenkrat na isti strani neba. Merkur, Venera, Jupiter in Saturn se ta mesec nahajajo navidezno relativno blizu skupaj, vsi pa so vzhodno od Sonca. To pomeni, da so vidni zve~er, takoj potem, ko se Sonce skrije za zahodnim obzorjem. Za mnoge bo zelo zanimivo opazovanje konjunkcije Jupitra in Merkurja (pojav, kjer sta planeta navidezno zelo blizu skupaj), ki se bo zgodila med 7. in 11. marcem. Merkur je namre~ `e tako ali tako redko viden na nebu, ~e pa je takrat {e v konjunkciji s kak{nim planetom, je to {e posebej zanimivo. Merkur se bo nahajal desno od Jupitra. Zanimivo konjunkcijo smo imeli 23. februarja med Jupitrom in Venero (Ve~ernico). Planeta, ki sta na nebu najsvetlej{a predstavnika na{ega Oson~ja sta bila tako tesno skupaj, da bi povr{en pogled lahko opazil eno samo "zvezdo", ki pa je tako svetla, kot nobena (so kaj takega videli v Betlehemu leta ni~ ?). No, Venera se sedaj `e po~asi oddaljuje od Jupitra, ki pa se pribli`uje Soncu in v drugi polovici marca skorajda ne bo ve~ opazen v ve~erni zarji. Vsi {tirje planeti se nahajajo pred ozvezdjem Rib, ki nekako ustrezajo polo`aju znamenja Ovna iz astrologije. V eni izmed prej{njih {tevilk Tabora sem opisal, zakaj pride do razlike med astronomskimi ozvezdji in astrolo{kimi znamenji. Kakorkoli `e, Sonce vstopi v znak Ovna na prvi pomladanski dan 21. marca, vemo pa, da takrat, ko je Sonce v bli`ini, planetov zaradi njegove svetlobe ne moremo ve~ videti. Tako, da je bolje, da si za opazovanje planetov izberete ve~ere v za~eteku meseca.

Znane Izjave

Skrivnost uspeha v `ivljenju ni, da ~lovek dela to, kar mu je v{e~, ampak da mu je v{e~ to, kar dela. (Churchill)