Revija Tabor 2024/1

tema meseca

Glavna urednica

Metoda Zalar

Odgovorna urednica

Neža Marija Slosar

Urednica ilustracij

Jovana Đukić

Urednica fotografije in oblikovanje

Maša Pušnik

Lektoriranje

Maša Milčinski, Urša Terčon

Ožji sodelavci

Zarja Bašelj, Maja Kramar, Lea Morano, Lana Pavšič, Urša Primožič, Zala Reberc, Katka Slosar, Neža M. Slosar, Rok Šarić, Kaja Šaver, Ana Vojnović, Urban Žnidaršič, ekipa za prenovo veščin in ekipa za ZLET 2025.

Fotografija na naslovnici

Rihard Pelko

Fotografija na zadnji strani

Rihard Pelko

Naslov urednišva revija.tabor@taborniki.si

Izdajatelj

Zveza tabornikov Slovenije

Einspielerjeva 6, Ljubljana

Tisk

Schwarz print d.o.o., Ljubljana

Naklada 6650

Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar–december).

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija je vpisana v razvid medijev

Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792.

ISSN 0492-1127

10

Dogajalo se je Aktualne novice iz rodov Praznujmo!

Gozdovniki in gozdovnice

Dejavnosti ZTS sofinancirajo: 4 6

Medvedki in čebelice

Nauči se supermoči prijaznih besed 1

14

Brez zveze je brezzveze

45. Skupščina ZTS

Sobota v sredini marca je že tradicionalno v taborniških koledarjih vnaprej rezerviran dan, ko se sestane Skupščina, najvišji organ Zveze tabornikov Slovenija. Letos so se delegati posameznih rodov z vodstvom organizacije, člani Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ZTS, predstavniki Območnih organizacij ZTS ter drugimi angažiranimi prostovoljci srečali v soboto, 16. marca 2024, na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

27

Predstavljamo novosti

Nove taborniške veščine

34

Reportaža

Pridobili sedem novih specialistov prve pomoči

30

36

Reportaža Wood Badge vikend 2024 Brez meja Odprava na Roverway je največja taborniška odprava na ta dogodek do zdaj!

Letošnje poletje bo 179 tabornikov več kot 10 dni preživelo na Severu Evrope na največjem evropskem kampu za tabornike in skavte med 16. in 22. Letom, ki se bodo v juliju združili pod geslo “North of the Ordinary”. Posebnost letošnje odprave pa ni le v številu udeležencev, ki jih peljemo na Norveško, vendar tudi v načinu izvedbe odprave. Vodi si potovanje na Norveško planirajo sami s pomočjo CMT ekipe! Več o odpravi na Norveško in o prvem srečanju odprave, ki je potekalo februarja v Zagorju, si lahko prebereš v rubriki Brez meja.

34

Knjigožer in filmoljub

Lepo in grdo, predvsem pa človeško

42

Kaj se bo dogajalo?

Poletni tečaji

Ta uvodnik bi lahko bil pompozen poziv

Besedilo: Neža Marija Slosar, odgovorna urednica. Fotografija: Jure Pučnik.

Ta uvodnik bi bil lahko pompozen poziv. Lahko bi bil nekaj takšnega.:

Sonce se že počasi prebuja iz zimskega spanja, narava se prebuja v nov življenjski cikel, in mi, taborniki, tudi čutimo v sebi močno željo po aktivnosti in udejstvovanju. Smo del skupnosti, ki se ne zadovolji le z opazovanjem dogajanj okoli sebe, ampak aktivno sodeluje v življenju. Tako kot narava začenja svoj pomladni preporod, smo tudi mi pripravljeni na nov začetek. Poletje se bliža in z njim se odpirajo številne priložnosti za akcijo, raziskovanje in ustvarjanje nepozabnih trenutkov. V tem času je prav, da se ozremo nazaj na prehojeno pot, da prepoznamo svoje dosežke, pa tudi izzive, ki so nas oblikovali. Ne postanimo apatični, ampak se aktivno vključimo v življenje okoli nas. Bodimo gonilna sila pozitivnih sprememb, bodimo aktiven del družbe, ki si prizadeva za boljši jutri. Spomnite, da je družba opolnomočena, kolikor je opolnomočen njen najšibkejši člen. Da jo ima vsak izmed nas moč oblikovati in jo spreminjati. Z rutko puščamo sledi, saj smo taborniki in tabornice (za)vedno.

Pa ni, ta uvodnik je le opomnik, da ob branju kar se da uživajte!

dogajalo se je

Morski viharniki so na GG akciji prekolesarili celotno pot od Lucije do reke Dragonje.

Rod zelene sreče iz Železnikov letos praznuje 30. rojstni dan, v obeležitev česar na svojih omrežjih objavljajo čudovite stare fotografije.

Letošnje zimovanje tabornikov Rodu zelenega Jošta ni potekalo ob Soči, ampak v deželi vikingov.

Članice in člani Komisije za vzgojo in izobraževanje v ZTS so se v začetku leta zbrali na posvetu v Bohinju.

Leto smo otvorili z več orientacijskimi tekmovanji – med njimi tudi ZOT v organizaciji Rodu XI. SNOUB Maribor.

Konec januarja je v Cukrarni v obli- ki s starešino in načelnikom potekal Razširjeni kolegij načelnika.

Avtorji fotografij (od zgoraj levo proti spodaj desno): Rod morskih viharnikov Portorož, Rod zelene sreče Železniki, Rod zelenega Jošta Kranj, Miloš Borovšak, Arhiv tečaja prve pomoči, Jure Pučnik, Maša Pušnik, Arhiv tekmovanja ZOT, Urška Bratkovič, Rod Stane Žagar ml. Kranj.

V Postojni je potekal follow-up vikend Wood Badge tečaja.

Specialistični tečaj prve pomoči je bil že tradicionalno odlično obiskan.

Začele so se priprave na slovensko odpravo na Roverway na Norveško – prvo srečanje odprave je potekalo v Zagorju ob Savi.

Taborniki RSŽml iz Kranja so na letošnjem iScoutu dosegli odlično 20. mesto na svetu!

Skoraj 40 tabornikov iz Rodu Zelene Rogle iz Zreč je del zimskih počitnic tradicionalno preživelo na zimskem taboru.

Novomeški taborniki so na jesenskem posvetu medse sprejeli nove popotnice in popotnike!

Praznujmo!

Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Zala Reberc.

Skoraj vsak dan je že posvečen neki posebni tematiki oziroma rečemo, da se praznuje svetovni dan za nekaj. Namen teh dni je, da svetovno prebivalstvo ozaveščajo o pomenu tematike, na katero se dan navezuje. Tokrat povzemamo nekaj takšnih posebnih dni, ki se odvijajo v aprilu in maju. Pri vsakem dnevu te poleg opisa čaka naloga ali dve, dodali pa smo še veliko dodatnih povezav za raziskovanje tematik posameznih dni, če bi te zanimale. Nekatere naloge so bolj za mlajše, druge za starejše. Predlagamo, da si izbereš tiste vsebine, ki te zanimajo, in o njih izvedi čim več.

Veš, da so bile pravljice, kot so Grdi raček, Rdeča kapica, Pepelka … v izvirniku veliko bolj grozljive. Bolj so bile namenjene odraslim, kot pa otrokom. Če te zanima več o začetku teh pravljic, ki jih poznamo zdaj, jih je pisatelj J. Bucay raziskoval v svoji knjigi: Najlepše pravljice –da se bolje spoznamo. V knjigi najdeš najprej izvirno pavljico, sledi takšna, kot jo poznamo zdaj, in na koncu je še nauk zgodbe.

Na ta dan se je leta 1805 na Danskem rodil zelo znan pravljičar –Hans Christian Andersen. Napisal je kar 168 pravljic, gotovo mnoge poznaš tudi ti. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig.

Na ta dan preberi vsaj eno knjigo ali poglavje knjige, ki ti je všeč.

MALA MORSKA DEKLICA

PRINCESKA NA ZRNU GRAHA

GRDI RAČEK

Kaj lahko narediš na ta dan dobrega za svoje telo in um? naredi :)

Poleg mišic je treba negovati tudi svojo notranjost. “Mentalna trdnost” je kombinacija vzdržljivosti, radovednosti, želje po osebni rasti, zaupanja v svoje sposobnosti in komunikacije z drugimi. Če na tem področju dobro poskrbimo zase, se to lahko kaže kot predanost, sposobnost nadzora, sprejemanje izzivov in samozavest. Več o letošnjem dnevu zdravja si lahko prebereš na (https://nijz.si/nijz/svetovni-dan-zdravja-2023-zdravje-za-vse/

Leta 1948 so se države sveta združile in ustanovile Svetovno zdravstveno organizacijo oziroma WHO, da bi spodbujale zdravje, ohranjale svet varen in ščitile ranljive –na način, da bi lahko vsi in povsod dosegli najvišjo raven zdravja in dobrega počutja za zadovoljno življenje v mirnem, uspešnem in trajnostnem svetu.

Kdo so taborniški prostovoljci, ki jih poznaš? Na ta dan se lahko zahvališ vodniku ali vodnici za čas, ki ga nameni, da za vas pripravlja tedenska srečanja, hodi z vami na izlete, tekmovanja in taborjenja. Za vse aktivnosti, ki jih mora opraviti, vodnik_ca namreč nameni veliko ur svojega prostega časa in za to delo ne dobi nobenega plačila. Plačilo vodniku_ci je predvsem to, da se kot člani udeležujete sestankov in akcij, ki jih za vas pripravijo. Nikoli pa ni odveč, če se zahvalite in ga s čem pocrkljate (ponavadi se kakšne čokolade ne brani skoraj nihče :))

15. april je dan, ko se lahko zahvalimo vsem mladim prostovoljcem, ki svoj čas namenjajo prostovoljnemu delu in na tak način izboljšujejo našo družbo. Med mladimi prostovoljci s(m)o tudi vsi taborniški prostovoljci, zato je to tudi naš dan.

Več na https://slovenia.si/sl/v-srediscu/ svetovni-dan-mladih-prostovoljcev/

V okvirček nariši sebe z pravo barvo rutice. Ob sebe napiši, na kaj si najbolj ponosen_a kot tabornik_ca

Izraz tabornik je prvič uporabil Hinko Pajer leta 1924. Na ljubljanski univerzi so 22. aprila 1951 ustanovili Zvezo tabornikov Slovenije. Več o zgodovini si lahko prebereš tukaj: https://www. taborniki.si/wp-content/uploads/2020/04/ Pomo%C4%8D_zgodovina.pdf

Skupaj z vodnikom ali sam_a obišči Taborniško ropotarnico –odsek “7 dni za okolje” (https://www.taborniki.si/ropotarnica/). Tam je veliko nalog in izzivov za vse starosti, ki se osredotočajo na to, kako skrbeti za našo ljubo Zemljo. Naloge seveda lahko opravljaš celo leto, ne le na ta dan ;) Med taborniškimi veščinami je kar nekaj takih, ki se navezujejo na okolje in ekologijo –če jih želiš spoznati in usvojiti, povej svojemu vodniku_vodnici!

Svoje znanje o taborništvu lahko preizkusiš

tukaj: https://www.taborniki.si/wp-content/ uploads/2020/04/Kviz.pdf

DAN ZEMLJE

Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. Ta dan je kasneje potrdil Generalni sekretar OZN U Thant. Mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson proglasil dan Zemlje na 22. april 1970. Nelson je bil kasneje odlikovan s predsedniško medaljo za svobodo. 22. aprila so dogodek praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodka razširil na globalno raven v 141 državah. Veliko skupnosti praznuje dan Zemlje ves teden, ko se vrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. (vir: Wikipedia)

Veš, kako lahko prepoznaš izdelke iz pravične trgovine? Če izdelke nakupuješ v trgovini, si lahko pomagaš z naslednjimi oznakami.

Eno izmed načel pravične trgovine je tudi pošteno plačilo proizvajalcem. Zato danes poskusi narediti obrok ali sladico iz proizvodov pravične trgovine ali tistih, ki jih lahko kupiš pri lokalnih kmetih in dobaviteljih.

Preberi več o načelih pravične trgovine na https://www.pravicna-trgovina.si/ projekti/o-pravicni-trgovini

Pravična trgovina je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine. (Definicija WFTO –World Fair Trade Organization).

STARŠI

Tudi doma lahko najdete veliko idej za aktivnosti in pogovore o tematskih svetovnih dnevih. Na internetu poiščite seznam svetovnih dni in si družinsko izberite tiste, ki mislite, da bi bili za vas pomembni. Praznujte, dneve posvetite temi, raziskujte, športajte, obiščite ustanove/kraje … in predvsem se imejte fino!

Če bi imel_a supermoč, kaj bi naredil_a, da bi zmanjšal_a vplive podnebnih sprememb? Razmisli in če želiš, predstavi načrt staršem, prijateljem ali svojim sočlanom v vodu. Doma se dogovorite, katere stvari lahko spremenite in narediti seznam vsaj petih stvari, ki jih boste spremenili v dobrobit našega okolja. Med taborniškimi veščinami je kar nekaj takih, ki se navezujejo na okolje in ekologijo –če jih želiš spoznati in usvojiti, povej svojemu vodniku_vodnici!

15. maja se vsem svetu zaznamujemo Svetovni dan podnebnih sprememb. Namen tega dne je opozoriti javnost na čedalje očitnejše podnebne spremembe, ki so posledica človeške dejavnosti. Zdaj je podnebje za človeštvo še razmeroma ugodno, zato se moramo potruditi, da ostane tako tudi za prihodnje rodove. (Vir: https://www. stat.si/statweb/News/Index/5175 )

Na spletni strani Samo1planet najdeš nekaj idej, kaj lahko tudi ti narediš za okolje :

https://samo1planet.si/moja-dejanja/

VODNIKI

Kadar potrebuješ navdih za sestanke, so ti lahko v pomoč tudi tematski svetovni dnevi –že če v strica Googla napišeš Svetovni dnevi, ti bo podal seznam, na podlagi seznama pa lahko izbereš tiste, ki misliš, da bi bili zanimivi za tvoj vod in aktivnosti povežeš tudi s taborniškimi veščinami. Na internetu najdeš ogromno strani in idej, kako temo predstaviti članom.

Naredi načrt, kdaj lahko obiščeš Janšev čebelnjak –tam boš izvedel_a marsikaj o čebelah, Janši in čebelarstvu. Več: https:// visitzirovnica.si/jansev-cebelnjak/

Pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel je prišla iz Slovenije, izbran pa je bil datum rojstva velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja, Antona Janše. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Med drugim je uvajal čebeljo pašo, redefiniral vlogo trotov, vse pa popisal v dveh knjigah, ki so še danes dobrodošel priročnik za marsikaterega čebelarja. (vir : https://www.slovenia.info/sl/ zgodbe/praznujte-z-nami-svetovni-dan-cebel )

Preberi več o čebelah in njihovem pomenu: K. Daynes: Pomagajmo čebelam. Ljubljana. Grafenauer, 2022

Postani varuh čebel –čebelam lahko pomagaš tudi ti. Če živiš v hiši in imate travnate površine, prosi starše, da pustijo en del nepokošen (vsaj dokler rože cvetijo). Na vrtu ali okenski polici posadi medovite rastline, ki ti bodo prišle prav kot začimbe ali jih posušuš za čaj (poprova meta, drobnjak, bazilika, origano, šetraj, ameriški slamnik, materina dušica ali timijan, malina, robida …), zgradiš lahko tudi hotel za žuželke –ne rabijo postelj in tušev –le nekaj votlih lesenih cevi (na internetu najdeš veliko idej, kako ga izdelati). Ali veš, da je prava supermoč čebel opraševanje? Opraševalke so živali, ki raznašajo cvetni prah in zato lahko večina rastlin sploh obrodi plodove. Večino rastlin oprašijo čebele in druge opraševalke, žita pa recimo oprašuje veter.

Priporočeno branje stripa Ivana VolkuljaMitrevskega: Bela in čarobni gozd. V njem je zelo dobro in na zelo zabaven način prikazana biodiverziteta v naših gozdovih. Je pa tudi eko-kriminalka, ki doda še človeški negativni odtis v naravi.

Ogrožena vrsta so živali ali rastline, ki jim grozi, da bo za vedno izginila s površja zemlje. Danes na Zemlji vsakih 20 minut izumre ena vrsta. Nekatere vrste izumrejo same od sebe, za mnoge pa je kriv človek. Vsako leto Zveza za varstvo narave pripravi rdeči seznam ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Ta seznam zbudi politike, da uvedejo zaščitne ukrepe.

22. maj je od leta 2000 izbran za Mednarodni dan biotske raznovrstnosti in je namenjen ozaveščanju o pomenu va -

rovanja globalne biodiverzitete, ki oblikuje naše okolje –ne le različnih vrst rastlin, živali in mikroorganizmov, temveč tudi genetske raznolikosti vsake izmed njih in raznolikosti ekosistemov. (vir : https://www.naturaviva.si/mednarodni-dan-biotske-raznovrstnosti/ )

Poveži ime z živaljo in obkroži živali, ki so v Sloveniji ogrožene.

EVRAZIJSKI RIS SOŠKA POSTRV

ČRNI MOČERIL LISICA

JEŽ

VELIKI HRČEK

Te zanima več o vrstah rastlin in živali? Na spletni strani: https://natura2000.gov.si/ knjiznica/za-otroke/ najdeš igre, naloge, risanke, zgodbe …

Beseda BIODIVERZITETA izhaja iz stare grščine. BIOS = življenje, torej biodiverziteta pomeni raznolikost življenja. Zaradi tega je narava neverjetna, raznolika in izvirna! V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste) zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. (vir: Natura 2000)

Šport je odlična preventiva pred zdravstvenimi težavami.

Šport nam pomaga pri nadzorovanju telesne teže.

ZAKAJ SE UKVARJATI S ŠPORTOM?

Šport izboljša počutje Po telesni aktivnosti imamo več energije.

Šport je zabaven in odlična priložnost za druženje.

Odpravi težave z nespečnostjo.

Med taborniškimi veščinami lahko najdeš nekaj takšnih, ki so povezane s športom, vprašaj svojega vodnika ali vodnico, katere to so. Bodi aktiven –osvoji veščino.

Svetovni dan športa je danes zaradi razvoja tehnologije, zaradi katere se vse manj gibamo, velik del dneva posedamo pred različnimi vrstami ekranov, še toliko bolj pomemben. Na ta dan se niti z najboljšim izgovorom ne moremo izogniti kakršni koli obliki »miganja«. (vir: https://krizisce.org/ blog/312/31_maj_svetovni_dan_sporta/ ) PON TOR SRE ČET

V članku je bilo predstavljenih le nekaj svetovnih dni. Razišči, kateri so takšni, ki bi bili pomembni zate in za njih povej tudi drugim. V tednu, ko obeležujemo dan športa, si naredi za vsak dan cilj, da si vsaj 30–60 min aktiven_a.

Poročanje s

45. Skupščine ZTS

Besedilo: Lea Morano, fotografije: Maša Pušnik.

Sobota v sredini marca je že tradicionalno v taborniških koledarjih vnaprej rezerviran dan, ko se sestane Skupščina, najvišji organ Zveze tabornikov Slovenija. Letos so se delegati posameznih rodov z vodstvom organizacije, člani Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča ZTS, predstavniki Območnih organizacij ZTS ter drugimi angažiranimi prostovoljci srečali v soboto, 16. marca 2024, na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

Vsi, ki jim udeležba na skupščini ni tuja, dobro vedo, da dogodek obsega bolj ali manj celodnevni program. Na to je subtilno opozoril že monitor ob vhodu v predavalnico gostujoče fakultete, ki je narekoval rezervacijo prostora vse do 23:30. Glede na to, da je dnevni red izvedene 45. Skupščine tokrat ponovno vključeval tudi volitve izvršnih in nadzornih organov, pa je postalo še nekoliko bolj jasno, da se obeta pestro dogajanje.

Vsi, ki jim udeležba na skupščini ni tuja, dobro vedo, da dogodek obsega bolj ali manj celodnevni program. Na to je subtilno opozoril že monitor ob vhodu v predavalnico gostujoče fakultete, ki je narekoval rezervacijo prostora vse do 23:30.

Otvoritvi ter izvolitvi delovnega predsedstva, verifikacijske komisije in zapisnikarja je na prvem mestu sledila predstavitev na novo zastavljenega projekta Varni smo in njegova sklepčna potrditev. Dokument namreč postavlja temelje varnemu, zdravemu in spodbudnemu okolju za vse ter tako ZTS umešča na področje varnega prostora, spodbujanja dobrega počutja, celostnega razvoja in varnosti vseh članov. Sprejet je bil tudi predstavljeni proces priprave in prenove revije Tabor, ki stremi k prevetritvi revije in oblikovanju te delno kot orodje, delno pa kot medij za grajenje skupnosti.

Uspešen je bil tudi preboj skozi vse spremembe internih aktov oziroma pravilnikov. Potrdilo se je vseh 18 pravilnikov, usklajenih s statutom, zakonodajo in posodobljenih na življenjsko raven. Sledila je seznanitev z napredkom delovne skupine projekta prenove taborniških veščin, ki jih bomo taborniki začeli uporabljati v jeseni 2024. Za tem je tekla beseda še o projektu baze članstva ZTS, kjer so se delegati seznanili s predvidenimi koraki do vzpostavitve nove baze, na novi platformi.

Vzporedno z izvedenimi poročili in predstavljenimi projekti pa ni potekalo le glasovanje, odpiranje raz-

prav in potrjevanje sklepov. Kot že vrsto let zapored se je prek Discord kanala tudi tokrat vnela še ena burna senzacija memov v sklopu sprotnega dogajanja na skupščini, ki je uradni naravi zasedanja skupščine ponovno vdahnila mladinski duh.

Kot že vrsto let zapored se je prek

Discord kanala tudi tokrat vnela

še ena burna senzacija memov v sklopu sprotnega dogajanja na skupščini, ki je uradni naravi zasedanja skupščine ponovno vdahnila mladinski duh.

V drugi polovici dnevnega reda je napočil čas za predstavitev kandidatov za volitve funkcionarjev oziroma novih organov ZTS. Z letošnjim letom se je namreč zaključil mandat izvršnega odbora, izvoljenega v letu 2021. To so bili Jasna Vinder na mestu starešine ZTS in Rok Pandel na mestu načelnika ZTS ter Miha Rebol na mestu načelnika za program v ZTS, Žiga Gregorin na mestu načelnika za vzgojo in izobraževanje v ZTS, Neža Marija Slosar na mestu načelnice za odnose ZTS z javnostmi, Primož Pungartnik na mestu načelnika za mednarodno dejavnost ZTS in do predčasnega odstopa s funkcije še Blaž Makuc na mestu zakladnika ZTS.

Zaključen mandat je obsegal tako obdobje zaključka epidemije koronavirusa kot obdobje praznovanja 70. obletnice, zato je bilo nudenje podpore pri izvajanju taborniškega programa ključnega pomena. Aktivno se je pričelo s projekti na področju programskih gradiv, nadaljevalo se je izvajanje specialističnih, vodniških in drugih tečajev ter izobraževanj. V sklopu organizacije se je izvedlo in organiziralo mnoge mednarodne akcije in dogodke. Izvedena je bila prenova Taborniškega informatorja, še naprej se je gradilo na trenutni CGP in na področju komunikacij z javnostmi uspešno podprlo in vodilo kar tri krizne dogodke.

Po pestrem in uspešnem mandatu večina članov svoje funkcije predaja novim kandidatom. S svojim delom bo še naprej nadaljevala Neža Marija Slosar, v nov mandat pa ponovno stopata tudi Jasna Vinder in Rok Pandel, ki nadaljujeta z delom starešine in načelnika Zveze tabornikov Slovenije.

KAJ SO OB KONCU MANDATA POVEDALI STAREŠINA IN LANI IZVRŠNEGA ODBORA?

S KAKŠNIMI OBČUTKI ZAKLJUČUJEŠ SVOJ TRENUTNI MANDAT ZNOTRAJ IZVRŠNEGA ODBORA?

JASNA Občutki so dobri, zato bom tudi podaljšala mandat za naslednja štiri leta. Od zadnje kandidature se je spremenilo predvsem moje razumevanje, kako nekatere stvari delujejo, zato v nov mandat vstopam bolj realno, kot sem v prejšnjega, vendar zato nič manj optimistično.

ROK Mandat zaključujem z zadovoljstvom, saj je bilo veliko narejenega, nekateri koraki so korenito spremenili način delovanja organizacije. Zavedam se, da je bil mandat zelo zahteven, saj smo ga začeli v času hudih Covidnih ukrepov, veliko je bilo organizacijskih sprememb zaradi spremembe statuta, zadnje čase pa so nas pestili krizni odzivi zaradi vremenskih nevšečnosti in drugih ne-standardnih dogodkov. Vse skupaj vidim kot dobre temelje za nadaljnje delo, kar mi vliva novo motivacijo.

ŽIGA Občutek je vseeno grenko-sladek. Sladek zato, ker se je končalo zanimivo obdobje, grenek pa predvsem zato, ker ni naslednika, ki bi prevzel

področje vzgoje in izobraževanj, ki se mi zdi zelo pomemben del našega delovanja.

PRIMOŽ Predvsem sem vesel, ker je bila to ena taka čudovita izkušnja. Bili smo uspešni, predvsem pa smo se imeli lepo. Je pa malo tudi žalosti, saj smo se na koncu vsi člani IO-ja res dobro razumeli.

NEŽA Mešanimi v luči tega, kar se je dogajalo ob volitvah. Vsekakor pa s ponosom na opravljeno delo v zadnjih nekaj letih.

KAKO SI V TEM ČASU PRIPOMOGEL/-LA K DELOVANJU TABORNIŠKE ORGANIZACIJE, KAJ JE PLOD TVOJEGA DELA?

JASNA Sicer moja funkcija ni strogo operativna, ker nisem del Izvršnega odbora. Za pretekli mandat sem ponosna predvsem na spremembo Statuta ZTS in prevetritev pravilnikov, saj je to

nekaj, kar smo že dolgo odlašali, je bilo pa nujno potrebno.

ROK V prvi vrsti je moja vloga vodenje Izvršnega odbora in skupaj z generalno sekretarko usklajevati delo in vodenje taborniške strokovne službe. Navzven sem v imenu ZTS sodeloval in se usklajeval s partnerskimi organizacijami ter interno izvajal dogovorjene aktivnosti, prednostno na področju delovanja v sistemu zaščite in reševanja. Skupaj z delovnimi skupinami smo pod mojim resorjem dosegli izvedbo projektov v sklopu 70. obletnice ZTS, sprejem Vizije taborništva do 2030, ustvarili temeljni dokument Varni smo, izvedli Odziv tabornikov na poplave 2023, stabilno šli kot organizacija skozi različne krizne odzive ter podobno.

ŽIGA Moj prispevek je pri usklajevanju, da smo se začeli bolj pogovarjati med tečaji in razumemo, kako vsak člen pripomore k skupnemu cilju: izobraženim prostovoljcem.

PRIMOŽ Ves čas sem težil, da je treba iti na mednarodne akcije. To je bil moj glavni program, glavna prioriteta. S tem, ko sem bil član IO-ja, sem se veliko naučil, predvsem kako organizacija deluje, in mislim, da bom lahko v prihodnosti še kdaj pripomogel in svetoval, če me bodo potrebovali.

NEŽA Predvsem sistematizacija področja komunikacij in odnosov z javnostmi v organizaciji. Ugo-

tovili smo, da potrebujemo za normalno delovanje 1,5 zaposlitve ter prostovoljce, ki pomagajo pri strateških projektih. Mislim, da smo postavili zelo dobro temelje, ki lahko nudijo pomembno podporo ob rasti organizacije in njenem razvoju.

NA KATERE DOSEŽKE IZVRŠNEGA ODBORA SI NAJBOLJ PONOSEN/-NA?

JASNA Če poudarim samo najpomembnejše: na hitro in trezno reagiranje pri kriznih situacijah zadnjega leta, na končno dokončan projekt Veščine, na spremenjen Statut ZTS, na izboljšanje zvezne finančne slike, na vedno večjo prisotnost na mednarodnih akcijah in projektih itd.

ROK Veliko je bilo dogodkov, ki smo jih dobro izvedli, kriznih odzivov je bilo več kot katerikoli mandat prej, kot največji uspeh našega mandata si pa štejem, da smo dosegli stabilen in pragmatičen način delovanja organizacije, zato vsak od nas ostaja aktiven in nadaljuje na nekem projektu v organizaciji. Jaz, starešina in načelnica za odnose z javnostmi podaljšujemo mandate, Primož Pungartnik je vodja mednarodne odprave na MOOT 2025, Miha Rebol je vodja področja varni smo na ZLET-u 2025, Žiga Gregorin dela na področju sodelovanja z Ministrstvom za izobraževanje za vključevanje narave v šolski sistem, Blaž Makuc pa se nam bo v novem mandatu pridružil kot član nadzornega odbora ZTS.

ŽIGA Najbolj ponosen sem, da smo finančno stabilni in lahko ta denar vlagamo v prostovoljce. Vesel sem tudi, da smo spet vzpostavili strokovno podporo na področju programa in izobraževanj. Ponosen sem tudi na vse prostovoljce, ki so srce te organizacije in jo vodijo v boljši svet.

PRIMOŽ To, da bomo poslali vsaj 3 ali pa 4 ljudi na svetovno skavtsko konferenco, kar je bila še tri leta nazaj nemogoča situacija, saj nismo imeli finančnih sredstev, rezerviranih za mednarodno dejavnost.

NEŽA Krizne odzive, podporo vsebinskim komisijam, finančno stabilnost in sodelovanje s TSS.

KAJ TE JE SPODBUDILO H KANDIDATURI ZA ŠE EN MANDAT NA MESTU STAREŠINE/NAČELNIKA ZTS?

JASNA Zaenkrat še imam čas, da se s tem ukvarjam. Se mi zdi, da sem do zdaj nagruntala, kako stvari stojijo, da lahko kvalitetno vodim ZTS. Pa še Jetka pravi, da me bo ubil, če bo moral tako hitro menjavat direktorja d.o.o.-ja.

ROK V resnici je bila to že osnovna ideja, ko sem začel s prvim mandatom. Zavzemam se za stabilno delovanje organizacije, kjer ohranjanje motiviranih prostovoljcev v ponovnih mandatih igra zares veliko vlogo. Pravzaprav pa vidim, koliko še lahko dosežemo, kar mi daje motivacijo za nadaljevanje.

KAKŠEN

JE TVOJ NASVET, SPODBUDNA

BESEDA,

NOVEM ČLANSTVU IZVRŠNEGA ODBORA?

JASNA Vedno pravim, da nismo možganski kirurgi in nihče ne bo umrl, če naredimo kakšno napako ali če kakšna stvar ostane nedokončana. Realni cilji mandata so vredni več kot napihnjene in preveč optimistične obljube. Če pa ima kdo občutek, da bi lahko kakšno stvar naredil boljše, čez dve leti so spet volitve.

ROK Vsekakor svetujem umirjen in pragmatičen pristop k delovanju. Zavedati se je treba, da vsega ne moremo postoriti, zato tudi ne zagristi v vsako novo priložnost, ki pride. Zavedati se moramo, katere teme in projekti so za nas najbolj potrebni ter tiste nasloviti prednostno. V izvršnem odboru ostaja kar nekaj nekdanjih članov, tako da bo prehod znanja in dela lahko mehak. Vsekakor pa naj se vsak izmed nas čim več mreži ter si tako zagotovi podpornike in izvajalce za delo na projektih pod njegovim resorjem.

ŽIGA Cenite prostovoljce, ki so deli timov, ki ustvarjajo (dogodke) ZTS. Dajte jim prostor, nudite jim podporo in zaupanje, da lahko naredijo svoje eksperimente.

PRIMOŽ Na koncu ni nič tako grozno, kot se zdi. Če ti kdo teži, ampak ima skupina ljudi skupnega nasprotnika, skupina zmaga.

NEŽA Zaupajte v ljudi, s katerimi največ delate – tu predvsem v TSS. Ne sledite trenutnim navdihom, ampak glejte dolgoročno. Poslušajte tiste, ki vam imajo kaj povedati, poskusite jih upoštevati; ampak na koncu pa sledite sebi.

KAKŠNE SO PROGRAMSKE SMERNICE, PRIORITETE IN CILJI NOVEGA MANDATA?

ROK Glavne usmeritve za mandat do septembra 2026 so vzpostavitev in razvoj področja dela s prostovoljci, definirati strategijo do 2030 in izpeljati prve ključne korake ter vsekakor izvajati redne dejavnosti na območnih, nacionalnem in mednarodnem nivoju. Aktivnosti mandata bodo temeljile tudi na razporeditvi dela in podpori resorjem brez resornih načelnikov (izobraževanje in zakladništvo), razvojno in vzpodbudno delati s prostovoljci v IO-ju in delovnih skupinah ter strategijo taborništva 2030 uskladiti s strategijo WOSM 2033 (Svetovna skavtska strategija).

NEŽA IN TINA

JERMAN, RMK Na področju komunikacij si tudi v tem mandatu prizadevamo predstavljati taborništvo zunanji javnosti in komunicirati z mediji. Še vedno pa je tu prostor za izboljšave. Na skupščini je bila izpostavljena želja po izboljšanju obveščenosti prostovoljcev o razno raznem dogajanju znotraj organizacije ter skrajšanju tega komunikacijskega kanala. Gre pa za obojestransko komunikacijo in zato je tudi ključno izboljšati komunikacijo. Treba je

dobiti več informacij s strani prostovoljcev o dejavnostih, ki jih izvajajo, od vseh komisij, rodov in vodov. Naj se izvedene akcije priznajo, pohvalijo, naj se govori o tem, kar počnemo taborniki. Naj neskončno zgodb, ki jih taborniki pišejo iz dneva v dan, vsak dan s svojim prostovoljstvom, seže čim dlje.

KDO PA SO NOVI FUNKCIONARJI, KI ZAČENJAJO SVOJ PRVI MANDAT ZNOTRAJ IZVRŠNEGA ODBORA?

Na mesto načelnice za program v ZTS je stopila Tina Jeretina iz Rodu skalnih taborov Domžale. Poleg številnih družbeno koristnih del je članica mladinskega sveta Domžale in civilne zaščite ter bolničarka v gasilski zvezi Domžale. Opravljen ima vodniški tečaj, tečaj prve pomoči in tečaj za coache PP ter zaključen Wood Badge tečaj. Znotraj rodu je opravljala vlogo vodnice in načelnice rodu, v lanskem letu pa je postala tudi članica Komisije za program, od koder je tudi vzrojila želja po nadaljevanju svojega dela znotraj tega resorja.

Če povzamemo njene besede s skupščine, jo čaka še kar nekaj nezaključenih projektov, predvsem pa si prizadeva oblikovati delovno skupino za starostno vejo popotnikov in popotnic. Ključno se ji zdi ustvariti vzajemen odnos in zaupanje z rodovi. Slednji namreč predstavljajo največjo programsko zakladnico.

Naziv načelnice za delo s prostovoljci v ZTS, ki se s tem mandatom šele uvaja kot samostojni resor, ima po volitvah Tinkara Ošlovnik iz rodu Pusti grad Šoštanj. V prvi vrsti jo poznamo kot vodjo Specialističnega tečaja ori-

entacije in topografije, svoje izkušnje pa je pridobila še v marsikateri vlogi. Znotraj svojega rodu je bila tako vodja komunikacij kot načelnica za vzgojo in izobraževanje ter vodja vodniškega tečaja. Zunaj rodu pa še vodja PR na The Academy, MČ načelnica RSK in načelnica PP kluba RSR.

Po njenih besedah bo eden izmed glavnih ciljev mandata določitev operativnih nalog, ki jih bo opravljala na novo zastavljena komisija. Pri tem bo ena izmed ključnih nalog povezovanje in nudenje podpore načelniku ZTS, ostalim resornim načelnikom in prostovoljcem na drugem nivoju, pri iskanju potencialnih novih članov pri novo nastalih delovnih skupinah. Da bo organizacija lažje preudarno razpolagala s svojimi prostovoljci in s tem skrbela, da ne pride do preobremenitev posameznikov, bo razvit sistem za popisovanje prostovoljcev, njihovih kompetenc, izkušenj in področij delovanja. Kot znak preudarnega in razumnega dela s prostovoljci bo posodobljen obstoječ prostovoljski dogovor. Ta bo implementiran na vseh nivojih delovanja prostovoljcev.

Funkcijo načelnika za mednarodno dejavnost ZTS pa prevzema Janez Jani Majes iz rodu Polde Eberl - Jamski, tabornikom bolj poznan kot Johnny. Izkušnje je na svoji taborniški poti pridobival kot starešina rodu, član KOPR, član vodstva odprave na jamboree 2023 in Roverway 2024, vodnik na Jamboreeju 2019 in Roverwayu 2017, vodja enote PZP Zagorje ter mentor vodniškega tečaja SPOOT.

Tako je že kar nekaj let vpet v različne odprave na mednarodne akcije. Delo ga veseli in mu vsakič predstavlja nov izziv. Kot sam povzame, ima

izzive rad in odločil se je, da sprejme še enega ter se preizkusi v vlogi resornega načelnika. V svojem mandatu si želi preobraziti mednarodno rutko organizacije v takšno, da bo bolje predstavljala Slovenijo in bo bolje prepoznavna. V sklopu resorja želi še naprej nuditi podporo pri večjih dogodkih ZTS, že v bližnji prihodnosti Hrčkom pri organizaciji 42. svetovnega srečanja skavtskih zbirateljev. Njegova glavna prioriteta pa je: »Da vse naše odprave na mednarodne akcije izpeljemo varno in kvalitetno, tako kot s(m)o to delali v preteklosti.

KDO JE KDO V ORGANIH ZTS V NOVEM MANDATU?

IZVRŠNI ODBOR ZTS

Starešina ZTS: Jasna Vinder jasna.vinder@taborniki.si

Načelnik ZTS: Rok Pandel rok.pandel@taborniki.si

Načelnica za program v ZTS: Tina Jeretina tina.jeretina@taborniki.si

Načelnica za delo s prostovoljci: Tinkara Ošlovnik tinkara.oslovnik@taborniki.si

Načelnik za mednarodno dejavnost ZTS: Jani Majes jani.majes@taborniki.si

Načelnica za odnose ZTS z javnostmi: Neža Marija Slosar neza.slosar@taborniki.si

NADZORNI ODBOR ZTS

nozts@taborniki.si

Andrej Jarc

Tilen Kreft

Aleš Skalič Blaž Makuc

ČASTNO RAZSODIŠČE

Miha Maček

Živa Novljan

Mateja Justin

Andrej Tavčar

Gal Gračanin

(Za)vedno taborniki –ZLET 202 5!

Lana Pavšič in predstavljeni člani organizacijske ekipe Zleta.

Zlet je vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravimo vsaka štiri leta, na njem pa se nas zbere okoli 1000 udeležencev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Skupaj soustvarjamo pester program, doživljamo nore dogodivščine in bogatimo prijateljstva ter taborniške izkušnje. Vodilo Zleta 2025 je zavedanje taborniškega načina življenja in osebne rasti ob njem. Pri udeležencih in prostovoljcih želimo spodbuditi pripadnost in ponos, da smo taborniki, ter zavedanje odtisa, ki ga puščamo za seboj. Zlet 2025 bo potekal na Krasu od 29. julija do 8. avgusta 2025. Spremljaj našo spletno stran, kjer bo kmalu več informacij o Zletu, vključno s prvim povabilom prostovoljcem k sodelovanju.

Besedilo:

Nina Kapelj Lukman, vodja zleta

Nina je radovedna, delovna in iznajdljiva tabornica že več kot 25 let. Veseli se velikih stvari, veliko sprašuje »Zakaj?« in vedno išče nekaj več. Najraje ima občutek ob kitari in ognju, samozadovoljstvo in ponos po uspešno opravljeni akciji ter we can do it all občutek.

Pravi, da pri tabornikih res ne mara pašte (ali pa samo pri njih niso znali drugega kuhati ;)). Njena taborniška supermoč je iskanje širše slike.

Pri organizaciji Zleta 2025 sodeluje, ker pravi, da je delati projekte z vrhunsko ekipo in čudovitim skupnim ciljem enostavno nekaj najlepšega. Želi si nahraniti dušo in ustvariti nekaj norega.

Zlet 2025 bo poseben, ker bo drugačen. Ker bo tvoj, moj, naš. Vedno, za vedno in zavedno!

Tilen Lah – Tulek, vodja programa

Tilen se opiše kot pragmatic dreamer who wants to change the world one »impossible« challenge at a time. »Sit ali pa siten. Ni dosti lufta vmes.«

Pri tabornikih obožuje občutke, ko ti uspe nekaj, za kar nisi bil prepričan, če ti bo, pa ti ni čisto jasno, kako ti je, ampak si se vseeno lotil in vztrajal. Ko si zvečer ob ognju in kitari za trenutek med globoko debato o reševanju sveta in petjem komada, ki te zapelje v prepovedane spomine, in se v tistem zaveš sebe, v tem trenutku, v času, v tej družbici, ki verjetno nikoli več ne bo prav enaka. In se zavedaš, kako zelo ga boš cenil čez nekaj let. In zakaj ga ne bi že sedaj. Ko začneš imeti rad nekoga, nekatere, življenje ... sebe. Ne mara pečene banane s čokolado. »Ja, ja, vem.« Njegova supermoč je, da je s svojega menija umaknil besedno zvezo »Se ne da«.

Za sodelovanje pri organizaciji Zleta 2025 se je odločil, ker »malo gledaš, malo se pogovarjaš, kako bi lahko bilo boljše, potem pa prideš do točke, ko si rečeš, da moraš prenehati z jamranjem in kaj narediti. Pa narediš.«

Karin Križman, vodja osebja

Karin je polna energije in navdušenja. Najbolj carsko se ji zdi, ko se veliko dogaja in ko je obkrožena z ljudmi, ki vračajo energijo in navdušenje ter si pustijo biti svobodni.

Najraje ima, ko zakliniš bivak tako dobro, da lahko lije in na polno piha celo noč, ti si pa na suhem, se režiš in ti je zakon, sredi noči z vodstvom sestavljaš nekaj za otroke, da jih lahko čez 3 ure zbudiš in vidiš njihove navdušene obraze, ali pa ležiš sredi gozda in poslušaš njegove zvoke, čutiš, da te sonček greje, in čakaš in si brezskrben glede vsega, kar se dogaja, ker veš, da je to to. Res ne mara vstajanja (razen, če kdo nežno igra na kitaro :D). Njena taborniška supermoč je, da je lahko spet otrok vedno, ko hoče in ko ustvarja ter počne same carske stvari s carskimi ljudmi.

Pri organizaciji Zleta sodeluje, ker so jo povabili super ljudje in ve, da pri tako fajn ekipi in dogodku, ki ponuja ogromno priložnosti za učenje, ne sme manjkati.

Mia Zupančič – Minka, vodja logistike

Mia je dolgoletna tabornica, ki je aktivna tudi v drugih mladinskih organizacijah (Mladinski svet Slovenije, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija) in jo mladinsko delo spremlja praktično na vsakem koraku že več kot pol življenja. Taborniki so ji dali ljubezen do narave in dela z ljudmi, kar poskuša vpeljati v vse, kar počne.

Najraje ima pohodni bivak (ko si utrujen, umazan in zelo zelo srečen), odraščanje svojega voda (ko jih gledaš, kako iz malega raste veliko in te kar naenkrat prerastejo za celo glavo in te vabijo na svoje žure v študentskem domu) in delo v ekipi, ko si s srcem zraven in sploh ne veš, da delaš, ker se imaš tako dobro. Ne mara belega kruha za zajtrk, njeni supermoči pa sta potrpljenje in zavijanje z očmi navznoter. Navzven se ob tem vedno smehlja.

Sodelovanju pri organizaciji Zleta 2025 se je pridružila zelo naključno, ko ji je Nina omenila idejo in si je mislila: »Zakaj pa ne, let's go out with a bang!«

Skupaj bomo ustvarjali nepozabne spomine in občutke, ki nam bodo dali nov zagon za spreminjanje sveta na boljše. Zlet 2025 bo poseben, ker ga bo organizirala najbolj kul ekipa z zelo raznolikimi izkušnjami iz zelo raznolikega okolja, saj si upamo sanjati.

Rok Šarić, vodja komunikacij

Rok je tabornik od svojega petega leta. Zanima ga veliko stvari, najbolj pravo, jeziki, komunikacije in dobrodelni projekti.

Pri tabornikih mu je izjemno, ko po dolgem dnevu hoje na bivakiranju odloži svoj nahrbtnik, ko prebira knjižice s sporočili tečajnikov in ekipe po koncu vodniškega tečaja ter ko ponosno spremlja otroke iz svojega voda, kako odraščajo. Ne mara le večerov ob ognju, če postanejo prekratki za vse pesmi, ki si jih želiš zapeti, s taborništvom pa je dobil supermoč prepoznavanja bistva v vsaki stvari, ki je del širše slike ali večjega projekta.

Zasluge za pridružitev k ožji ekipi organizatorjev Zleta 2025 gredo Nini, ki ga je povabila in navdušila z idejo, da bo Zlet 2025 nepozaben.

Želimo, da vsi prostovoljci in udeleženci v celotni izkušnji uživamo in (spet) začutimo, da smo del tako čudovite taborniške skupnosti. Del skupnosti, ki ji dajemo veliko energije in časa, vrača pa nam z izkušnjami, prijateljstvi in spomini.

Miha

Rebol, vodja varnega okolja

Miha se opiše kot deloholik, ki ima vse bolj rad svoj mir. Vedno znova išče načine, kako lahko svetu še kaj da.

To bo najbolj morski zlet do zdaj. Že samo zato se splača priti. Kje so šele nor program, odlična lokacija, varno in spodbudno okolje, odlična družba ...

Meni, da bi moral vsak kdaj doživeti spanje pod zvezdami, globoke pogovore ob tabornem ognju in skupnost, ki jo gradi rutka. Ne mara prekratkih noči, taborništvo pa mu je dalo supermoč visoke tolerance do neumnih komentarjev in kritik.

Za sodelovanje pri organizaciji Zleta 2025 se je odločil po več urah premišljevanja, čeprav se je že od začetka zavedal, da na koncu itak ne bo rekel »ne«.

Fotografija: Monika Zupan

Eva Bolha, vodja odmevnosti Zleta in

mednarodnega sodelovanja

Evina prva ljubezen je bila arheologija, potem pa je metlice zamenjala za prazne galerijske stene (trenutno tiste v Cukrarni). Obožuje Excel tabele in kljukanje seznamov. Zen išče z jogo, smisel življenja pa v taborniških dogodivščinah.

Meni, da bi vsak moral kdaj doživeti Jamboree (ali Zlet), večer ob ognju in kitari ter pristno taborniško prijateljstvo. Ne mara pesmi Dober tek, dober tek, njena taborniška supermoč pa je, da se ne boji izzivov, četudi še ne ve, kako jih rešiti.

Ekipi organizatorjev se je pridružila po telefonskem klicu »Ej, Eva, a bi ti ...«

Kaj

je lepšega kot

Tim Ratajc, vodja financ

Tim se rad vpraša »Zakaj?« in ne prenese odgovora »Ker smo od nekdaj tako počeli«. Zanj je izjemno spanje pod milim nebom, nočno kopanje v reki in pričakovanje sončnega vzhoda ob večnem ognju.

Ne mara razglašene kitare ob jutranji budnici, ima pa supermoč, da se lahko hitro prilagodi situaciji. Kot Eva se je tudi Tim organizatorski ekipi pridružil po klicu.

Nove taborniške veščine

Besedilo: ekipa za prenovo veščin.

Si vodnik_vodnica in te zanima, kaj se novega dogaja na področju programa na Zvezi tabornikov Slovenije? Koncu projekta se bliža prenova »Veščin za Medvedke in Čebelice ter Gozdovnike in Gozdovnice«. V novi različici veščin bodo tudi nove veščine, najbolj priljubljene pa prihajajo v prenovljeni in posodobljeni obliki!

Taborniške veščine predstavljajo pomemben del taborniškega programa. So izbirni del programa, kar pomeni, da lahko veščine izberejo otroci sami in jih opravljajo glede na lasten interes in zmožnosti. Veščino lahko opravlja vsak otrok samostojno, lahko jo opravlja več otrok hkrati ali pa veščino opravlja celoten vod skupaj (glede na znanja, zmožnosti in interes otrok, v dogovoru z vodnikom). Z veščinami želimo razvijati samostojnost posameznika in usvajanje novih znanj na tistih področjih, ki člana najbolj zanimajo.

Nove veščine bodo razdeljene v štiri starostne kategorije, in sicer veščine za mlajše Medvedke in čebelice (2. in 3. razred), veščine za starejše Medvedke in čebelice (4. in 5. razred), veščine za mlajše Gozdovnike in gozdovnice (6. in 7. razred) ter starejše Gozdovnike in gozdovnice (8. in 9. razred).

Nekatere veščine bodo spisane tako, da bodo namenjene celotni starostni skupini, torej jo bodo lahko opravljali vsi Medvedki in čebelice oziroma vsi Gozdovniki in gozdovnice.

Taborniške veščine bodo poleg delitve po starostnih razdeljene tudi v več vsebinskih področjih, da jih boste vodniki lažje našli. Ta področja so: Bivanje v naravi, Prva pomoč in zdravje, Orientacija in topografija, Okolje in ekologija, Prostovoljci bomo, Šport, Družba, Ustvarjalnost in kultura in Digitalno

področje. Vse veščine še niso popolnoma dokončane, lahko pa ti razkrijemo nekaj izmed njih; Vezalkar, Vozlar, Pionir, Šibica, Kresilko, Lokostrelec, Strelec, Pevec, Ljubitelj glasbe, Zabavljač, Video ustvarjalec, Medicinec, Zeleni bojevnik in še mnogo bi jih lahko našteli.

Prenova je v trenutno v zaključni fazi, zato ti vseh podrobnosti še ne moremo razkriti. Naj pa ti namignemo, da bodo nove veščine vsebinsko bogatejše, saj bodo vsebovale »ideje za vodnike«, ki

bodo vam vodnikom pomagale pri načrtovanju vodovih srečanj, ter poleg tega še gradivo, ki bo namenjeno otrokom, da bodo lahko sami spremljali, katere veščine so že opravili in katere še ne. Vse vsebine bodo dostopne tudi na spletu, da boste vodniki do njih dostopali kadarkoli in kjerkoli.

Wood vikendBadge 2024

Poletni teden Wood Badge tečaja se ne zaključi z zadnjim dnem v Bohinju, temveč se nadaljuje približno pol leta zatem na Wood Badge vikendu. Tečaj je razdeljen na dva dela z namenom, da udeleženci pridobljeno znanje tekom tekočega taborniškega leta tudi aktivno preizkusijo, pridobijo lastne izkušnje z vodenjem in načrtovanjem programa ter se tudi osebnostno razvijejo. V vmesnem času določena znanja zbledijo, na vikendu pa udeleženci ponovno uvidijo nekatera spoznanja tudi z druge perspektive. Vikend je namenjen vrednotenju in refleksiji novih izkušenj ter poglabljanju že pridobljenega znanja. Del časa je namenjen vpogledu v napredek osebnega projekta, ki je njihov največji učni primer v sklopu tečaja. Z njim udeleženci zaključijo Wood Badge tečaj. Večji del vikenda je namenjen pridobivanju in poglabljanju znanj s področja projektnega načrtovanja, delu z odraslimi prostovoljci v organizaciji, delu v rodu, reflektiranju obstoječih praks in vrednotenju vloge vodje, s katero se večina udeležencev na neki točki srečuje in jo tudi aktivno opravlja. Na posameznih modulih so se tako udeleženci posvetili različnim vsebinam.

Besedilo: Ana Vojnović, Urban Žnidaršič, Kaja Šaver, fotografije: ekipa Woodbadge tečaja.

MODUL PROGRAM

Na poletnem delu Wood Badge tečaja so se tečajniki na modulu Program preizkusili predvsem v vlogi vodje ter načrtovalcev programa. Po tečaju so pridobljeno znanje preizkusili v svojih ekipah in ga z izkušnjami nadgradili. Ob delu so naleteli na nove izzive in vprašanja, tako o njihovem delu kot o vlogi v organizaciji. Čas na vikendu smo tako namenili pregledu njihovih izkušenj in spoznanj v vlogi vodje ter nadgrajevali veščine komunikacije, organiziranosti in učinkovitosti. Za boljše delo s posamezniki v ekipi so se udeleženci spoznali z življenjskim ciklom prostovoljca ter pregledali orodja, ki jih imamo v ZTS na voljo za načrtovanje programa. Spoznali so se tudi z Vizijo taborništva ter novim dokumentom Varni smo in preizkusili, kako jih lahko uporabimo pri tem, da taborništvo že z majhnimi koraki še izboljšamo.

MODUL MANAGEMENT

Na Wood Badge vikendu smo pri modulu Management udeležencem predvsem želeli zagotoviti prostor za refleksijo svojih dosedanjih izkušenj vodenja in jih opolnomočiti z dodatnimi praktičnimi vsebinami. Delili so svoje (ne)pričakovane izkušnje na področju dela s prostovoljci, slišali nekaj o pravni odgovornosti in delu s financami, razmislili o učinkovitem vodenju sestankov in lastnem upravljanju časa ter celo zaigrali sodišče, ki je odločalo, ali naj taborniške poroke ostanejo del taborniškega programa ali ne (odločilo je, da ostanejo). Seveda ni manjkalo časa za druženje, da smo lahko nadoknadili vse, kar se nam je dogajalo v pretekli polovici leta.

MEDNARODNI WOOD BADGE TEČAJ

Mednarodni Wood Badge tečaj pod okriljem ZTS izvajamo že 3. leto zapored. Je odlična priložnost za izkušnjo z mednarodno dimenzijo na domačih tleh – na lanskem tečaju je sodelovalo okoli 25 skavtov in tabornikov iz štirih držav – iz Črne Gore, Islandije, Srbije in Slovenije. Tekom vikenda smo se tokrat poglobili v vodenje projektov, razvoj odraslih prostovoljcev, raziskovali smo vodenje in management ter izvedeli nekaj o zgodovini Wood Badge tečaja. Del vikenda smo namenili delavnici I am leaving with …, kjer so udeleženci pogledali na celoten tečaj in ozavestili, kaj so se pravzaprav v preteklem letu naučili. Takšne stvari lažje razumeš, ko mine nekaj časa

in lahko na preteklo izkušnjo pogledaš iz razdalje. Tečaj smo zaključili z aktivnostjo, kjer so lahko udeleženci podrobno izprašali mentorsko ekipo o različnih stvareh.

ČEMU NA WOOD BADGE?

Follow-up vikend ni le nadaljevanje izobraževalnega procesa, ampak tudi priložnost za utrjevanje vezi, izmenjavo novih idej in nadgradnjo pridobljenega znanja. Učenje in rast se ne končata s koncem tečaja, temveč se nadaljujeta skozi nadaljnje prostovoljsko delo. Takšna srečanja so kot mostovi, ki povezujejo taborniške vodje, in kot luči, ki osvetljujejo pot napredka in razvoja v taborniški skupnosti.

Za vsakega udeleženca je takšno izobraževanje nepozabna dogodivščina. Poleg vsega znanja, ki ga pridobijo na takem izobraževanju, gredo udeleženci domov tudi z novimi prijateljstvi iz drugih delov Slovenije in morda celo Evrope. Takšna prijateljstva lahko trajajo vse življenje in omogočajo vse vrste sodelovanj in skupnega dela, izmenjavo mnenj, potovanja in še kaj.

Za taborniško gibanje je izredno pomembno, da se prostovoljci usposabljajo, izobražujejo in čim več izkusijo – na različnih vrstah izobraževanj, tako doma kot v tujini. To bogati rodove in lokalne skupnosti, v katerih prostovoljci delujejo, ter preprečuje stagnacijo, posledično pa vpliva tudi na celotno organizacijo in jo krepi. Zato bi moral za taborniške rodove biti izziv pošiljati svoje člane na tovrstna izobraževanja in v svet (ne samo na WB, ampak tudi na specialistične in druge tečaje, vodniške tečaje, modularna izobraževanja, območne in državne akcije, mednarodne tabore itn.).

Takšna srečanja so kot mostovi, ki povezujejo taborniške vodje, in kot luči, ki osvetljujejo pot napredka in razvoja v taborniški skupnosti.

Naslednji Wood Badge tečaj bo kot običajno potekal v dveh delih – glavni del bo v Bohinju med 10. in 17. avgustom 2024, Follow-up vikend pa predvidoma v Postojni med 21. in 23. februarjem 2025. Modula Program in Management bosta pripravljena izključno za slovenske udeležence, na Mednarodnem Wood Badge tečaju 2024 pa poleg slovenskih tabornikov pričakujemo tudi udeležence iz Bosne in Hercegovine, Finske, Srbije in Litve. Če te za udeležbo na mednarodnem modulu skrbi, da ne znaš dovolj dobro angleško – ni problema. Če se angleščino učiš v šoli, zagotovo znaš dovolj, poleg tega pa je to lepa priložnost za vajo v varnem okolju (pa še veliko slovenskih mentorjev je prisotnih, ki ti z veseljem pomagajo ob morebitnih jezikovnih zagatah), z udeleženci z Balkana pa se da komunicirati tudi malo “po naše”. Sicer je pogoj za udeležbo na katerem koli izmed treh modulov dopolnjenih vsaj 18 let (priporočeno 21 let) in aktivno članstvo v taborniški organizaciji.

WOOD BADGE TEČAJ 2024

Projekt 2022-3-SI02-KA153-YOU-000098589 –

Mednarodni Wood Badge tečaj –Bohinj 2023 (International Wood Badge course – Bohinj 2023) je financiran s strani Erasmus+ Mladina – področje mobilnost mladinskih delavcev. Izveden je bil s skavtskimi partnerskimi organizacijami iz Črne Gore, Srbije in Islandije. Zahvaljujemo se nacionalni agenciji v programih Evropske unije na področju mladih in Zavodu za razvoj mobilnosti mladih MOVIT za podporo pri izvajanju projekta.

Wood Badbge tečaj bo v mojem spominu za vedno ena najlepših izkušenj v moji taborniški karieri. Po tečaju sem imela goro motivacije in znanja, s čimer sem bila pripravljena na novo taborniško sezono in na vse izzive, ki so mi prišli naproti. Hkrati sem se vrnila z novo mrežo ljudi, na katere sem se in se lahko obrnem, ko to potrebujem. Sam vikend je bil lep opomnik na tečaj in na znanje, pridobljeno tam. Prav tako je bil vikend dogodek, kjer sem se spet srečala s svojim vodom in drugimi udeleženci. Počutila sem se, kot da je spet poletje. Mentorji so se potrudili, da so nam na vikendu predali znanje, ključno za naše vloge v rodovih in tudi za našo taborniško kariero. Sama sem zelo uživala in se bom z vikenda spominjala večernih karaok, 3-urnega taroka, nočnih “tračev” in vseh ljudi.

Polona Smrekar, RČM

Wood Badge tečaj je bila ena izmed tistih novih izkušenj, ki je bila – čeprav sem že dolgo pri tabornikih – res nekaj posebnega. Zelo pozitivno so me presenetile vsebine modula Management, ki so se mi zdele v dobri meri uporabne tudi za “izventaborniško” življenje. Celotno izkušnjo je super povezal vikend v februarju, kjer smo se zopet videli s super družbo in mentorji ter podelili svoje izkušnje glede vodenja, pridobljene v vmesnem času.

Nejc Peciga, RBS

Woodbadge je izjemno izobraževanje, ki ponuja poglobljeno razumevanje vodenja in sodelovanja, z obsežnimi dejavnostmi in delavnicami. Woodbadge udeležencem zagotavlja okolje z možnostmi za dosežke, osebno rast in tovarištvo med udeleženci. To je bila zame res vznemirljiva in izpolnjujoča izkušnja! Toplo jo priporočam, saj omogoča posamezniku razvoj neprecenljivih veščin, ki jih uporablja ne samo za vodenje tabornikov, ampak tudi za različne vidike vsakdanjega življenja.

Bogdan Bigović, Savez izviđača Crne Gore

Kot otrok nikoli nisem želala biti vodja skupine, bodisi pri tabornikih ali v šoli. Kljub temu sem na tekmovanjih vedno nekako pristala na sestanku za vodje ekip, pod stresom, da bom pozabila, kdaj se nam začne vrisovanje. Skozi leta mi je vloga vodje postala bolj prijazna, zato sem se odločila za Wood Badge tečaj. Modul Management mi je pomagal razumeti, kaj vodja sploh je in kako jaz postanem boljša vodja. Najpomembnejša stvar, ki sem jo s tečaja odnesla, je, da ni treba vsega v prvo narediti popolno, pomembno je samo, da se poskušam izboljšati. To sem še enkrat potrdila na Wood Badge vikendu, kjer smo se z mentorji pogovarjali o polovici leta izkušenj, problemov in idej ter skupaj začeli iskati rešitve. Lepo je bilo videti prijatelje s tečaja in skupaj z njimi malo pojamrati ;).

Živa Jančar Bauman, RSa

Tečaj Woodbadge ni podoben nobenemu drugemu usposabljanju za vodje, ki sem se ga kdaj udeležil. Veliko bolj se osredotoča na pomen introspekcije in refleksije v taborništvu za razliko od klasičnega pristopa, ki samo posreduje informacije in znanje o orodjih in metodah. Tečaj me je izzval na drugačen način, kot sem ga pričakoval.

Hjálmar z Islandije

Vsi vemo, kako nepozabne so taborniške izkušnje, Wood Badge tečaj pa je ena mojih najboljših. Udeležba na tečaju mi je dala ogromno novega praktičnega znanja, a kar pa je najpomembnejše – dala mi je spet občutek “kuk je carsko bit tabornik”. Priporočala bi jo vsakemu taborniku, ki si želi več znanja, motivacije, idej, novih tesnih prijateljstev, možnosti mentorstva, izmenjavo izkušenj z vodniki iz drugih rodov in s tem možnost boljše organizacije rodu in možnost spreminjanja istih večletnih programov za otroke. Bilo je tako dobro, da obžalujem samo to, da se nism prijavila že prej.

Neža Valentinčič, RPT

Kako sem se imel? Super, eno najboljših taborjenj v mojem življenju, če ne celo najboljše. Spoznal sem veliko super ljudi, s katerimi se družim tudi po koncu tečaja. Zakaj priporočam udeležbo na WB? Naučil sem se ogromno novih veščin, ki mi pomagajo tako pri taborniškem delu, kot v »normalnem« življenju. Dobil sem tudi ogromno motivacije in idej za delo v taborništvu, predvsem pa taborništvo zdaj dojemam v širši luči in ga bolj razumem. No, vsaj mislim, da ga.

Marko Berkenjačević, RJZ

Pridobili sedem novih specialistov prve pomoči

Besedilo: Urša Primožič, fotografije: osebje in udeleženci tečaja.

“Klicni center, prosim?” Tako se začne marsikateri pogovor na specialističnem tečaju prve pomoči, ki ga v drugem tednu januarja vsako leto izvajamo na Zvezi tabornikov Slovenije. Gre za tečaj, ki se trudi taborniškim prostovoljcem kar se da praktično predati znanje prve pomoči in jih pripraviti na situacije, ki se jim lahko zgodijo pri taborniških aktivnostih in tudi drugje.

Na sončen januarski vikend smo se skupaj zbrali: pručki – udeleženci prvega dela tečaja, drugčki – udeleženci drugega dela tečaja, poškodovanci – bivši tečajniki, ki jih veseli igranje poškodb, mentorji in kuharji.

Tečaj je natempiran, tako kot je natempirana že sama prijava nanj (letos smo postavili rekord, saj so se prijave zapolnile že v 2,6 sekunde). Vstajamo ob 7.30 in z uradnim delom programa zaključujemo okrog 22.30. Zato je med tečajem ves čas na voljo kava.

Poškodovanec: “AHH js ne čutm nog!!!” (reševalec vseeno premaakne človeka), “No zdej sm pa hrom”. Kljub mnogim neuspešno oskrbljenim poškodovancev se od vsakega nekaj naučiš. Ali to, da sladkornemu bolniku ne smeš nikoli injicirati inzulina, ali pa, da preprosto ne premikaš poškodovanca pri sumu zloma hrbtenice. Vse to in še več sem se naučila na tečaju prve pomoči s prijetnimi tečajniki in kul mentorji. Zdej pa samo še u izi naredit prvo pomoč za izpit za avto. Izabela Črnilec, RSa, drugček

Specialistični tečaj prve pomoči je večinoma sestavljen iz dveh načinov predajanja znanja, in sicer predavanj ter triaž (scenarijev). Na predavanjih tečajniki skozi različne metode dobijo nova znanja oskrbe poškodb in obolenj, na triažah pa svoje novo pridobljeno znanje preverijo v praksi. Tako so letos tekom vikenda pomagali sprtim nunam, delavcem v kemični tovarni, plezalcem, dedku, babici, taborečim ter mnogim drugim. Drugčki so imeli prav posebno triažo, kjer so pomagali udeleženim v verižni prometni nesreči samo z materialom, ki je v avtomobilskih kompletih prve pomoči. In pri tem ugotovili, da morajo vedno imeti s sabo še kakšno dodatno ruto, saj jih je v avtomobilski prvi pomoči odločno premalo.

Specialistični tečaj prve pomoči je večinoma sestavljen iz dveh načinov predajanja znanja, in sicer predavanj ter triaž (scenarijev). Na predavanjih tečajniki skozi različne metode dobijo nova znanja oskrbe poškodb in obolenj, na triažah pa svoje novo pridobljeno znanje preverijo v praksi. Tako so letos tekom vikenda pomagali sprtim nunam, delavcem v kemični tovarni, plezalcem, dedku, babici, taborečim ter mnogim drugim. Drugčki so imeli prav posebno triažo, kjer so pomagali udeleženim v verižni prometni nesreči samo z materialom, ki je v avtomobilskih kompletih prve pomoči. In pri tem ugotovili, da mo-

rajo vedno imeti s sabo še kakšno dodatno ruto, saj jih je v avtomobilski prvi pomoči odločno premalo.

Specialistični tečaj prve pomoči mi je bil prvič in drugič zelo zabaven. Naučila sem se veliko novih stvari, predvsem pa sem nadgradila praktično znanje prve pomoči in postala bolj samozavestna pri reagiranju na razne situacije. Vedno se je nekaj dogajalo in mentorji so se res potrudili pri predaji znanja in mazanju z umetno krvjo.

Živa Jančar Bauman, RSa, drugček

Udeleženci drugega dela tečaja imajo že nekaj več znanja o oskrbi, zato lahko nekaj dodatnega časa na-

menijo še predajanju znanja v rodovih (taborniških društvih) in temu, kako biti bolničar na aktivnostih z veliko udeleženci. Poleg tega pa tudi sami pripravijo triažo, kjer jih morajo udeleženci prvega dela tečaja oskrbeti. Tako so v soboto po večerji pručki pomagali udeležencem rejva ob praznovanju 30 dni abstinence, po tem ko se je zgodil potres. Pri simulaciji množičnih nesreč seveda ne sme manjkati fogmaker, ki onemogoči vidljivost in takojšnjo oceno situacije. Nepogrešljiv del opreme je tudi walkie-talkie za komunikacijo s klicnim centrom in reševalci oz. mentorji, ki naenkrat odpeljejo samo toliko poškodovanih, kolikor jih gre tudi v realnosti v eno reševalno vozilo.

Veliko predavanj in novih znanj, ravno prav premalo spanca in en kup inovativnih vadbenih scenarijev, ki jih nikakor ne pričakuješ in ob katerih je na trenutke tudi težko zadržati smeh. Kljub temu da je tečaj zelo intenziven, sploh za nekoga, ki mu je ob misli na kri in poškodbe včasih tako neprijetno, kot je meni, je bilo na koncu vse skupaj zelo pozitivna izkušnja in upam, da se uspem prihodnje leto udeležiti še drugega dela.

Bor Grošelj Simič, RSV, pruček

V nedeljo so se nato vloge obrnile – pručki so bili poškodovanci, drugčki pa so jih oskrbovali. Mentorji so medtem opazovali in na koncu scenarija podali še svoje komentarje na oskrbo in igro.

Tečaj smo zaključili s predstavitvami projektov, ki so jih drugčki izvedli po svojem prvem delu tečaja. Tako so lahko drugčki dobili še kakšne dobre ideje za nadgradnjo svojega dela na temo prve pomoči, pručki pa so lahko videli, kaj jih še čaka. Tečajniki so odšli domov polni novega znanja in izkušenj, mentorji veseli, da smo uspešno izvedli še en tečaj, taborniki pa smo pridobili sedem novih specialistov prve pomoči.

Odprava na Roverway je največja taborniška odprava na ta dogodek do zdaj!

Besedilo: Zarja Bašelj in Lana Pavšič, fotografije: Jure Pučnik.

Letošnje poletje bo 179 tabornikov več kot 10 dni preživelo na Severu Evrope na največjem evropskem kampu za tabornike in skavte med 16. in 22. Letom, ki se bodo v juliju združili pod geslo “North of the Ordinary”.

KAKO POTEKA ROVERWAY?

Posebnost tega dogodka je, da se deli na dva dela. V prvem delu so udeleženci razdeljeni v mednarodne skupine po 50, vsaka od skupin bo raziskovala drugi del Norveške. Prvi del kampa se tako imenuje “path” ali pot, saj vsaka od skupin opravlja svojo pot. Udeleženci so na poti razdeljeni glede na njihove želje o težavnosti, aktivnostih, pokrajini in načinu spanja.

Udeleženci so tako lahko izbirali med manj zahtevnimi statičnimi potmi do izredno zahtevnih

bivakih, ki od udeležencev zahteva visoko fizično pripravljenost, saj bodo vso svojo opremo ves čas nosili s seboj. Udeleženci so glede na teren lahko izbirali med potmi, ki se odvijajo v gorah, mestih, na obali reke ali morja ali po gozdu. Glede na aktivnosti pa so vodi lahko zbirali med plezanjem, hojo v hribe, vožnjo s kanuji, jadranjem, kolesarstvom, aktivizmom in politiko, kulturo in zgodovino, trajnostjo, kreativnostjo in osebnostjo rastjo.

Drugi del kampa bodo udeleženci preživeli skupaj z več kot 5500 taborniki in skavti iz Evrope, Avstralije in Severne Amerike v naravi neposred-

no ob mestu Stavanger. Udeleženci bodo dneve preživeli ob programu, ki jih bo opolnomočil, da postanejo boljše mlade vodje. Hkrati bodo udeleženci spoznavali lokalno kulturo, mednarodno taborniško in skavtsko skupnost ter naravo. Ob večerih se bodo lahko udeležili zabav na enem izmed dveh odrov v kampu, se družili v “rainbow caffeju” ali pa se udeležili zabav v enem izmed nacionalnih šotorov, ki bodo ponujali naciolalno hrano in pijačo. Najbolj znan je nemški šotor, ki na večini taborniških akcij ponuja bavarske klobase in najbolj utrgane večerne taborniške zabave.

ČESA SE NAJBOLJ VESELIJO UDELEŽENCI?

Na Roverway sem se prijavila, ker vem da bo to enkratna izkušnja, ki je nočem zamuditi. Prav tako je to super priložnost za druženje z ljudmi, ki jih že poznam in tistimi, ki jih še ne. Najbolj se veselim same poti. Komaj čakam na vse dogodivščine, novo okolje in naravo ter nove ljudi, ki jih bom spoznala.

Neža Lesjak, RPK

ODPRAVA NEKOLIKO DRUGAČE OZ. MEDNARODNI GREMO MI PO SVOJE. ;)

Posebnost letošnje odprave pa ni le v številu udeležencev, ki jih peljemo na Norveško, vendar tudi v načinu izvedbe odprave. Vodi si potovanje na Norveško planirajo sami s pomočjo CMT ekipe!

Odprava ima zato dva vikend pripravljalna srečanja, skozi katera bomo udeležence naučili vse o planiranju potovanja, spletnih straneh, kje najdejo najcenejše prevoze po Evropi, prednosti in slabosti različnih javnih prevoznih sredstev, o reševanju težav na poti, varnostnih ukrepih, ki smo jih sprejeli in jih morajo upoštevati, ponovili prvo pomoč, se pogovorili o reševanju težav znotraj voda, o ustvarjanju varnega prostora za vse člane voda ter o navadah in pravili na Norveškem in osnovah norveščine. V oktobru pa se bomo ponovno podružili na zaključnem srečanju, kjer si bodo udeleženci izmenjali vse podrobnosti o njihovih dogodivščinah.

ZAKAJ SMO SE ODLOČILI ZA TAKŠEN NAČIN ODPRAVE?

Ker si vodi lahko prilagodijo časovnico in dogodivščino po njihovi meri in doživijo Norveško na svoj način, hkrati pa bodo ob planiranju potovanja pridobili veliko novega znanja pod vodstvom CMT ekipe, ki bo potovanje vsakega voda budno spremljala.

V našem vodu smo se odločili, da bomo za potovanje na Norveško izbrali vlak. To smo storili zato, ker smo želeli izkusiti čim več držav po ugodni ceni. Naša pot bo malce nenavadna, saj smo se odločili, da bomo na Norveško potovali s postanki in ogledi v Avstriji, Češki, Danski ter seveda Norveški. Celotna avantura bo trajala sedem dni, med katerimi bomo prevozili tisoče kilometrov železnice in doživeli mnogo nepozabnih trenutkov.

Jaka Grošelj, RPE-J

NAMI

Med 9. in 11. februarjem 2024 smo imeli prvo srečanje odprave v Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi. Prvi dan so se mnogi vodi prvič spoznali, mnogi so se ponovno srečali s svojimi prijatelji, povsod pa je bilo slišati smeh in veselo priča-

kovanje prihajajočih dogodivščin. Začeli smo z vodovimi večerjami in večer nadaljevali s turnirjem Ligretta. V soboto smo imeli delavnice, ki so nas pripravile na načrtovanje poti. Ukvarjali smo se z varnostjo na poti, komunikacijo, opremo odprave, slišali taborniško prigodo, vadili načrtovanje poti z zabavnimi izzivi in dobili odgovore na naše skrbi. Polni nasvetov in idej smo dan nadaljevali z načrtovanjem potovanja na Norveško in domov.

Način prevoza, vmesne postojanke, destinacije, ki jih želimo obiskati … vikingi, mesta, muzeji, pohodi, fjordi, škratje, severni sij in vse, kar želimo videti na Norveškem. Kmalu se je nabralo več idej kot

vseh udeležencev odprave in že smo rezervirali prenočišče v visečih vrečah, pisali sezname znamenitosti in si ustvarjali vodove puloverje. Skupaj smo preživeli še en zabaven večer. Na pustnih karaokah smo tekmovali v lastno izdelanih maskah in se pošteno naplesali. V nedeljo smo zaključili načrtovanje poti, se poslovili in se že veselili naslednjega srečanja.

Čmrlji na patrulji smo na srečanju zelo uživali. Domov smo se vrnili navdušeni, polni idej, pričakovanj in pripravljeni na potovanje, ki nas čaka poleti. Komaj čakamo na naslednje srečanje, še bolj pa na poletne dogodivščine.

Lana Pavšič, XI. SNOUB

V maju nas čaka še eno vikend srečanje, ki ga vsi že nestrpno pričakujemo, saj to pomeni, da smo tik pred odhodom na našo noro poletno dogodivščino na Severu!

Slovensko odpravo

Lepo in grdo, predvsem pa človeško

Besedilo: Katka Slosar.

Trikotnik žalosti iz leta 2022, lani pa večkrat nagrajen film režiserja Rubena Östlunda, se ukvarja s priljubljeno temo razkrivanja sveta bogatih. Zabaven, intelektualen, tudi malce odvraten film sprašuje gledalce o resničnosti sveta. Je to sistem, v katerem bivamo, ali je to svet narave in divjine? Je vrednejše znati (pre)živeti v prvem ali drugem? Še posebej zanimive poglede pa bi znali o teh temah imeti ravno mi, taborniki (predvsem PP+), saj prihajamo iz različnih okolij, vsem pa je skupno vsaj osnovno znanje o preživetju v naravi. Kako bi se vsak od nas obnašal v situaciji, v kateri se znajdejo liki?

Film se prične z mladim parom Yayo in Carlom. Manekena, ki sta srečna in uspešna, a spet ne toliko, da bi bila presrečna in preuspešna. Kljub hoji po modni pisti, obedovanju v dragih restavracijah in številnim sledilcem na družabnih omrežjih ne moreta prestopiti v svet pravih bogatašev. Ne najbolj ljubeč odnos drži skupaj predvsem oprijemanje drug drugega zavoljo boljših priložnosti morebitnega preskoka v večji luksuz. Tako se tudi znajdeta na jahti, obkrožena z lastniki podjetij, ki so večinoma starejši od njiju. Neprijetnost med gledanjem filma, ki se vleče že od začetka, se na morju ne pomiri. Kljub sončnemu vremenu, lepim sobanam in okusnim menijem gledalci ne občutimo sproščenega ambienta tako kot gosti. Spremljamo namreč nerodne pogovore in situacije potnikov ter naporno delo posadke. Blišč in čistost dogajalnega prostora se ne sklada s prikazom človeškosti višjega sloja, kar doseže vrhunec v sekvenci vsesplošne fizične slabosti ljudi neke nevihtne noči. Križarjenje se nepričakovano predhodno zaključi. Na otok sredi morja se uspe rešiti le manjša skupina, sestavljena iz nekaj uslužbencev in gostov. Tu pa se svet obrne na glavo. Če smo prej opazovali poznano lestvico družbe, nam brodolomci prikažejo hierarhijo, ki temelji na zmožnosti preživetja v naravi. Abigal,

ki je na ladji čistila stranišča, si podredi vse na otoku. Poskusi uveljavljanja moči iz prejšnjega sveta pri novi vodji, ki vlada s trdo roko, ne delujejo. Bolj kot številka na računu, lepe besede in znamka oblek jo prepriča delo, posebej pa nudenje telesnih užitkov in spoštovanje. Spremembo začutimo, ko kljub slabim bivanjskim razmeram prideta v ospredje sproščenost in neobremenjenost. Preživeli (nenačrtno) opustijo obnašanje, ki jim ga v prejšnjem vsakdanjiku narekuje družba. Zgodba se zaključi z odkritjem ''zaklada'' na otoku in vprašanjem, kaj sedaj.

Trikotnik žalosti ni plehka satira, ki smeši nesposobne bogataše, saj ne znajo preživeti v naravi. Niti ne povzdiguje ljudi iz revnejših delov sveta, kjer prilagodljivosti in znanja za »resničen svet« ne manjka. Film prikaže situacije, v katerih se izkaže, da sta oba sloja človeška. Oba sloja vesta, kako si podrediti nekoga, oba sloja živita v telesu, ki zna biti nagnusno, oba sloja lahko kimata tudi manj smiselnim in pravičnim pravilom, oba sloja znata držati skupaj in biti egoistična. Gledalcu filma pa prepušča presojo, ali je prilagodljivost situaciji, ki je edina, ki narekuje, kateremu sloju pripadamo, dobra ali slaba zmožnost.

WOOD BADGE TEČAJ

10.–17. avgust 2024, Taborniški center Bohinj

Pripravi (se na) dogodivščino.

GG VODNIŠKI TEČAJ GOOT

17.–22. september 2024, Radovna

Kaj vse te čaka le nekaj veslajev od brega ...

SPECIALISTIČNI TEČAJ TABORNIŠTVO

NA DIVJIH VODAH

1.–7. september 2024, nekje ob Soči

https://www.stencas.si/znani-so-datumi -poletnih-tecajev-2024

SPECIALISTIČNI TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE

17.–25. avgust 2024, Taborniški center Bohinj

SPECIALISTIČNI TEČAJ BIVANJA V NARAVI

5.–12. avgust 2024, lokacija bo znana kmalu