izvr{nega odbora ZTS na polovici mandata Bolj jasni cilji in usklajeno delo med posameznimi podro~ji

Dolo~iti

bo treba prioritete, na katerih bo v prihodnje temeljilo delo ZTS; cilje, ki jih bomo kratkoro~no uresni~evali, pa bolj konkretno predstavili rodovom. Le na tak na~in bomo dosegli skladnost ravnanj z na~eli in strategijo razvoja, usklajeno ravnanje in kvalitetno delo pa lahko bolj{e predstavljali v dru`bi in s tem dosegali povratne u~inke. Ve~ poudarka bo treba posvetiti vlogi in delu obmo~nih organizacij, s tem pa bo omogo~eno la`je operativno delo celotne ZTS. Potrebno bo tudi ve~ usklajevanja med podro~ji, za to pa bodo odgovorni predvsem ~lani Izvr{nega odbora in njihova delovna telesa.

To so glavni poudarki predlogov za delo v drugi polovici svojega mandata, ki so jih na posvetu IO ZTS sredi meseca februarja v Bohinju oblikovali ~lani tega izvr{ilnega telesa Zveze tabornikov Slovenije. Na drugem tovrstnem posvetu (prvi je bil konec januarja 1998) so razen Mateje [u{ter{i~ Dimic, na~elnice za odnose ZTS z javnostmi, sodelovali vsi ~lani IO ZTS in strokovne slu`be.

@ivahna razprava se je za~ela `e pri analizi statisti~nih podatkov, ki naj bi na nek na~in osvetlili stanje v organizaciji. Rast ~lanstva je pojenjala, pove~uje se {tevilo murnov in pa popotnikov, {tevilo gr~ se zmanj{uje. Prihaja do vedno ve~jega razkoraka med dejanskim {tevilom ~lanstva in pla~animi ~lanarinami. Drasti~no se je pove~alo {tevilo neregistriranih rodov, kar kljub povi{anju nekaterih kriterijev za registracijo signalizira, da rodovi za ~lanstvo v ZTS pri~akujejo ve~jo »ponudbo« ugodnosti in ustreznej{o podporo njihovemu delu. V nadaljevanju je sledil pregled doseganja ciljev po posameznih podro~jih. Analiza je bila u~inkovita, ker so si ~lani IO `e pri postavljanju ciljev oblikovali kriterije za analizo dela. U~inkovitost pa je pokazala tudi realno stanje. Podro~je programa je v hudi kadrovski stiski, saj se pozna `e ve~ kot enoletna odsotnost pomo~nika na~elnika za PP, manjka pa tudi motivacija za delo v programskih komisijah. Razloge bi lahko na{li v neizvajanju pripravljenih programskih aktivnosti na nivoju rodov, seveda pa ti~ijo najbr` tudi kje drugje. Univerzalnega recepta za izhod v krizi ni, verjetno pa bo pri prenosu smernic dela po posameznih vejah v izdatni meri pomagala pomo~ obmo~nih organizacij. Ve~ ~asa bo potrebno posvetiti vodnikom ({e posebej po opravljenih vodni{kih te~ajih), motivacija pa bo tudi mo`nost potrjevanja in{truktorskega naziva skozi delo na programskih projektih. Na podro~ju vzgoje in izobra`evanja kadrov se sre~ujemo s problemom nerealiziranega izobra`evanja za dolo~ene funkcije ali funkcionalna znanja, ki izhajajo iz `elja po bolj{em delu v rodovih, vendar rodovi nimajo izoblikovane kadrovske politike, ne namenjajo ali nimajo finan~nih sredstev za izobra`evanje ali na izobra`evanje po{ljejo napa~ne ljudi. Krivda ni samo na strani rodov. Tudi ZTS ima verjetno interes, da njene ~lanice na dolo~enih podro~jih delujejo kvalitetno. Za to pa potrebujejo znanje in usposobljenost, in to jim moramo ponuditi na najbolj dostopen na~in; tudi brezpla~no, finan~no pokritje pa zagotavljati iz drugih virov.

Na podro~ju mednarodne dejavnosti je trenutno problem evidentiranje izmenjav s tujino na nivoju sodelovanja med rodovi in tujimi skavtskimi skupinami, kakor tudi odhajanje manj{ih skupin na aktivnosti v tujini. Tu ne gre za kontrolo ali omejevanje, ampak bi `eleli, da se taborniki predstavijo v najbolj{i lu~i, oboro`eni s pravimi informacijami in propagandnim materialom. To podporo jim bo komisija v {e ve~ji meri nudila tudi v prihodnje. Fundacija je za`ivela. Strategija zbiranja in porabe sredstev fundacije je oblikovana, potrebujemo le {e kapital. Dileme, ki nastajajo, bodo razre{ene skozi krepitev zavesti, da je fundacija na{a in bo uspe{na le z zavzetostjo vseh, ki jim ali jim je taborni{tvo nekaj pomenilo. Tega pa ne moremo trditi za projekt Taborni{ki dom v Ljubljani, ki `e dolgo vrsto let os-